Martin Ahlin, Branka Lazar, UDK 811.163.6’374.2:811.163.6’367.624 
Zvonka Praznik in Jerica Snoj 

ZRC SAZU, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, Ljubljana 
martin.ahlin@zrc-sazu.si, branka.lazar@zrc-sazu.si, zvonka.praznik@zrc-sazu.si, 
jerica.snoj@zrc-sazu.si 

PRISLOVI V SINONIMNEM SLOVARJU 

Slovarski prikaz prislovov v sinonimnem slovarju zastavlja slovenskemu slovaropisju nekatera doslej 
neobravnavana vpra{anja. V obstoje~ih slovarjih namre~ zlasti izpridevni{ki prislovi ve~inoma niso 
pomensko samostojno opisane slovarske enote, pa~ pa so navadno prikazani kot podizto~nice pri besedotvornopodstavnem 
pridevniku in s sklicevanjem na pridevni{ko pomenskost. Pri ugotavljanju in opisovanju 
sinonimnih razmerij se ka`e potreba po samostojnem pomenskem opisu, ki upo{teva prislovno kategorialnost. 
Sestavek predstavlja nekaj primerov re{evanja vpra{anj s tega podro~ja, in sicer v obliki 
soo~enja doslej{njih leksikolo{kih spoznanj o slovenskih prislovih z zahtevami, ki jih vklju~uje obdelava 
prislovne sinonimije v sinonimnem slovarju. 

Uvod 

Sinonimna razmerja pri prislovih se s slovaropisnega vidika ka`ejo kot problemsko 
zaokro`eno podro~je s specifi~no problematiko. Tukaj{nja obravnava je povezana z 
oblikovanjem slovaropisnih na~el za prikaz prislovne sinonimije v sinonimnem slovarju.
1 Leksikalnopomenoslovno je obravnava utemeljena v strukturalnem pojmovanju, 
po katerem je slovarski pomen jezikovnosistemska enota, ki jo je mogo~e 
modelirati kot hierarhizirano zgradbo iz nadrejene uvr{~evalne pomenske sestavine 
(UPS) in najmanj ene podrejene razlo~evalne pomenske sestavine (RPS). Izbira 
strukturalnega leksikalnopomenoslovnega izhodi{~a je vezana na prevladujo~i tip 
razlagalnih slovarjev, ki v razlagah slovarskih pomenov odra`ajo aristoteljansko 
spoznavno na~elo, vklju~ujo~e kategoriji genus proximum in differentia specifica, 
torej kategoriji, ki imata v strukturalnem modelu slovarskega pomena svoja ustreznika 
v UPS in RPS. V ta tip sodi tudi Slovar slovenskega knji`nega jezika. Tako 
zasnovane razlage v SSKJ so namre~ pri iskanju poti za prvo sistemati~no slovarsko 

1 Izku{enjsko izhodi{~e sestavka so teko~a slovaropisna dela v okviru priprave slovenskega sinonimnega 
slovarja v Leksikolo{ki sekciji In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU, v sestavku obravnavana 
tematika pa je izbrana s stali{~a vpra{anj, ki zadevajo sinonimni slovar kot specializirani slovar 
dolo~enega tipa, razmeroma neodvisno od konkretne slovarske zasnove. Navajanje leksemov v sinonimnih 
razmerjih in besedilno ponazarjanje le-teh je v sestavku prilagojeno naslovni tematiki, in ne predstavlja 
dokon~nega zasnovno na~rtovanega slovarskega prikaza. 

Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 2 


22 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj 

predstavitev slovenske sinonimije nepogre{ljivo okvirno izhodi{~e za evidentiranje 
ogrodja medleksemskih pomenskih razmerij. 

Specifi~nosti ugotavljanja sinonimnih razmerij pri prislovih so posledica dejstva, da 
prislovi kot eksogeni leksemi v pomenskosestavinski zgradbi neposredno ne uresni~
ujejo podrednega razmerja pomenskih sestavin, pa~ pa je prislovni pomen strukturiran 
linearno, iz samih RPS (Slovensko leksikalno pomenoslovje: 63). Pri endogenih 
leksemih je UPS kot skladenjsko vodilna sestavina pomena pri preverjanju in 
vrednotenju sinonimnih razmerij odlo~ilno primerjalno jedro. Prislovni pomeni 
takega jedra neposredno ne vklju~ujejo, kar pomeni v primerjavi z endogenimi lek-
semi razli~ne mo`nosti ugotavljanja in vrednotenja sinonimnih razmerij. 

Osrednja tipolo{ka pomenska dolo~itev prislovov se nana{a na to, kateri sestavini v 
pomenski podstavi povedi ustreza dani prislov. Propozicijskima sestavinama kraj in 
~as dejanja ustrezajo prostorski in ~asovni prislovi, ki so zato dolo~eni kot propozicijski 
prislovi, vsi ostali (na~inovni, kolikostni, kratnostni, merni, zaporednostni) 
sodijo med modifikatorje glagolskega dejanja/stanja in so opredeljeni kot modifikacijski 
prislovi (SLP: 75). 

Posledica eksogenega pomenskega zna~aja prislovov je, da se sinonimna razmerja 
na~eloma uresni~ujejo tako, da imajo prislovi, med katerimi obstoji v danem pome-
nu sinonimno razmerje, vsi istovrstno sintagmatsko jedro, ki funkcijsko nadome{~a 
skupno UPS pri sinonimiji endogenih leksemov. To prakti~no pomeni, da se kot sintagmatsko 
jedro pojavlja ve~ razli~nih leksemov, torej dolo~en nabor leksemov, ob 
katerih se – ustrezajo~ na~elu zamenljivosti – pojavljajo sinonimni prislovi. Npr. 
prislovni leksemi narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno so istopomenski in 
zamenljivi ob sintagmatskem jedru neenoten (narodnostno/etni~no/nacionalno/ 
narodno neenotna (dr`ava)). Za potrditev sinonimnega razmerja – potrditev, ki mora 
izklju~evati mo`nost, da bi bile zveze navedenih prislovov mo`ne zgolj z jedrom 
neenoten, in bi torej bile le frazemske variante – pa je potrebno ugotoviti nabor 
razli~nih, ~eprav istovrstnih sintagmatskojedrnih leksemov, ob katerih so leksemi 
narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno prav tako istopomenski (tj. vsi s 
pomenom ’izra`a, da je kaj dolo~eno glede na narodnost’) in zamenljivi, npr.: 
narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno enoten (prostor), narodnostno, 
etni~no, nacionalno, narodno neopredeljen (~lovek), narodnostno, etni~no, 
nacionalno, narodno razli~na (pripadnost), narodnostno, etni~no, nacionalno, 
narodno me{ano (ozemlje) itd.2 

Neuravnote`enost prikaza prislovov v primerjavi z drugimi besednimi vrstami je 
splo{na zna~ilnost slovarjev (Landau 1991: 78–79). Tudi obstoje~e slovensko slovaropisje 
predstavlja pomenskost prislovov ohlapno, kar je v dolo~eni meri posledica 
zna~aja njihove pomenske zgradbe. Samostojne celovite pomenske predstavitve 
ne vsebuje niti SSKJ, saj prislove obravnava kolikor je mogo~e v povezavi s pridevnikom 
in sklicujo~ se nanj, ~e je prislov izpridevni{ki. V pogledu formalne slovaropisne 
osamosvojitve prislova kot enakovredne slovarske enote je najbolj dosleden 
SP, ki prislove navaja kot samostojne izto~nice, le nekatere prislovne zveze prika


2 O merilih za utemeljevanje sinonimnega niza prim. Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splo{na 
dolo~ila in opis zgradbe slovarskih sestavkov (SSSJ), str. 17–18. 


Prislovi v sinonimnem slovarju 23 

zuje kot podizto~nice (npr. prislovno zvezo od dale~ pri prislovu dale~) ali celo 
samo z navedbo v ponazarjalnem zgledu (npr. prislovna zveza od blizu kot ponazarjalni 
zgled pri prislovu blizu). Sicer se SP v skladu s svojo zasnovo pomenskosti 
na~eloma ne posve~a na~rtno, pa~ pa jo upo{teva, kolikor lahko slu`i pri razvr{~anju 
celotne mno`ice prislovov v manj{e skupine, ki so pomensko o`je opredeljene (npr. 
»cel. mestov. prostor. prisl.«, »mestov. prostor. mer. prisl.« ipd.). 

Pri sestavljanju sinonimnega slovarja je potreba po natan~nej{em pomenskem analiziranju 
in poenotenem opisovanju prislovnih pomenov v primerjavi z razlagalnim 
slovarjem specifi~na, ker se podreja cilju ugotavljati, zvrstno-stilno vrednotiti in 
potrjevati sinonimna razmerja med leksemi. Pri tem je nujno, da je oblikovanje prislovnih 
slovarskih sestavkov v izhodi{~u odvisno od obstoje~ih slovarskih prikazov 
prislovov in sicer{njih dostopnih leksikolo{kih ugotovitev s tega podro~ja. Temu 
ustrezno je sestavek v nadaljevanju zasnovan tako, da upo{teva obstoje~o leksikalnopomenoslovno 
tipologizacijo slovenskih prislovov (SLP: 75–77), ob posameznih 
prislovnih leksemih, ki imajo prepoznano vlogo nosilcev sinonimnega niza, pa 
podaja podrobnej{e pomenske zna~ilnosti, relevantne za predstavitev pomenskosti v 
slovenskem sinonimnem slovarju. 

Splo{no o prikazu pomenskosti prislovov v sinonimnem slovarju 

Slovaropisni poenotenosti in iskanju mo`nosti za ~im bolj formalizirano opisovanje 
sinonimije najbolj ustreza tak prikaz prislovov v sinonimnem slovarju, ki je formal-
no izena~en z ostalimi besednimi vrstami: Prislovni sinonimi se enako kot pri ostalih 
besednih vrstah ugotavljajo in nato v slovarskem sestavku razporejajo glede na 
na~elo pomenske enakosti/podobnosti in besedilne zamenljivosti. Ta dva podatka se 
posredujeta s stali{~a ugotovljenega dominantnega prislovnega leksema pri prislovni 
dominantni izto~nici, in sicer sistemati~no v okviru nabora zgradbenih enot slovarskega 
sestavka, ki je v sinonimnem slovarju specifi~no prilagojen prikazu sinonimije. 


Ne glede na svojskosti posamezne slovarske zasnove so temeljne podatkovne enote sinonimnega 
slovarja te: 1. sinonimni niz (zbirka leksemov, za katere je ugotovljena pomenska 
enakost/podobnost in besedilna zamenljivost v dolo~enem pomenu); 2. pomenski 
opis (slovarska razlaga pomena, pripadajo~ega najmanj dvema (sinonimnima) leksemoma); 
3. dominantna izto~nica (v sinonimnem nizu izbrani leksem, ki v najve~ji meri ustreza 
dani pomenski dolo~itvi in s katerim so na~eloma zamenljivi vsi ~leni niza); 4. razlikovalna 
dolo~ila posameznega ~lena niza (zvrstno-stilne oznake in dopolnjevalne razlage 
pri posameznih leksemih, navedenih v nizu; natan~neje dolo~ajo razmerje posameznih 
~lenov niza nasproti dominantni izto~nici); 5. dopolnjevalne kazalke in vodilke (za nakazovanje 
udele`enosti dominantnega leksema v sinonimnih razmerjih, prikazanih v slovarju 
pri slovarskih sestavkih drugih dominant; odra`ajo prepletanje ve~pomenskosti 
(znotrajleksemsko medpomensko razmerje) in sinonimije (medleksemsko medpomensko 
razmerje)); 6. ponazarjalni zgledi (za ponazoritev rabe posameznih leksemov v besedilu).
3 

3 Mo`na konkretizacija navedenega nabora podatkovnih enot, prilagojena dolo~eni slovarski zasnovi, je 
ponazorjena v SSSJ na str. 27–44. 


24 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj 

V sinonimnem slovarju je s stali{~a natan~nosti pomenskega opisa in navedbe ugotovljenih 
sinonimnih razmerij in s stali{~a priro~nosti za uporabnika slovarja ustreznej{
i prikaz prislovov v samostojnih izto~nicah. To pomeni, da se vsi prislovi neposredno 
navajajo kot samostojne izto~nice, bodisi dominantne s sinonimnimi nizi 
bodisi kot kazal~ne izto~nice. Tak prikaz med drugim vklju~uje neposredno opisovanje 
posameznih pomenov v slovarskih razlagah in neposredno navajanje ~lenov 
niza, brez morebitnega sklicevanja na vzporedno sinonimijo pri podstavnem pridevniku 
pri izpridevni{kih prislovih. Npr. ugotovljena dominantna izto~nica moralno je 
postavljena kot samostojna izto~nica (tj. brez izrazne povezave s pridevnikoma 
moralen -lna -o ali moralni -a -o). Sinonimni niz sestoji iz ~lenov eti~no, morali~
no, nravno in nravstveno; ustreza pomenu, ki je pomenskosestavinsko opisan: 
’izra`a, da je kaj dolo~eno z moralnega stali{~a’ in ponazorjen z zgledom moralno 
vrednotiti dejanja. 

Odlo~itev o tem, katere besedne kategorije so v slovarju samostojne izto~nice, je sicer 
odvisna od zasnove danega slovarja in podizto~ni~ni sistem je na~eloma lahko izveden 
tako, da omogo~a prav tako natan~en pomenski opis. Kljub temu slovarske uresni~itve 
ve~inoma ka`ejo, da je podizto~ni~ni prikaz nekaterih kategorij tvorjenk (kot npr. izpridevni{
kih prislovov v slovarskih sestavkih pridevni{kih izto~nic) vendarle izbran zato, da 
se s sklicevanjem na pomensko vzporednost podstavnega leksema in tvorjenega leksema 
pri tvorjenem leksemu razlage pomenov lahko opustijo, uporabniku slovarja pa je 
prepu{~eno, da ustrezno pomensko razvrstitev sam razmeroma svobodno razbere iz ponazoril 
in sicer{njih podatkov. 

Temeljna kategorialna oznaka prislovnih izto~nic (oznaka »prislov«, lahko 
okraj{ano »prisl.«) je v sinonimnem slovarju lahko smiselno dopolnjena z o`jimi 
pomenskimi dolo~itvami (npr. »prostorski prislov«, »~asovni prislov«, »na~inovni 
prislov«, »smerni prostorski prislov« ipd.), ki natan~neje opredeljujejo pomen dane 
prislovne dominante in pripadajo~ih ~lenov sinonimnega niza. 

Zna~ilna slovaropisna vpra{anja pri obdelavi prislovov za sinonimni slovar 

Pomenske zna~ilnosti, vezane na prislov kot besednovrstno kