195» Št. & S. Selo. Po^riina pavšafirana. Posamezne številke 1 Din. Naročnina za kraljevino SHS m*8eC®0 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. -gg**1 en°stoipna mm vrsta za 50 para, večkrat popust V Ljubljani, v soboto 26. avgusta 1922 U. .OK JIM IMV. tt BSUK^trniSA Pf&VSa inf . Ji Uredništvo: Wolfova ulica l/l. Telefon 368 Uprava: jrijin trg &. ieleton 44 Rokopisi se ne vračajo. BeneS in PalK v Marijanskih Lažnih. Soglasje o mednarodni politiki, razprava o alijansi in SKUPNIH GOSPODARSKIH IN FINANČNIH ODREDBAH Marijanska Lažne, 25, avgusta. (Irv.) «*oslovanski ministrski predsednik Pa§f6 'SeSkoslovaški ministrski predsednik dr. “•oeš sta se sestaia danes ob l'J. v Marl-Lažnih. Posvetovanje, ki sta ga lme-Imenovana državnika, je trajalo ves dan. **®°trivaia sta vsa vprašanja mednarod-Politike, ki se tičejo obeh držav. Oba mi. ^r$La predsednika sta ugotovila ^oporno *°*fe*)e v svojih naziranjih. Končno sta raz-^vljala o vprašanju »Hance med obema dr p Vama na temelju splošnega sporazuma. °leg političnega dogovora sta se oba mi« “^“Ska predsednika sporazumeta glede no- vih odredb z ozirom na gospodarstvo, finance in trgovino, s katerimi naj se okrepi položaj obeh držav. BENEŠ PRI KRALJU ALEKSANDRU. Marijanske Lažne, 25. avgusta, (Izv.) Ob 15. je sprejel kralj Aleksander češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Be-Seša, na kar se je podal ta k jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Pašiču, Omenjena državnika sta konferitala ob pol 18. uri. Ministrski predsednik, dr. Beneš je zvečer odnotovai v Prago. Reševanlt avstrijske krize. Sestanek med avstrijskim kanclerjem in italijanskim *un, ministrom v veronl Rim, 24. avg. (izv.) Minister zu-•tohjih poslov dr. Schanzer In zvezni J^ocler dr. Seipel sta prispela v Ve-•ono. po poročilu »Tribune* ?e ju-F^išnje konference udeleži s strani Folije minister zunanjih poslov dr. ^chanzer in generalni tajnik v mini« Jrstvu zunanjih poslov senator Con« !*rini, z avstrijske strani pa zvezni Kancler dr. Seipel ln avstrijski podanik na Kvirinalu KwIatkow?ki. Cementiran namen združitve AVSTRIJE Z NEMČIJO. Berlin, 25. avg. (izv.) Kakor jav-v® »Matin«, je Izjavil državni kan« c«r dr. Wirth avstrijskemu zvezne« ^ kanclerju dr, Seiplu, da je združitev Avstrije z Nemčijo le še vpra--^nje dni. VVolffov urad ugotavlja, taka izjava ni bila nikdar podana, ^ključki, ki jih Izvaja med drugimi ^ntransslgeant* iz tega, so ie pra« kombinacije. Balija in češkoslovaške taran- CIJE ZA POSOJILO AVSTRIJI. Rim, 25. avgusta. (Izv.) Avstrijski zvez-81 kancelar dr. Seipl ln Italijanski minister 2,Wanjh poslov Schanzer se bosta v glav-bavila z vprašanjem garanc'1, ki naj da Italija skupno s Češkoslovaško za dolilo Avstriji. Avstrija bi morala v tem 'točaju založiti svoje državne monopole. Pobilo, za katerega se zanima neka finančna ^Plna nordijskih držav bi znašalo 12 do tS milijonov funtov in bi se skletinc pod Badzorstvom zveze narodov. Seveda bi up-zahtevali od Italije ln češkoslovaške garanct? s*mo takrat, če bi Avstrija v redu ne plačevala obresti. FRANCIJA IN ITALIJANSKI PROTEKTORAT NAD AVSTRIJO. Pariz, 25. avgusta. (Izv.) Francoski cii-dozni krogi naglašajo povodom potovanja avstrijskega zveznega kancelarja dr. Seipla v Berlin, da stoji francoska vlada pTe;kcslej na stališču, da se Avstrija ne sme priključiti Nemčiji. V Parizu se trdi, da je tudi italijanska vlada tega mnenja. O Italijanskem protektoratu nad Avstrijo ali shčacm koraku Italije n ar ram Avstriji ni niti govora, italijanski veleposlanik grof Storža je ainoči odpotoval Sz Pariza v Italijo. Pravijo, da je njegovo potovanje v zvezi 2 avstrijskim vprašanjem !n z nameravanim sestankom avstrijskega zveznega kancelerja dr. Seip-ia s italijanskim ministrom Scjianzerjem y Veroni Rim, 25. avgusta. (Izv.) Tisk se neprestano bavi z avstrijskim vprašanjem. »Messaggero* pravi, da Italija želi, da se ohrani samostojnost Avstrije ter da bo Italija provocirala v plenarni seji Zveze narodov 4. septembra sklep, da se Avstriji dovoli pomoč v interesu zavarovanja m;ru. »Giornale di Roma« se zavzema za to, da se dovoli Avstriji trajna finančna pomoč od vseh držav z Zruž?nlr„i državami vred. List povdarja ponovno, da Italija ne bo trpela nlkakšne nadvlade v Avstriji. »Paese« predbacdva italijanski polHiki, da je napravila pogreške s tem, da Je preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji ter da se je potegnila na beneški konlernci za Madžarsko. Avstrilsko vprašanje na praškem sestanku. resortu. Zato je odpotoval v Prago šele danes dopoldne v spremstvu gospoda Milovanoviča. Dr. Ninčič odpotuje po zaključku praške konference nemudoma v Marijanske Lažne, kjer bo poročal kralju o uspehu praške konference. Ker Je poljski minister zunanjih poslov zadržan z važnimi državnimi posli v Varšavi ter ne more priti v Prago, bo zastopal Poljsko na tej konferenci poljski poslanik v Pragi Piltz. BERLINSKI ČEŠKOSLOVAŠKI POSLANIK V PRAGI. Praga, 25. avg. (Izv.) Z ozirom na konferenco male antante v Pragi se je vrnil v Prago češkoslovaški poslanik v Beriinu Tuser, ki ga je danes predsednik di. Masaryk sprejel v avdijenci. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Kakor doznava so se beograiska, praška ® »ukareška vlada zadnje dni razgo-®riale o potrebi, da se priskoči na po-Avstriji Vse tri države se strinjajo v tem, naj se na sestanku v Pragi JrStrijski probiem najresnejše pretre-in da naj se maia antanta udeleži ^cije v pomoč Avstriji Politični krogi tnenljivo gledajo na morebitne fi-nčne žrtve, katerih bi bilo treba za iAmA7 Avstrije. Odločno pa so zoper , delne zasedbe, ki bi se izvršila cilju vzdrževanja nekaterih avstrij-^ Pokrajin r°T DR. NINČICA V PRAGO, 25. avg. (Izv.) Minister Poslov dr. Ninčič, ki bi mo- S ^ ^ JX1 Ul JLLiU Srnoči odpotovati v Prago, Je '2JAJZU svoje potovanje, ker so ga za-'kVali različni posli v njegovem Gospodarska kriza na Češkem. !)rt-*VA8a’ 25■ avk- (Izv-) *čat« iav-se je javila pri ministru 'krstr-^M?. polltiko deputacija če-Ja'g?Vni strokovnih organizacij, “^‘doESF00.1*8 resnost (renot- m Sod ie nastal V Indu- Osebno Da ra2nih okoInQSti. krone , naraščanja češke omejen. V l^fSar ie Izvoz zel° «U vrsti in|Sskiein Dara? v Poselnost. Na«mS panos brez' ^kšnega nS D0,pa Di opaziti ^kelro^nJS^nka dviganja ma cc-ne življensldh n gdajo, medtem k? Je o^«in ne brezposelnosti Beograd, 25. avgusta, (izv) DpL™ Ka,'n2' •faltu!,fC,'! ,v Za8rei" za- wi LSi,P ■m i0"a. dinariev za ske fak»n * - ln ureditev mediem- fakultete v Zagrebu. Ta svota naj steklarski ter kovinski in tekstilni industriji. V steklarstvu je cela vrsta podjetij morala ustaviti obratovanje. Delegati so zahtevali v imenu zvez češkoslovaških strokovnih organizacij. da se posveti tem okolno-stlm potrebna pažnja ter so opozorili na predloge, ki so jih stavile tozadevno strokovne organizacije. Minister za socialno politiko je odgovoril deputacijL da sledi vlada pozorno razvoju položaja ter da se bo prihodnji ministrski svet pečal z zadevo. Tudi zastopniki raznih gospodarskih panog bodo poklicani k tem posvetovanjem, da se najde sredstva za odpomoč. dovoli zagrebški medicinski fakulteti iz prvega roka ameriškega posojila, In to iz one skupine, ki je namenjena za granje šol itd. ATENTATORJI NA BRZOVLAK BEOGRAD—ZAGREB PRIJETI. Beograd, 25. avg. (Izv.) Policija v Mitroviči Je zaprla tri osebe, ir.ed njimi železniškega uradnika. Obtoženi so, da so pred dvema mesecema izvršili atentat na brzoviak proge Beograd—Zagreb v bližini postaje Kužmiina, V tem vlaku so se pehali minister zunanjih poslov dr. Ninčič, načelnik državne zaščite Vaša Lazarevič in načelnik umetniškega oddelka Branislav NuŠlč. Policija je aretirane zaslišala, a molči o njih izpovedbah. Govore, da so bili to komunisti ter je vsled tega jasen namen njihovega napada. SOJVIBORSKI PODŽUPAN STOjKOV ARETIRAN. Beograd, 25., avgusta, (Izv.) Beograjski dnevnik priobčuje vest, ca je bil somOborski podžup. Moča Stojkov aretiran, ker je zanemarjai svoje dolžnosti pri Opravljanju državnega imetja. ZBIRANJE BOLGARSKIH TOLP NA MAŠI MEJI. Beograd, 25. avg. (Izv.) »Novosti« poročajo iz Skoplja: V zadnjem času se ob jugoslovanski meji zopet opaža gibanje ‘bolgarskih roparskih tolp. Kakor pripovedujejo ljudje, ki prihajajo z meie, pripravljajo bolgarske tolpe nov vpad, ki ga je pričakovati začetkom meseca septembra. Uredništvo lista »Novosti« se je z ozirom na te govorice Informiralo na pristojnem mestu, kjer so mn resničnost teh vesti potrdili. Obenem Izjavljajo merodajni krogi, da Je naša meja dovolj zaščitena zoper vse napade ter da se javnosti vsled tega ni treba razburjati SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO VENDARLE DOSEŽEN. Beograd. 25. avgusta. (Izv.) Po zaJtiUh poročilih iz Rima Je ttalijanska viada pripravljena, da naposled vendar sorejire nase pogoje za sporazum v Jadranskem vpraša nju. Ako bi se v to stvar ne vm :šaH fašisti bi se mogel sporazrmr med Jugoslavijo la Italijo podpisati k*rcem m?a meseca. Ita lija je sprožila vprašanje učitelFšč ter se Je bilo radi tega bati, da se pogajania med našo državo in Italijo sploh prekinejo. Vendar pa se Je tudi v tem vpiašanja dosegel sporazum. ŠKODLJIVE NEVTRALNE CONE MED JUGOSLAVIŠO IN ALBANIJO. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Kakor se doznava je komisija za razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo zahtevala, naj se določi še ena nevtralna cona, in sicer pri. Ohridskem jezeru poleg dosedanje pri Debru. Kakor so dokazale dosedanje izkušnje, je bila nevtralna cona le na škodo naši državi kakor tudi Albaniji, ker so se na nji zbirale komitaške čete. Radi tega fe verjetno, da nastopi naša država proti določitvi nove nevtralne cone. DUHOVNO SODIŠČE V BEOGRADU. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Veliko duhovno sodišče v Beogradu začne poslovati dne 14. septembra. Sodišče bo reševalo izključno razne medsebojne spore. SANITETNI VAGONI NA RAČUN NEMŠKE REPARACIJE. Beograd. 25 avgusta. (IzvJ Ministrstvo za promet je prejelo iz Nemčije na račun reparacije dvajset sanitetnih vagonov. Jugoslavija ima dobiti torej še 480 vagonov, in sicer se ima to izvršiti do konca leta 1923. KREDIT ZA ŽELEZNIČARSKE ŠOLE Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Ministrstvo za promet je dovolilo kredit 2 milijona petsto tisoč dinarjev za zgraditev železničarskih šol. Te šole se zgrade v Beogradu, Zagrebu, Subotici in SarajeVem. NOV NAČELNIK BRESBIROJA. Beograd, 25. avgusta. (Izv.) Minister zunanjih poslov dr. Ninčič je imenoval za načelnika Presbiroja vseuči-liškega profesorja Miloša Ivkoviča POLJSKA OMEJUJE IZVOZ. Varšava, 25. avg. (Izv.) »Pat« Javlja, da je gospodarski odsek ministrskega sveta sklenil ukiniti do nadaljnjega izdajanje dovoljenj za izvoz. Borzna poročila. Beograd, 25. avgusta. Berlin 6.45. Bukarešta 67, Milan 375, London 3//.5U. New-york 84.50, Pariz 658, Praga 2S8, Švica io05 . Dunai 1.05. Belgija 640. nemške marke 7. Kam smo prišli? Poiitična zgodovina tropskih narodov in držav ni ravno revna na ikanr dalih in aferah. Ponavljale so se danes ta, jutri tam, a poglejmo kamorkoli* povsod je bila zavest po^^nja in sramu tako močna, da so morale izginiti prir zadele osebnosti čez noč h javne arene, celo v najbolj despotičnth državah. Bil je tu neki kriterij, preko katerega se ni smelo, kajti velike afere in škandali niso kompromitirali le prizadetih, ampak ves narod In vso državo, zlasti pa politično ali socialno skjrpbtn, ki jih je dvignila na svoj ščit. Jasno je torej, da je vih(rr, ki je nastal v širokih plasteh ljudstva, v takih slučajih pomedel z eksistencami, ki so zlorrbljale njegovo zaupanje„ V tem pogledu niso aeiali izjeme niti najbolj absolutistični režimi, ker jim je končno šlo vendarle tudi za ugled v zunanjem svetu, če se že niso brigali za mnenje svojih lastnih po~ danikov. V tem oziru tudi AvztHja ni delala nobene Izjeme V Avstriji je vladajoči režim poHtlčno zlorabljal S'?ojo pozicijo, a vedel in znal je vedno in v vsakem slučaju strogo varovati legalnost in pa osebno poštenost vladajočih mogotcev. In v tem duhu smo bili '■"gojeni ter smo živeli do včeraj tudi Slovencu Ko je prišio n. pr. na dan, da j°. imel dr. L. Toman od gorenjske železnice nekod osebnih koristi, je izginil Iz naše politične arene kakor kafra. Pa čemu segati tako daleč? Ko je pred vojno bankrotiral dr. Žerjav s svojim Agro-Merkurjem ter se tudi osebno ni mogel popolnoma oprati, je postal čez noč političen mrtvec in šele dr. Korošec se ga je zopet usmilil ter s svojo avtoriteto velikodušno pogrnil čez vso zadevo plašč pozabljivosti. Dares je pri nas drugače! V prejšnji Srbiji so se lahko očitale prvim voditeljem države največje go-rostasnesti, poneverjenja, tatvine, goljufije itd., a živ krst se ni zmenil za take očitke. Ljudje so z vžifkom brali razna senzacionalna odkritja — ter se smejali. Za evropsko vzgojenega človeka je bilo to naravnost nerazumljivo, zato je karakteriziral tak pojav s posebnim terminom, namreč — balkanizmom, ker. se je pojavljal v Evropi samo ha Balkanu. Po pmratu smo biH pritegnjeni v ta balkanski krog tudi Slovenci. Bttt smo prepričam, da bo dotlej v Evropi živeči del današnjih Jugoslovanov vplival na ostali del in ga poevropejil, a zgodilo se je baš obratno, balkanizirani smo bOi kmalu tudi mi in sicer ne od Srbov, to je treba povdariti, temveč od ko-ruptne peščice domačih 'ljudi, ki se je znala na zvijačni način ugnezditi v nat pošten narod ter si uzurpirati v njem vso oblast, ki jo je potem brez sramu zlorabljala v taki meri, da mirno lahko trdimo, da je oblatila, diskreditirala tn oskrunila vso sedanjo generacijo našega naroda. Sleparili so s propagandnimi in vseučiliščnimi fondi, bogateli z nepoštenimi manipulacijami pri največjih naših narodnih imetjih, izsiljevali tuja podjetja zase, goljufali državo Ud. itd., saj smo brad, beremo in kakor vse kaže, borna še brali. In osebe, ki so ta osebno najtežje kompromitirane, zavzemajo še dane* prva mesta v naši javnosti, prikazujejo se na ulico in neženirano vrše svoj* posle dalje. Človeku se ježč lasje! Kaj Je padel res ves narod že tako globoko, da rt*, da prav nfč več na svoj ugled? Kaj ni več avtoritete, hi bi zaklicala: Dovoljff, Kaj je v naši narodni duši že popolnoma izginilo vsako razločevanje med poštenostjo in nepoštenostjo, med delom in tatvino, med poštenjakom in lopovom?, Kako strašno je orala vojna tudi v moralnem pogledu, saj sicer bi bilo vendarle koga sram, pokazati se na ulico v roki z listom, ki se izdaja z denar« jem, pridobljenim na zgoraj opešani način. Kaj je izginil iz ljudstva res ves čut sramu, saj sicer bi ga ne bilo, ki bi s* upal še zagovarjati te ljudi. Kaj je Izginil iz našega tiska vsak čut dolžnosti, saj sicer bt se dvignfto vse in ne odnehalo, dokler ni izginil zadnji udeleženec vseh teh afer Iz javnosti in Iz naroda sploh. Ali drvi res ves narod v moralno propast? Akcija naših invalidov. Beograd, 25. avg. (Izv.) Da bi naši invalidi dosegli pri vladi to, kar Jim gre in uveljavili svoje pravice, so te dni posetili vse ministre, ki se še mude v Beogradu, med njimi tudi ministra za socialno politiko dr. Žerjava. Samo po sebi umevno zahtevajo od ministrov, naj se jim da vsaj to, kar potrebujejo za svoje življenje, dalje da se izenačijo vsi invalidi, kar se tiče beneficij, penzij, podpor itd. Nadalje so zahtevali, naj se dovoli sanatoriju v Brestovcu pri Zagrebu kredit v znesku deset milijonov dinarjev 2a popravo. V tem sanatoriju bi se 2dravili predvsem invalidi iz Hrvaške in Slavonije. Invalidi so tudi zahtevali, da se končno sprejme zakon o invalidih in da postavi vlada vse druge potrebe, ki Se tičejo invalidov na drugo podlago, zlasti pa, da se zagotovi Invalidom eksistenčni minimum. Ako se to ne zgodi, bodo formirali Invalidi v družbi z drugimi socialnimi trpini, kakor delavci in uradniki, poseben blok ter nastopili boj zoper vlado. Olede teh korakov se strinjajo Invalidi vse države ter so na to pristali tudi invalidi iz krajev izven Srbije in Crne gore, tako da mora vlada pričakovati, da pride do dogodkov, ki so se izvršili pred rešitvijo invalidskega vprašanja v Italiji in GrflijL Naši Invalidi se zvežejo z uradniki in de-, lavci ter otvorijo srdito borbo zopei; vlado. Ziasti hočejo za naprej preprečiti, da se notranja ustanova ne bo imenovala Invalidska, ker od vsfeh teh inštitucij invalidi nimajo nobenih koristi. Invalidi bodo vsaki svoji akciji dajali značaj odločne in neizprosne borbe. Danes dopoldne so priredili v Beogradu velik sestanek, na katerem so sklenili zahtevati od vlade, da Jim Izplača vse zaostale podpore, katere jim dolguje in ld znašajo _ vsoto 120 milijonov dinarjev. Takisto zahtevajo, naj Jim da vlada jamstvo, da predloži v izrednem parlamentarnem zasedanju Invalidski zakon. V slučaju, da vlada ne sprejme teh Invalidskih zahtev do 1. septembra t. L se invalidi sestanejo 16. septembra, da sklepajo o nadaljni taktiki zoper vlado. Kakor se govori, so Invalidi sklenili prirediti dne 16. septembra, ko se sestanejo mednarodni zastopniki invalidov v veliki kongres, kjer se bo govorilo o Invalidskem vprašanju, velike demonstracije v Beogradu. Pravijo, da bo ob tej priliki v Beogradu okoli 50.000 invalidov. FINANČNI MINISTER KUMANUDI V BITOLJU. , Beograd, 25. avg. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi se na svojem potovanju po južnih krajih naše države nahaja ta hip v Bitolju. Naj-brže konča dr. Kumanudi svoje potovanje na tej točki in se vrne iz Bi-tolja v Beograd. Pričakujejo, da dospe v Beograd v nedeljo ali pon-deljek. VELIKI GOZDNI POŽAR V BOSNL Beograd, 25. avg. (Izv.) Iz Sarajeva poročajo: Državni gozd v Mrkodolu, občina Prebevič, je bil v plamenu ter je zgorelo lesa na povr* Šini 350 km8. Požar je že udušen. Dunaj. 25. avg. (I2v.) Poslovalnica avstro-ogrske banke objavlja zlato pariteto za periodo 28. avgusta do 2. septembra, kJ bo znašala 17.000 kron Sltuacllsko poročilo 0 _ o rudarski stavki. 0 JttJDARSKI STAVKI PRI POKRAJINSKEM NAMEST* 1 PR0TEST PR0T1 ZASTOPNIKU DEMOKRATOV IN , >JETRA*- ~ DVOUMNA IZJAVA ZASTOP- MijA TRBOVELJSKE DRUŽBE. — DELAVSTVO NE NASTOPI DELA BREZ GARANCIJ. - PRIČETEK NEOBVEZNIH POGAJANJ. Dopoldanska razprava. Da se uvedejo pogajanja med Trboveljsko premogokopno družbo dl stavkujočimi rudarji je povabil pokrajinski namestnik minister Hribar zastopnike obeh interesiranih strank na razpravo, ki se je vršila včeraj celi dan v polopju pokrajinske uprave. Poleg vseh delavskih strokovnih organizacij in zastopnikov reprezentance Trboveljske pre-tnogokopne družbe so bili navzoči minister Hribar, ki je razpravi predsedoval, podnamestnik dr. Baltič, zastopnik ministrstva za rude in šu-rne Antula, zastopnik industrijske zbornice Suklje, predsednik in tajnik delavske zbornice Čobal in Likar ter narodna poslanca Brandner in dr. Gosar. Pokrajinski namestnik Hribar je otvarjajoč razpravo pozdravil vse prisotne povdarjajoč nujno potrebo, da se stavka takoj konča, iz tega ozira je odredil sestanek, ki naj ugotovi, na kaki bazi bi se lahko uvedla pogajanja. Omenil je, da so v tej stvari posredovali pri njem nar. poslanec Brandner, Tokan In dr. Gosar in da je Trboveljska premo-gokopna družba pristala na princip eksistenčnega minimuma. Predno se j« pričela razprava, je rudar Krušič zahteval naj se ugotovi, če zastopnik demokratske Samostojne strokovne Unije g. Zupanc zastopa inte-tese Trboveljske prem. družbe aii delavcev. Rudar Kovač je istotako K testiral proti njegovi prisotnosti, ta organizacija nima med rudaril niti enega Člana, razen če je koga podkupila. Gospod Stefanovič je pojasnil, da so delavci tudi vsled tega proti prisotnosti tega moža, ker daje »Jutru«, kateri zastopa interese Trb. prem. družbe, lažnjlve vesti, kakor se Je to zgodilo v Trbovljah. Gospod Stefanovič prečita »Jutro-vo« lažnjivo pisarijo. Nato izjavi, da zastopniki delavskih organizacij glede prisotnosti Zupanca nočejo delati težkoč, da s tem pokažejo resno voljo za pogajanja In da se zadovoljujejo zaenkrat s tem, da se vzamejo prostesti na zapisnik. Nato je gospod minister Hribar pozval obe stranki, da se izjavita, na kaki podiugi bi se mogla pričeti pogajanja in končati štrajk. Gospod Stefanovič je v imenu vseh strokovnih organizacij, izvzemši demokratske Unije, izjavil, da se hočejo delavci pogajati na podlagi vladnega predloga glede eksistenčnega minimuma. V imenu Trb. družbe je ravnatelj reprezentance gospod Skubic podal nekoliko nejasno izjavo, iz katere je bilo za marsikoga težko posneti, ali je za princip eksistenčnega minimuma ali ne, ker je govoril o povprečnem minimumu, kateri naj bi se izračunaval na podlagi povprečnih delavskih plač. Zastopnik ministrstva za šume in rude gospod Antola je istdtako izjavil, da na princip eksistenčnega minimuma pristane tudi ministrstvo. Nato se Je vršila debata o vprašanju eksistenčnega minimuma, v katero sta med drugimi posegla tudi poslanca dr. Gosar in Brandner. Videti je bilo namreč, da vlada glede pojmovanja eksistenčnega minimuma z ozirom na izjavo gospoda Skubica neko nesoglasje. To nesoglasje se je smatralo za odpravljeuo s tem, da je gospod Skubic molče prešel preko konstatacije gospoda ministra Hribarja, da se je namreč v principu dosegel popoln sporazum, ker so na princip eksistenčn. minimuma pristati tako zastopnik ministrstva za rude in šume, kakor tudi reprezentant družbe gospod ravnatelj Skubic. Z ozirom na to povdarja g. minister Hribar, da je potrebno, da gre delavstvo tali 5^° *n se na*° pogajanja nadaljujejo. Da bi se glede te točke, da se gre namreč takoj na delo, sporazumeli, predlagajo zastopniki delavstva, da se razprava prekine, čemur je g. minister Hribar radevolje ustregel in preložil sestanek na polu 3. uro popoldne. Popoldanska razprava. Popoldne je rudar Zupančič v imenu vseh organizacij, izvzemši demokratsko Unijo prečital izjavo, v kateri se povdarja, da delavstvo z zadovoljstvom jemlje na znanje prizadevanje ministra Hribarja, da bi se čirnprej uvedla pogajanja. Kar pa se tiče vprašanja, da bi moralo delavstvo pred pogajanji stopiti v delo, je rečeno v izjavi, naj se takoj preide v obvezna pogajanja, od katerega pozitivnih rezultatov je odvisno, da gre delavstvo na delo. Z ozirom na to,.da je družba pristala na princip eks., minimuma bi se pogajanja itak kmalu zaključila in delo bi moglo morda že pojutrišnjem zopet pričeti. Radi te izjave je nastal popolnoma nov položaj. Izgledalo je, da so pogajanja nemogoča, ker je zastopnik družbe decldirano Izjavil, da ima nalogo, obvezno pogajati se samo v slučaju, da gre delavstvo na delo. NIČ ni pomagalo dokazovanje, da bi bil tak sklep neizpeljiv, ker bi delavstvo brez garancij, da se sprejmejo njegove zahteve vsaj v principu absolutno ne hotelo nastopiti delo. K tej točki se je pridružila še neka nova težkoča. Med govorom poslanca Brandnerja je zastopnik družbe ravnatelj Skubic zanikal, da bi bil on na dopoldanski seji pristal na princip eksistenčnega minimuma v tem smislu, kakor ga pojmujejo delavski zastopniki. Njemu se je pridružil tudi zastopnik industrijske zbornice gospod Suklje, ki se je sploh izjavil proti principu eksistenčnega minimuma* Poslanec Brandner poudarja, da je delavstvo pokazalo dobro voljo za pogajanja in s tem za dovršetek stavke in da pade krivda na Trb. prem. družbo, ako se bodo pogajanja onemogočila. G. minister Hribar je nato pozval gospoda zastopnika družbe, da se de-cidirano izjavi, če pristane na to, da se za bazo pogajanj vzame zadnja vladina tabela glede živi jenskega minimuma. Ker je gospod Skubic na to pristal, Je bilo treba rešiti samo še drugo vprašanje, to je ali naj se pogajanja takoj prično, ali na se de- lavstvo takoj povrne na delo. Ker je zastopnik družbe vztrajal na tem, da se morajo delavci takoj podati na delo, ker drugače nima pooblastila obvezno pogajati se. s čtrauj je soglašala tudi vlada, je bila na prošnjo delavskih zastopnikov razprava zopet prekinjena v svrho razgovora med poedinimi organizacijami. Nato je gospod Šefanovič podal v imenu vseh organizacij ponovno izjavo, ki se od prve razlikuje v toliko, da l.o-do delavski zastopniki delavstva predočili situacijo in mu svetovali, na delo. Izjavili pa so, da so prepričani o neuspehu prizadevanja, ako delavstvu ne bi mogli ničesar pozitivnega pokazati. Zato zahtevajo, da se pogajanja kar nadaljujejo, da bodo mogli delavstvu, kadar stopijo preden že pokazati uspehe pogajanj. Zastopnik družbe ponovno izjavlja, da nima poobastila pogajati se ne da bi šlo delavstvo prej na delo, pripravljen pa je, se neobvezno pogajati do seje upravnega sveta, ki se vrši jutri (v soboto) ob 2. uri popoldne, katera mu v te zadevi da lahko drugačna navodila. Po tej izjavi so se takoj pričela neobvezna pogaja nja, ki jih je jako spretno vodil go- spod pokrsuinski na/nesujik. Fri do- 1 ločivi kvote za podlago recuna- j nja eksistenčnega minimuma je prišlo skorc do popolnega »o-rias:* Na obeh straneh se je pokazala uo-bra volja. Ko je bil govoT c tem, koliko klobukov rabi rudar na leto, je pckr. namestnik šaljivo pripomnil, da to vendar ne gre, da bi rudarji nosili samo pol klobuka — družba je namreč postavila tabelo samo pol klobuka — in g. ravnatelj Skubic je pristavil, da pristane na celi klobuk, da ne pride radi tega v »Jugoslavijo«. Nato se je vršila nekoliko težja razprava glede tega, katero kategorijo naj se vzame za bazo eks. minimuma. Govorili so gg. dr. Gosar, Cobal, Likar, Skubic in Stefanovič, ki je končno predlagal, da se razprava prekine in predloži na juui, da bo časa za razmišljanje, da tudi v tem vprašanju pride do sporazuma. Gospod pokr. namestnik je na to za danes zaključil razpravo, zahvaljujoč se za trezno in s'varno debato v želji, da bi tekom noči obe stranki obšel duh miru in sprave. Prihodnja seja bo jutri (soboto) ob 9. uri dopoldne. Beseda opoziciji. Besede opozicija pred vojno in v domačem javnem življenju nismo poznali. Citali smo o velikih opozicional-nih strankah na cesarskem Dunaju, tudi smo nekolikokrat razpravljali o mogočih zvezah slov. političnih strank z opozicionalnimi položaji v dunajskem parlamentu. Imeli smo samo eno opozicijo, različno od politične, in ta je bila splošno narodna, naperjena proti tujemu državnemu gospodstvu. Ta narodna opozicija se je rodila v Slovencu v zibelki In je trajala do njegove smrti. Bila je to naša nacionalna izpoved, ki se je nanašala na naše pravice kot poseben narod, na naše želje po lastni duševni kulturi ter končno na naša stremljenja po osvoboditvi V domačem javnem življenju pa smo mesto opozicije in vladne stranke imeli ljuto strankarsko borbo. S to smo se klali na cesti in v uradih, aa zasebnih sestankih in v intimnem življenju. Značilno je tudi, da je tedanja borba veljala samo osebam kot takim ter da smo nad nižinami umazanega strankarstva oboževali skupne narodr.e in duševne ideale. Kljub ostremu političnemu boju je široko javnost vodila budna zavest o skupnih življenskih svetinjah: ohraniti slovenski rod na materni zemlji, razviti njegovo duševno bogastvo, osvoboditi narod in ustvariti samostojno državnost. Taka je bila pred vojno naša nacionalna opozicija, naša narodna izpoved napram tuji državi in raznarodovalnim nakanam naših sosedov. Tako je bilo razmerje med našimi strankami in najvišjimi narodnimi Ideali. Čutili smo je na vsakem koraku, Iznad vseh ljutih Strankarskih borb, iz govorov političnih voditeljev, predvsem pa iz stolpcev našega dnevnega časopisja. Prišla pa je svetovna vojna, ki je Žal tudi na tem polju izpremenila vsa razmerja na slabše. Naša nacionalna opozicija je izginila, ker se Je oblast tujca zrušila in smo postali svoboden in državen narod. Naše novo strankarstvo pa je poskrbelo, da so se v par letih svobodnega življenja zrušili tudi državni in nacionalni ideali našega prebivalstva. Nahajamo se v vrtincu najostrejše politične borbe, ne da bi pri tem čuvali skupne državne in nacionalne ideale, brez katerih se narod in država ue moreta ohraniti. Kako so vladne stranke poskrbele, da se udušijo vse svetinje našega javnega življenja, je dobro znano. Batlna-ško državotvornost je te dni notranji minister ukinil s pogumno odredbo. Znano nam je, kako so te stranke upravljale z našim gospodarstvom, kako so uredile naše finance, reševale socialna vprašanja činovntštva, solidne državne uprave Itd-, kako je končno z njenimi vodilnimi osebami združeno žalostno poglavje ogromnih korupcijskih afer. Brez dvoma so vladne stranke zakrivile, da javnost in. zavest naroda §e nikdar ni bila tako prazna vsakega idealnega poleta, tako opustošena vsakega spoštovanja našega nacionalnega in državnega ideala, kakor sedanja. Sokriva tega stanja pa je tudi naša opozicija. Tudi to spoznanje Je končno treba jasno in odkrito izpovedati. Ne rečemo, da bi ne bilo med opozicionalnimi strankami poštenih mož voditeljev in gorečih nacionalnih in državnih pripadnikov. Toda celokupno delovanje opozicije, ki tvori z onim vladnih strank neko višjo enoto, je tudi sokrivo, da se pod našimi strankarskimi borbami potaplja država kot taka in ž njo seveda njeni državni in nacionalni ideali. Naše opozicije pretežna večina je zgolj kritična, negativna. S to kritiko in negacijo izčrpa vse svoje javno delovanje. Ni pa izrecna, prepričana, odu-. ševljena nositeljlca obče državne ideje in pa kakih skupnih nacionalnih idealov. Ona je strastna v pobijanju, v agitaciji, v razkrajanju vladinih pogreškov. In vendar obstoja dejstvo, napram kateremu bi morala biti pozitivna in ki bi ga morala tudi kot opozicija ščititi, varovati, negovati in sicer pred narodom in njegovo zavestjo: to je naša svobodna domovina, to je naša politična prostost, naša narodna država. Narodna državnost je svetinja, ki jo ne sinemo zapustiti v najostrejši opo-zicionalni kritiki in pri najhujšern vladnem pogrešku. Tega se zavedajo vsi narodi, ki hočejo ostati svobodni, enakovredni, samostojni gospodarji lastne usode in bodočnosti Kdo naj ču- va to svetinjo v javni zavesti, pred flfr-rodom, akc se vlada pogreza v bl&too nesposobnost in opozicija omejuj« kritiko? Mi vsi živimo v neki lahkomiselni ocen mednarodnega položaja, kakor da je jugoslovanski državni tvoibi sigurano večno življenje ter da zanjo nevarnosti več ni! Pred štirimi leti smo še vsi doživljali strahote suženstva* narodnega preganjanja, ponižanja na* še slovanske duše! Danes pa splošen« rabijaten pokolj in nezavest tega, kar smo bili in kar smo si pridobili! Poleg kritičnega razpoloženja je treba v narodu buditi in negovati tudi splošne, nedotakljive svetinje državnega življenja! Opozicija, k! se pregreši proti temu načelu kritičnega Političnega dela, razkraja državno samostojnost in narodno skupnost ravno tako, kakor vlada s svojim nesposobnim režimom. PoSItiine vesti »Jutrova« metoda. Popotnika je v temni noči napadel razbojnik. Pomolil mu je pred nos revolver in mu 2aklical: Denar ali življenje. Popotnik pa je bil uren in krepak. 7. enim samim udarcem je pobil razbojnika in ga vrgel v cestni Jarek. Ko se ie končno potepuh pobral iz Jarka ir si otepe! zamazane hlače, je ogorčeno dejal: Take surovine pa še nisem naletel na svetu. »Jutro« se obnaša, kot tepeni razbojnik. Novi manevri dr. Žerjava. Beograjska »Tribuna« piše o novem manevru socialnega ministra dr. Žerjava. Na konferenci z zastopniki invalidskega udruženja se Je minister Žerjav Izkazal tako vnetega za invalidsko vprašanje, da Je stavil konkreten predlog, da se izplača vsakemu delazmožnemu invalidu vsota nekaj 10.000 dinarjev, kj naj služi kot obrtni kapital, da si za-more vsak ustanoviil lastno eksistenco. Zastopniki invalid, udruženja so bili seveda nad to darežljivost-jo socialnega mini9tra kar razočarani ter so — naravno — njegov predlog takoj sprejeli. Minister žerjav pa si fe seveda takof začel potom svojega časopisja delati velikansko reklamo o svojem delu za Invalide. O tem postopanju našega ministra za socialno politiko PTavi »Tribuna« v istem članku, da je to čisto navadno norčevanje iz velike bede invalidov. Kajti da bi minister Žerjav ne uvidel nemožnosti izvedbe svojega predloga, ni misliti. Ako računamo, da imamo samo 10.000 Invalidov v državi, ki so zmožni za delo — (faktično jih je mnogo več) — in če računamo za vsakega le 10.000 dinarjev, znese to pol milijarde dinarjev. Vsakdo, ne samo minister Žerjav, pa je prepričan, da država pri sedanjih" težkih flnancljel« nlh razmerah ne more napraviti takega Izdatka. Radi tega pravi »Tribuna«. da je to samo volilni manever dr. Žerjava, ki je hotel ca ta način pridobiti Invalide za sebe. Pozneje pa bo že našel kega, ki bo kriv, da se njegova obljuba ne mere izpolniti. — »Tribuna« zelo ostro obsoja to demagoško početje ministra dr. Žerjava. Aii ste fe član Jugoslovanske Matfca! Dr. Joža Gtonar: Hermann Wendel. ‘ »Von der Parteien Hass und Gunst vervirrt sclrvvankt sein Charakterbild in der Gesdhichte« —- z nekolikimi spremembami veljajo te besede tudi glede Stališča, ki ga zavzema naša publicistika nasproti možu, čegar ime nosi naslov našega današnjega podlistka. Eni ga imenujejo našega prijatelja, drogi zopet vidijo v njem eno onih mnogih političnih eksistenc, ki so si v vojnem in povojnem metežu zaslužile t žke milijone in sedaj delajo samo nato. kako bi si jih še bolj namnožile. Ugodna ali neugodna sodba je le red-kokedaj' osnovana na podrobnem poznanju Wendlovega pisateljevanja in njegove osebnosti. Ljudje, ki stoje kakor on, sredi največjega razmaha svojih sil in so polni projektov bodočnosti, ne vidijo radi, če se iim pišejo biografije. ki naj bodo, nekak pregled »jfhovega dela: vtdjub temu menda ne bo odveč. Sc skušamo podati vsaj nekaj podatkov, ki bodo omogočili pravilno sodbo o njegovem dosedanjem delu. VVendei jo vin nemškega zapada, onega pasa nemškega ozemlja, na katerem se stikata d*ve kulturi, nemška in francoska kjer je pred vojno vsa inteligenca bil?, dvojezična in so srednješolci mvd seboj tekmovali, kateri bo bolje pcznal moderno literaturo svojega součenca, ki je druge narodnosti- Zato govori francoščino in pozna francosko duševno preteklost, kakor kak rojen Francoz. Baš zaradi teza pa ga tudi prav posebe zanima duševna formacija slovenskega razumništva, ki je enako dvojezično, !d je vzrastlo v ozračju dveh po jeziku popolnoma različnih duševnih kultur in kulturnih stremljenj. Zato tako pogosto konsta-tira> da sp Slovenci prožeti nemške kulture; ta trditev se lahko smatra ali za suho znanstveno konstatacijo ali za priznanje, koliko kulturne sprejemljivosti je v nas, da smo se s tujo kulturo tako zvezali — na noben način pa ni iu ne more biti kak pravni naslov, iz katerega bi naj izhajala opravičenost kakih nemških zahtev do nas. Kako dobro je razumel naš domači kulturni napor in kako visoko ceni njega pristno slovenske plodove, je pokazal že neštetokrat v svojih številnih spisih, najlepše pač s svojo oceno Župančičeve poezije (v knjigi »Von Marburg bis Monastir«) in s svojim podlistkom ob desetletnici Aškerčeve smrti, ki ga Je napisal v »Prager Presse« in ki je bil najlepši, kar se jih je ob desetletnici Aškerčeve smrti napisalo. IVendlova domovina leži danes onstran meje nemške države, če hoče obiskati svoj rojstni kraj, se mora oglasiti pri francoskem konzulu za dovoljenje. Odtod njegovo umevanje bolestnih občutkov pri onih narodih, ki jim politične meje režejo v živo meso in ki enako bolijo Nemce, kakor Slovence. Odnekdaj hud In oster nasprotnik vseb nacionalnih fanatikov in te- roristov — koliko strupenih in ostrih besed je povedal Vsenemcem! — skuša delovati na to, da se sosedje obnašajo med seboj tako, kakor je za sosede spodobno in potrebno, ideal, da bi bile politične meje med rožnimi državami zgolj administrativna totreba, še dolgo — ali sploh nikdar? — ne bo dosežen; kar pa se doseči da, to treba na vsak način poskusiti doseči. Sosedje se morajo med seboj poznati, da se ne bodo samo sumljivo po strani gledali In da ne bo tako lahko mogoče tretjemu, da nahujska enega proti drugemu. Iz tega spoznanja se je pri Wendlu rodila vrsta publikacij raznega obsega, ki pa 1 imajo vse eden in edini namen, da informirajo o jugoslovanskih razmerah one Nemce, ki so doslej svoje informacije o Jugoslovanih črpali po večini samo iz govorov svojih panger-manskih kričačev in iz zafrkljivosti svojih humorističnih in satiričnih listov. Z jugoslovanstvom je Wendla seznanil naravnost smešen slučaj. Ko je bil §e gimnazijec, je s svojimi kolegi vred, kakor tudi pri nas marsikdo, požiral potopisne romane proslulega Karla Maya. Samo da je njih učinek pri njem bil popolnoma drugačen ko pri njegovih nemških kolegih: oni so sanjali o ameriških savanah in prerijah ali o arabskih puščavah, njega pa je zamikal balkanski »Schutt« iri največja želja mladega gimnazijca je bila, da bi kedaj jahal, kakor Karl May, »Durch das Land der Schkipetaren«. Majr mu je zbudil željo, da 39 bliže seznani z Balkanom in tako je Wendel že kot gimnazijec začel sistematično zbirati nemške in francoske knjige, ki so govorile o balkanskih narodih in njih življeriju. Končana univerza ga ni vedla v znanost, kamor bi bil lahko šel, vrgla ga je^ v naročje politiki. Zadnji nemški »Reichstag« pred vojsko ga je štel v vrstah socijalističnih poslancev; značilno je, da je bil najmlajši poslanec »Reichstaga«. Kot človek velikih energij, ki se Je z vso vnemo in naslado udal javnemu delovanju, je razvil Wertdel obširno publicistično delovanje, ki ga v ozkem okviru nedeljskega podlistka ni mogoče do podrobnosti oceniti. Večkrat nam bodo morali zato zadoščati zgolj naslovi, ki ponekodi že sami zase po-vedč dovolj. Njegova publicistika bi se lahko delila v tri grupe: v prvo spadajo brošure in spisi, ki obravnavajo aktualne probleme dnevne nemške politike. Eden najstarejših — tukaj na-števano samo obsežnejše! — je izšel že leta 1908: »Die preussische Polen-politik In ihren Ursachen und Wirkun-gen«, oster nastop zoper hakatiste in njih politične pomagače. Sledile so tej brošuri: »Francisco Ferrer. Ein Kapitel Reaktion und lnquisition« (1909.1 in leta 1919: Hie Fleischvucher »Hie Gottesgnadenturn« in »Zabern! Mili-taranarchie und Mlitarjustizt« Nekatere teh brošur do dosegle naklade 30 do 40.000! V drugo in tretjo grupo bi iahko postavili dve skupini njegovih spisov. ki so že na zunaj obširnejši, ki pa jim Je skupno tudi to, da niso samo Izraz in odsev aktualnih dogodkov, ampak obravnavajo aktualne stvari s historičnega stališča ali pa pišejo zgodovino s stališča aktualnih Idej in potreb. Tukaj bi — v drugo grupo! — šli najprej vsi oni WendIovi spisi, ki govore • nemški preteklosti, pisani vseskozi * obširnim znanjem predmeta n z lahoo-to stila, ki si ga je izurilo pisateljevo uho ob finesah dveh svetovnih jezikov. Tako Je leta 1910. napisal obširno zg o* dovino^ mesta, ki mu je postalo drug* domovina: »Frankfurt am Main vofl der grossen Revolution bis zur Revo-lution von oben«, l. 1913 pa poljudfl°* za delavce pisano biografijo Bebla-Sredi vojske (1916) Je izšla njegov* obširna, 304 strani obsegajoča monolO" gija o Heineju, tem protagonistu in h* terarnem pripravljavcu nemškega so-cijalizma. Bila je začeta že leta pre^ vojsko; med vojsko pa Je vzel rokopis zopet v roke, ker je cenzura dopušč** la samo govor o preteklosti, ne pa ra** glabljala o aktualnostih. Toda vzel J* monografijo o Heinerju zopet v roke« ker je^ baš HeiDe zanj pomembni ^ simpatični glasnik sporazuma & Nemci in Francozi. In v uvodu, ki J® datiran 17. februarja 1916(1!!), Je koncu zapisal pogumni stavek: lebe Deutschland! Vive la France! E* Jebe die deutsch-franzosische Verzen* digung!« Po vojski pa je (1919) v zbirki »Wege zum Socialismus«, I*d** knjižico »Heinrich Heine und Soziafl*’ »Svoji k svojim-*! tnano nam, vyem dobro dftšlli hfff ^V’ so na? tlačili ln Srh i^V?nclrancL 21as^ v ob-se Je bil posebno in 1 0J roed domačinom ,ta^° na Štajerskem in skf»m ®mV kakor tudi na Primor-tnpn«’ iC t0 Seslo velikega po-m.vf'’ ker °i samo opominjalo do-*rpll"ov’ naJ ne podpirajo naših za-, in tlačiteljev, ampak zavil? o?0 narodno zavest, tS, Slovanstva. Kam smo že nam1 »P° krivdi današnjega režima, stiH« s.no Predočuje sledeča brez-dna zloraba tega gesla. Sarajevska »Hrvatska Sloga« prinaša sledeči oklic: »Hrvatje! Špecerijsko in delikatesno trgovino Katnič in Domančlč v Salomovi palači sta prevzela in nanovo uredila brata I. in Dj. Preča. Sveta dolžnost vsakega Hrvata je, da krije vse svoje potrebe samo v tej trgovini in da s svojim denarjem ne podpira uspe vanja zlasti Sr-bov-trgovcev. Mi bodemo v bodoče strogo pazili na one Hrvate, ki se ne bodo držali gesla: .Svoji k svojim’.« Tako daleč smo že, da sovraži brat brata, kakor je svoj čas sovražil slovanski revež — nemškega tlačitelja. Dnevne vesti. •— Akademičarl l abiturijenti, koji žele, se Inlormiraju o študijama na uriverrite- diaCVi ° menzama, o o m domovlma, o upisu na univerzitet, ikol ^u',et,ma* te 0 ,nim visokim • -*013 u Zagrebu (Visoka pedagoška Skoka 7a trgovinu i promet, Viso- škola, Veterinarska visoka šknla, • • neka se obrati na J. A. K. »J. Janušlč«, Univerzitet, koji če im klub dati naj-^^nije sve potrebite informacije (mar-z* odgovor priložiti!). Ako netko treba H 2 Informacija tek onda, kad dodie >8reb, neka se obrati direktno na klub u ^°v!m prostorijama (Zagreb, Vodnikova -r»d želi da suradjuje u 8 Oko organizacije svlh produktivnih sna- * U najem narodu, tko ieii da radi oko po-*0J* kujturnog niveaua našeg naroda, u ^*ko; svatbo tko želi, da sndjeluje n na-pokretu Jug. akademske ontladine ^ »ojemn radi na zagrebačkom univerzitetu J® Janušlč«, neka se prijavi na njegovu ^***n n Zagreb. ** Na drlavnl bablški šoli v Ljtibijant *®čne dne 2. novembra 1922. učni tečaj » k*blce s slovenskim učnim jezikom. ^*®4j bo trajal do dne 31. avgusta 1923. t mesecev. V ta tečaj se sprejemajo ki še niso prekoračile 40. leta svoje jj, jj so> aK0 so je neomožene, ao-24. leto ter so učne ja Jezika zmožne In pisavi. Pouk je brezplačen. Vse ”°*nke morajo vložiti pismeno prošnjo za **Jera v bablško šolo pri pristojnem /^Inetn glavarstvu, oziroma mestnem flstratu, do dne 10. oktobra 1922. Proš-. prilože krstni in rojstni Ust, eventu-» 0 Poročni list, ali. če so vdove, sinrtnl svojega moža, dalje oblastveno potrje-nravstveno Izpričevalo, potem izpriče- «Cn. Uradnega zdravnika pristojnega polica oblastva, da so zdrave ln telesno in evno sposobne za uk, potem izpričevali imajo cepljene koze in da so Jim j. * koze Iznova cepljene, izpričevalo o šol-r?* kobrazbi In, če so ubožne, tudi zako- Pto.U'3°*nl ',st* Pre^nost imai° za ta te^ai ^Hke iz mariborske oblasti. Dne 2. no-0 ^ra 1922 ob osmih se morajo prosilke **bno javiti v državni ženski bolnici v Milani, Stara pot št. 3, kjer najprel opra-Predpisani sprejemni izpit. Vse učenke 'Soraj <*ra o ves čas bivati v internatu. Učenke, s° ubožne in potrebne, se sprejmejo v in- at brezplačno, premožnejše pa morajo ®*Sevati hrano v Internatuč Zdravstveni od-2a Slovenijo v Ljubljani. Pomožni urad poštnega ravnatelja Je 'el 500 Izvodov dodatka k Imeniku pošt-'elegratsklh In telefonskih uradov. Kdor ^ ta imenik, naj se obrne na Pomožni » Poštnega ravnateljstva, ki mu brezria-^Sje dodatek. ^ Kolka proste vloge. V zmlslu razgla- uuiiioira uu co. icurudrja ivlc in jjj Junija 1922 (Službeni voj. list lOniin ^ t, *° sledeče prošnje itd. kolka proste: «1°^* vojakov (rekrutov) za oprostitev (3lja,^enia v kadra 2. Prošnje za priznanje e*» roka. 3. Prošnje gojencev za spre- jem v mornarico in brodarske delavnice. 4. Prošnje za dovoljenje ženitve aktivnih vojakov in onih, ki so na dopustu. 5. Prijave da vsled bolezni ne more priti na vežbo in tozadevno potrdilo zdravnika. 6. Prijava, da ni mogel priti na pregled. 7. Prošnje dobro-voljcev, ki prosijo, da bi bili dodeljeni na službovanje k oni jedinici, v kateri želijo služiti. 8. Prošnje za izdajo vojniških Isprav (knilžic) in overenj (potrdil) o odpustu iz vojske. 9. Prošnje oficirjev v rezervi za dopust. 10. Prošnja, s katero se prosi za oprostitev sina iz kadrovske službe vsied očetove starosti ali nesposobno?!!. II. Prošnje za podelitev poljedelskega dcp’ista. 12. Vse prošnje, zapisniki, isprav«, reklamacije, dokazila, katera doprinese vojni obvezanec ob času rekrutacije in tozadevne želje. — Prošnje, navedene pod t. 1., 2., 4., 7, S., 10. In 12., se mora vpošiijati vedno Te na komando ljubljanskega vojnega okruga, nikdar pa ne na višja mesta, ker ista vračajo vs« take proinje komandi vojn. okrniti In se s tem ne doseže hitrejšega rejenja, — pač pa se vsled tega rešitev le zavleče In otežuje poslovanje. — Pod točko 5., 6. navedene prošnje ie vlagati na dotičnfe komande, od katerih so bili prosilci pozvani; pod točko 3. na dottčna mesta, kamor 5e v konkurzih (razglasi) določeno; pod točko 11 navedene prošnje pa vedno na komandanta polka (jedinice), pri katerem dotični služi. Na vsaki prošnji ital, navedeni v tej naredbi, naj se vpiše na gornjem roba: »V misiu razpisa £ M. V. i. M. B. Br. 2920 od 25, marca 1922 In B, Br. 13503 od 2. julija 1922 (Službeni vojni list 10 in 25-22) »Koleka prosto*. — V prošnji je navesti vedno točne podatke, kakor: ime in priimek, rojstni dan, mesec in leto, rojstni krat, domovinsko pristojnost, bivališče, odnosno kje in pri katerem polku (jedinici) služi. — Zdražiteljl slame, katera se je prodajala pretečene dni po poslopjih, ki so bila zasedena po Sokolstvu, se naprošalo, da poravnajo tozadevne račune v najkrajšem času v pisarni stanovanjskega odseka v pritličnem prostoru nove palače ljubljanske kreditne banke ob Dunajski cesti v uradnih urah od 3. do 6 popoldne. — Novinarske brzojavke v prometu s Švico za čas zasedanja »Draštva narodov* Na predlog švicarske brzojavne uprave je Izdalo ministrstvo pošte in telegrafa odlok št 47219 od II. t m. po katerem Je sprejemati novinarske brzojavke za Švico po znižani pristojbini po dnevi in po noči, ves čas, dokler po 'zasedalo »Društvo narodov« in pa še tri dni po zaključku zasedanja. V gori omenjeni dobi bodo tudi iz Švice dohajale take brzojavke. — Izdelava zimske službene obleke in čepic za poštne uslužbence. Dri e 21. avgusta t. 1. se bo VTŠila v ekonomnem odelenju poštnega ministrstva druga iavna ofertalna licitacija za izdelavo zimske obleke in čepic za poštne uslužbence. Pogoji licitacije se objavijo v »Uradnem listu* pokrajinske upra. ve, so pa tudi vsakomur na vpogled pri poštni direkciji (gospodarski odsek) v Ljubljani med uradnimi uramL {a o’ J^ntologio iz Hein. spisov, ki pri-Setnii, neju PriPrflvljalcu in po-doniftJ1 1eni^- socijal.V čisto literarno *John„° sege* 1921 2 antologijo tsc»j j Christian Gdnther: Die deu- skeat 7-a?,te* 2 izber0 iz Pesmi šlezij-y.«» lirika Giintherja (1695—1723), ki Pred na “ajvečie2a nemškega lirika vid« rf^ejem. Toda tudi v.uvodu se »emšk« ndlu GfintHier ni samo kos J«, kairr. arne preteklosti. Ko opisu-^alflem,,^ pLriiatelJi- da Pomagajo ge-vall nnntu do krulia. izposlo- ^oCnem ^er!ll,avdiIencc) I*1 Av«ustu 8eveda?’_!red katere8a ie Gunther -^alluie-’ »,„Dr,5el popkoma pijan, na-Oestalt / efsten Male slatid in der her schwanJ0LBe2cctheit hin ^d tsehe Bflre-PPh1 Qiinther das deu-v°r sebe? *Crade und aufrecht respekOosen |fi?nadcnsetZen’ ^ UIld von entset7tor> h- rfer’ unter deren Vorzimmer hera SCll0n ai,S ^aren so etwas wL ge^hrt wurde’ Ca ir a.« der Vorklang des - i o južnih SlovaSih^zaLnih""1 ''”™SuPc°afV‘‘,p i9l8= »Kal i V *Reichstagu* 7- iunija ^ pomaga, če ostaneta Akacija in Lorena naši, j če pa zgubimo srca prebivalcev«, je pobijal imperijalističns zahteve Bolgarov po Macedoniji in sestavil obširno spomenico »Makedonien und der Frie-de«, ki pa jo je cenzura zaprla, tako da je lahko izšla šele 1919. Gen. program njegovega stališča pa je izražen podrobno v članku »Siidslavischer Aufstieg«, ki je izšel v zgodnji spomladi leta 1918 y znani nemški reviji »Die neue Rundschau«. Danes je ponatisnjen v zbirki »SudosteuropSische Fragen«, ki je sestavljena iz člankov', ki jih je Wendel napisal med vojsko. Sledile so Ji razne druge publikacije, ki se pečajo samo z nami in našimi problemi, tako zbirka esejev »Aus tmd uber Sfidsla-wien«, oba potopisa »Von Marburg bis' Monastir« in »Von Beigrad bis Bucca-rl«, pred vsem pa zbirka historičnih monografij »Aus dem Siidslawischen Risorgimento«, v kateri razlaga Wen-del Nemcem na tipičnih predstaviteljih južnih Slovanov historične gibalue sile, ki so stoletja oblikovane južno slovanstvo in mu dale oni duševni obraz in one politične oblike, v katerih se danes kaže. * Četrtič prihaja Wenderl k nam, tokrat namerava ostati samo med nami in par tednov študirati naše _ gospodarske razmere. O njih bo obširno poročal v »Frankfurter Zeitung«, ki ga je Poslala y Slovenijo. — Prt vseh podružnicah »Driavne Bor-ze Dete« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti le iskalo v preteki, tednu od 23. do 19. avgusta 1922 dela 334 moških ta 16 iensk& delavnih močL Delodajalci so p« Iskali 223 moških In 54 ženskih delavnih moči Posredovanj se je izvršilo 341. Promet od 1. januarja do 19. avgusta 1922 izkazuje 25.638 strank In sicer 12.635 delodajalcev in 13.003 delojemalcev. Posredovanj se Je iz vršilo v tem času 7.545. Dela iščejo: dninarji, dninarice, peki, mlinarji, mesarji, čev. ljaril, krojači, šivilie, strojniki, viničarii, na. takarjl, natakarice, tov. delavci, šoferji, ko-'čijažl, trgovski sotrudniki, prodajalke, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo, rudarji, kleparji, strojni ključavničarji, mizarji, zidarji, pleskarji, lesni strugarji, viničarji, tesarji, zavarovalni potniki, služkinje, kuharice, sobarice, postrežnice, vajenci, vajenke itd. — Otvoritev telefonske centrale v Poljčanah. Pri pošti Poljčane Je bila otvorjena dne 15. julija t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. — Tatvina denarnic. V vlaku med Ljubljano in Karlovcem ie bila Fr. Pavliču iz Trebnjega ukradena usnjata listnica z gotovino 750 Din in orožnim listom. Pri povorki dne 15. t. m. je v Selenburgovi ulici nnkdo inž. Fuclierju izmaknil listnico, v kateri je imel 6 bankovcev po 100 Din in 7 raznih legitimacij. — Dne 21. t m. je bila v Okornovi delavnici na Po!,anski cesti Nariji Mirt ukradena nova črna usnata torbica, v kateri ie bilo nad 200 K ln listek za polovično vožnjo iz Brežic v Ljubljana — Dne 15. t. m. Je nekdo na glavnem kolodvoru pri vstopu v dolenjski vlak Izmaknil Karlu Minežeku iz Prage črno denarnico, v kateri je bilo 1460 Din, 300 čeških kron, vozni listek iz Prage in nazaj, za 158 Din mnfh jugoslovenskih znamk in razne legitimacije. — Krma podrla pastirja, Ko je pastir Alojzij Pugelj fz Čateža pasel na travniku živino, se Je zadrsviJa vanj krava, ga ob-delarala z rogmi in pomandrala po njem. Težko poškodovanega so prepeljali v Uu!b-Ijansko bolnico. — Najden mrtvec. V bližini Baniče je bilo najdeno za neko cestno ograjo že napol razpadlo truplo neznanega mofkesa. Po ugotovitvi komisije, je bil mrtvec ustreljen v ledja. Pri njem se ni našlo niti denarja, niti drugih listin. Ni izključeno, da gre m za roparski umor. — Madžarsko zastrupljevanje Srbohrva-tov. Stranka ministrskega predsednika grofa Bethlena' uamoravu v Pečuju izdajati za baramiske Srbe in Hrvate poseben srbo-hrvatski list, ki naj bi zastrupljal naše rojake, kakor dela to »Domovina« v Buda-pešti med prekmurskimi Slovenci. Ljubljana. — Bratje Čehi ob povratka v domovino. Včeraj smo zopet imeli priliko, pozdraviti v naši Ljubljani več čeških gostov, ki so se vrnili z raznih letovišč in drugih krajev širom naše domovine. Značilno in razveseljivo le za nas dejstvo, da se naši češki bratje, ki so pač vajeni na krasoto in bogastvo svoie domovine, tako pohvalno In navdušeno izražajo o lepoti naših pokrajin. Omeniti moramo, da se jutri ob 1. uri odpeljejo iz Ljubljane s posebnim vlakom zadnji češki Sokoli. Želeti je, da bi se Jutri pri odhodu naših čeških bratov zbralo čim največ občinstva, da še enkrat izmenja bratske desnice v slovo, ki bodi bratsko ln jprisrčnoi —Ljubljanska borza. Dne 24, t. m. so se ob 3. uri v začasnih prostorih ljubljanske borze sestali zastopniki kolonialne strokt k posvetovanju. Enodušno so pozdravljali skorajšnjo otvoritev borze in utemeljevali njeno potrebo, bodisi glede poslovanja v valutah In devizah, efektih In blagu. Kolonialna stroka Je od nekdaj navezana na prekomorske dobave. Veliki inozemski trgovci našim posameznikom v skoraj neznani deželi ne morejo veliko nuditi, a vse drugače ugodno se bo stvar razvila, ko bodo Imeli priliko ote-rirati na borzi. Za naše narodno gospodarstvo bo to vsekako važna pridobitev. Razpravljalo se je potem o usancah, borznem razsodišču in času otvoritve borze. Povdar-Jalo se je tudi splošno potrebo ustanovitve tranzitnega skladišča, ker danes naše narodno gospodarstvo zbog nepostojanja takega skladišča gubi velikanske vsote. — Nesreča na cesti. Ko so se pretečeno sredo igrali otroci na cesti pred garnizijsko bolnico, Je v najhujšem diru privozil neki voznik z naloženim pivom in povozil 2-letno Slavico Guštini tako nesrečno, da Je revica zadobila smrtno nevarne poškodbe. Oddali so Jo v bolnico. Starišl, pazite na otroke! = V hotelu okraden. V hotehi »Union« je bila Rumunn Tanescu Kostlca pokradena obleka: hlače, telovnik, jopič, suknjič in dežni plašč, v skupni vrednosti 7000 lejev. = Policijske vesti. Kaplanu Francu Pavliču iz Trebaja je bilo ukradeno med vožnjo iz Karlovca v Ljubljano looo kron. — izgon. 46 letna vdova Marija Druško-vič, rojena Kavčič, Pristojna v Idrijo Je radi vlačugarstva in tatvine izgnana iz ljubljanskega polic, okoliša. =• Mestni magistrat naj da osnailti jarke! Svoječasno Je vsako leto mestni magistrat ukazal lastnikom, osnažiti Jarke ob svojih posestvih, sedal pa se magistrat ne briga niti za lastne jarke. Ploha zadnji četrtek je povzročila po nižje ležečih krajih posebno v trnovskem okraju in proti Rožni dolini sploSne poplave samo zato, ker so ysi jarki zaraščeni in zamašeni z razno nesnago. Komični prizori so Mit ob Poti v Rožno dolino. Ker je bila cesta preplavljena, *p bosonogi paglavci napravili rešilno akcijo * tem, da *o pridirjali z ročnimi vozički ter med krikom In vikom prsrpeljgval; pakirate. Ali bi ne bila dolžnost magistrata, da postavi za svoje občane brezplačna prevozna sredstva? Zadostoval bi tudi velik rešrini čoln s krepkim krakovskim ribičem. Voda je seve odnesla s ceste gramoz, da so nastale opasne kotline. Nujno je, da se navozi zopet posipine. Celo leto smo imeli suhe jarke, a s snaženjem se je menda nalašč čakalo, da bodo delavci bredli po vodi. Maribor. Češkoslovaški Sokoli na povratku v domovino. Velik del češkoslovaških Sokolov je šlo po ljubljanskih slavnostih v Dalmacijo. Ti Sokoli se vračajo v nedeljo, dne 27. t. m. zopet na Češkoslovaško s posebnim vlakom Iz Ljubljane preko Maribora, Spil ja in Dunaja. Vlak prihaja v Maribor ob 19. uri in odhala ob 20 uri 20 mlntit iz Maribora. Ura je zelo ugodna in menda ne bomo zopet zaspanci ali druge vrste -anci, da ne bomo prišli vsi na kolodvor pozdravit naše brate Cehoslovake ter jim pokazat, da je Maribor res slovenski. Maribor je vedno še dostojanstveno pokazal svojo slovansko navdušenost, kadar je bilo potreba, upamo, da bo tudi topot storil svojo dolžnost. »Ferijalnl Savez« je nabil od postaje do sedeža okalnega odbora v Razlagovi uttd št. 26 napisne tablice, a na nobeni ni napisana ulica in številka hiše. Dobro bi Pilo, da bi bilo tudi to označeno. Občinska mesnica. 2e dolgo časa smo pričakovali otvoritev občinske mesnice ln že smo mislili, da ni nikogar v mesnii občini ki bi si upal stopiti oderuškim verlžnlkom na prste. Toda g. podžupan Ivan Roglič je po inicijativ! g. prof. dr. Rostoharja sklical sejo vseh klubovth načelnikov ter dosegel otvoritev občinske mestrioe na Rotovškem trgu, katera je začela delovati in prodaja meso najfinejše vrste kg po K 52 s komaj 10 odstotki kostmi (torej brez kosti iz raznih tovarn, kakor drugi mesarji). Da je bfia ta mesnica že davno potrebna, se vidi v tem, da so drugi mesarji takoj prvi dan znižali cene od K 64 na 54 pri kg, seveda z 20 odstotkov kostmi. Upati le to tel, da bo šla tudi občinska mesnica še ceneje, ter tako potlačila veriiniške mesarje k tlom, ni pa seveda s tem rečeno, da bo dajala meso v Izgubo, pač pa bi bilo želeti, da tri pričeli drugi mesarji konkurenco pod Izgubo ter nam tako povrnili naše ljudske milijone. — Cast vsem, ki so pomagali pri ustanovitvi tega prepotrebnega podjetja, zlasti pa g. podžupanu Rogllču ln g. prof. Rostoharja, ki sta kot narodna socijaltsta pokazala svojo pravo »misel za odpravo draginje — za ljudski blagor. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste kg 68 K, II. vrste 56 K; meso od bikov, krav in telic kg 52 K; telečje meso I. vrste 64 K, n. vrste 60 K: svinjsko meso sveže 90 K. Kdo je kriv? Vozovi, katere nam -jošI-lja Nemčija na račun reparacije so prav Japi, a v napisih je pono pogreškov. Tako n. pr. imajo nekateri napis VOJNIKA, torej t majhnim I, drugi pa VOJniKa, z majhnim n in I; n pravzaprav niti latinski ni, temveč cirilski p. Ali ni nobenega našega človeka v Nemčiji, ki bi te stvari nadzoroval Mladi tatici. Dve 11 letni učenki ljudske šole sta v mestnem kopališču ukradli neki gospodični 200 kron iz torbice. Dež smo dobili v četrtek zjutraj. LftI je začelo prav dobro, a se Je proti poldnevu že naveliCalo. Dež sicer ni zadostno namočit zemlje, a ozračje se Je vendar močno ohladilo. Munlcijo v vojnem skladišču na kolodvoru so pred kratkim odstranjevali; upamo, da so odstranili vso. Dobro bi bilo tudi, da bi o teru javnost obvestili, da bi ne bila vsa okolica v vednlb. skrbeh. Celje. Javen shod Nar. socijalističnt stranka se vrši danes, v soboto ob 8. url zvečer v veliki dvorani Narodnega doma, poroča mu. poslanec Devžlč o političnem položaju ra javnih nameščencih. Občni zbor društva za zaščito dece in mladine v Celja, kateri bi se moral vršiti si* noči v petek, je preložen na prihodnjo sredo dne 30. avgusta v istih prostorih in ob isti uri Občni zbor se je moral preložiti, ker je gdč. predavateljica Stebljeva uradno zadržana v Ljubljani. Nekateri celjski pekovski mojstri se morajo sedal ob čaSu stavke pekovskih pomočnikov posluževati izrednih moči pri peki kruha, to je jetnikov. Ce je to umestno, ne vemo. Misimo pa, da bi bilo bolje, da bi se naši celjski peki, ki so sami bogataši, rale sporazumeli s svojim delavstvom ter nr« dovolili plače, ki so dosedaj že v veljavi v Vseh drugih mestih v SlorenlJL Vsak pošten človek mora uvideti, da so Mie plače pekovskih pomočnikov v Celju doslej res škandalozne. Izdaten dei smo dobili v noči od srede na četrtek in v četrtek dopoldne po našTh krajih. Padlo Je toliko dežja, da so nekoliko narastle vode. Nekateri poljski pridelki kakor koruza, fižol sl bodo vsled tega še nekoliko opomogli. Vinogradi v celjskem okolišu obetalo taborno letina Trta je preobložena. Tudi vreme prija trsu In je poleg obilnega pridelka pričakovati tudi Izborne kakovosti Zgodnje grozdje, kakor burgundec, it zori. Letina okrog Celja m bo tato Ati kakor 1® skraja kazala Vjtod »ui«, U Ji bila dolgotrajna, la mnogo tadja odpadlo % dreves. Največ Je suša prizadjala Skoda im špljam. Vandar pa ga Je kljub t*ma k toliko, da nra »adanj« visoka omm vlčana. Primorje. 350 letnica pesnika Petra Hektorovtt*. Zadnjo nedeljo *o v Starem gradu na otoka Hvaru ob veliki udeležbi odkrili na tojatni hiši pesnika Hektoroviča spominsko ploifia ob 350 letnici pesnikove smrtL Gospodarska stremljenja zabranjujelo, plese dovoljujejo. Društvo za zavarovanja goveje živine v Borštu Je zaprosilo zt toBBp bolo, da bi podprlo blagajno. Obenem i* društvo prosilo za par ur plesa. Komisariiat pa Je dovolil le ples, tombole pa ne. DraStfa vsled tega razglaša: »Hvala gospoda, tudi plesa nočemo 1 Plešite vil Ml potrebujemo gospodarskih organizacij in društev nt pl** sov. Društvo naj propade, a ljudstvo nai s« še s plesom uničuje. Tako bi hoteli. Uvala za tako liberalnosti« Medicova parna žaga v St. Petru zgo-rela. V sredo ponoči Je v St Petru na Krasu pogorela velika parna žaga g. Jos. Medice. Zgorela Je tudi vsa ogromna zaloga lesa. Skoda Je neprecenljiva. Gašenje I« Wk| vsled pomanjkanja vode nemogoče. V tovar*» ni |e bilo zaposlenih 30 delavcev, ki SO <•-daj brez službe. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol Vsled čiščenja «**• vadnice se bo od pondeljka 23. t m. teliva* dilo izključno le na letnem telovadšia ob tU voli I. s. v sledečem redu: moška deoa, žen* ska deca, moški naralčaj in ženski nanitef iste dneve In ob istem času kot dosedtl- Osni ob pondeljkih, sredah in petkih od b. ura pop. naprej Bratje člani in »estre članloe M! opozarjajo da do nedelje 27. t m. do IL arf d op. odneso svoje obleke I* telovadnic ta; se popravijo vsi telovadni prostori. Z« *tv*» ri, ki ostanelo v omaricah disjtvo B« pt+ vzame nobene odgovornosti. ■ li. ■ I ■! M l K I I' «111— $&orl in iuristika. Izbirna tekma ki «e vrši r nedeljo 27. t m. ob 17. url na igrišču S. K. Primorju na Dunajski cesti bo vsekakor zelo lepa ln Interesantna. Igrata dva teama A ln B sestav* ljena iz najboljših moči vseh nafth klubov. Iz teh dveh moštev bo sestavil nato podsa-vez ono moštvo, ki bo Igralo toknl 10. eep* tenibra proti reprezentanci Zagreba. Predtekma je ob 15. uri prvenstvena tekma obril Svobod. iiHt ii Tudi za leto 1923 izide Planinski jfe _ dar. Tiskan bo na lepem belem papirju. Vsled visokih nabavnih stroškov se mora cena *vl-šatl na 6 Dim, s poštnino 6.25 Din. Upamo, da se vsled tega ne bo skrčil krog njegovlli prijateljev, temveč da dobi 5e mnoo> BOtU naročnikov. Koledar bo povečan t novimi potnimi omrežji ter vsebina po strokovni*« kih temeljito popravljena in pomnožena. Gostilničarji se opozarjajo, da s« |1K uvrsti v »Vodnik po planinskih krajih« soma takrat, ako so lnserenti ali vsaj odjemalci Planinskega koledarja. Drugi planinstvu nenaklonjeni gostilničarji se kratkomalo i*po-ste, kar jim bo več škodovalo, kakor p« aka sl kupijo koledar za leto 1922 n borih 19 kron, Id se ga dob! še pii založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5. ■ ■■i , „■■■■■ i.,, . . i Društvene vesti. III. redni občni tbor skrv. pev. društva »KraLovo—'Trnovo« se vrši dn« 3. s*pttm» bra 1922 ob 10. dopoldne v gostilniških prostorih g. Matej Sokliča, Pred konjušnico ■ običajnim dnevnim redom. «■ Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani, objavlja tern potom svojim članom, kakor tudi vsem ostalim v tel stroki zaposlenim usu2bencem svoj shod dne 28. avgusta ob L zjutraj v veliki dvorani Mestnega doma. Ker se nahajamo v mezdnem gibanju, poudarjamo, da je vsak obvezan priti, ker Izostanek smatramo za proti« kolegljalnost. Zatorej vsi na shod, ni se tr»> ba nikomur bati gospodarjevih groženj; č* bi se pa pripetil tak slučaj, bodemo proti do. tlčnlku oblastveno postopali. — Odbor. 311 članov /e pristopilo doslej t društvu za zaščito dece in mladine v Celju In celjski okolici Ker Je to društvo velike važnosti za skrb za našo zanemarjeno mladino, j« pit čakovatt, da se odzovejo še drugi ki do se. daj ie niso pristopili. Članarina j« amimtkp-Stna ln znaša letno samo 2 Din. je t ie res testenine „Pckatetc“ so tako okusne in tečne, da se jih splošno hvali. Zahtevajte /ih pri trgovcih. , JUG0SLAV1J A 26. avgusta 1922. C. OABORIAU »Da, in takšno, da izključuje vsak dvom. Gotovo se vprašujete, zakaj mu ga nisem omenila. Oh, vidite, nisem se upala. Rada g a imam, zato sem se bala. Rekla sem si: alco rnu povem in če ljubi ono drugo v resnici, ga izgubim. In tako sem molčala, trpela ponižanje, skrivila svoje solze in ga poljubljala s smejočim obrazom, čeprav vedoč* da se morda še ni shladil po — njenih poljubih. Vse do konca sem čakala, da se vrrie k meni. Jaz neumnical Niti s prstom nisem genila, da bi ga iztrgala mčvrednici, ki mi je zakrivila toliko gorja.ali boste verjeli, na kar vam dam svojo častno besedo — pomnite: svojo častno besedo? Kaj?« Pomislila je; nato je rekla; *Da, vi ste poštenjak; verjela vam bom.*. »Prav! In zdaj poslušajte: kolnem se vam, ca upa Tre- Zločin v Orcivalu (Dalje.) »Oh, res mi je dosti do njegove pomoči! Saj ga ne potrebujem. Dokler imam deset prstov in dobre oči, tie bom navezana na moško milost, lzpremenil mi je Ime, da bi me navadil gospodščine, a danes ni več miss Fancyne noblese, pač pa je ostala Pelagija, ki se upa zaslužiti brez cmerjenja svojih petdeset soldov na dan.« »Ne,« je vztrajal Sauvresy, »saj vam ne bo treba.« »Cesa mi ne bo treba? Delati? Zakaj ne, ko mi je prav tako! Saj nisem lenoba. Misel, da naj začnem živeti kakor nekdanje dni, me nikakor ne plaši. Mislite ii, da sem bila nesrečna? Kos kruha in prgišče ocvrtega krompirja je bilo moje kosilo, pa nisem biia nič manj sveža in zdrava nego zdaj. Mar mi je Hektorja! On me briga toiiko kakor lanjski sneg, ie tega nočem, da bi me ostavljal kartako. Ne! Ako me misli zavreči zaradi druge ljubice, naj ve, da se to »e zgodi brez kazni.'. Sauvresy se je vpraševal, čemu ga je potemtakem vabila, ako noče ne Hektorja ne njegove pomoči. Toda ostai je miren in potrpežljiv. »Kakor vidim, ljuba moja,« je začel Iznova, »me niste niti razumeli niti poslušali. Hektor vas ne ostavlja zaradi nikake ljubice, nego zato, ker se misli ženiti." »On!« je odgovorila Fancy in porogljivo vzmahnUa z ro-fcami. »On, pa ženiti!« »Verjemite mi, da je res!« je zatrdil Sauvresy. »Ne,« je vzkliknila Jenny, »tisočkrat ne, to ni mogoče! Ljubico ima, o tem sem prepričana; vem, ker imam dokaze.« Premolknila je„ a Sauvresyjev nasmešek je udušil njene pomisleke. »Ne?« je povzela srdito. »Kaj pa tedaj pomeni pismo, ki sem ga našla v njegovem žepu? Pol leta bo zdaj tega. Pes jes da ni podpisano, a žensko je, to se vidi na prvi pogled. * »Pismo?« MALI OGLASI Zlatorog Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast. ‘— In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po sol id- cenah nudi 3u80*Auto d z o. z. v Ljubljani. gbfepodinje, šivilje, kro* isča, čevljarje, in sedlarje opo-•rarjmro, da se dobijo *opet najboljši šivalni stroji v vseh opremah materijal pred-cene najniije edino le pri od 26. avgusta do 3. septembra MT «e dobilo pri Kr. dvoma lilija jliEir i d, podr. Liijana. Telefon 463 Sodna ulica št. 3 Telefon 46S PARKETNE deščice «». «•*« Pouk v vezenju brezplačen F Istoieir. igle, olja vse nedoinesiiie dale za vse sisteme Šivalnih itreže? in ko'es.— Potrebščine za šiviijie. krojaže, ievfiarle, fcmee* setf&rte, tceletno modno blago, srajce, kravate, ščetkBc palice. gumbi, na veliko in maSoi MajFiiijs tercet Točna postrežba t ,1KA\ fira iztiiapanja ogl. Mm. Vsaka potrata WMm. Popolira jamstvo. Razj® uroll povzetju S. &0&M6UT ffisn XIX. Iteinsifi^ 'A Najzanimiveje ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek It. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki Šivalnih slrolev dosedaj iznašla In preizkusila, razstavi svetovna tvrdka dobavlja in polaga v mestu in na deželi Anton Boka!, Ljubljana Slomškova alica štev. 19. Telefon 527. Naivečja izbira Različnih pletenin, majic, nogavic In rokavic pri tvrdki D. U. SSOBERKE, Ljubljana, Mestni trg Sfev. 10. Bomne & Co. V svojih paviljonih na ogled. Najmodernejše šivalne stroje bo gonila električna sila kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za redbine. OBISK teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! s popolnim poznavanjem francoskega in italijanskega ali pa angleškega in italijanskega jezika, Najstarejža špedicijska tvrdka v Sloveniti Ponudbe z navedbo zal :ev je nasloviti na naslov Eššš! POŠTNI PREDAL 15 v LJUBLJANL sprejme takoj pod jako ugodnimi pogoji potnika Oiirm m samo na prvovrstno moč, vpeljano v tej strokL Ponudb* na upravo lista pod »potnik". Oglašujte za II. Ljubljanski Velesejm v »Jugoslaviji Iiuda »Juzcslov. covihsko d. d.«, Tiska »Zvezna tiskarna« v Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin.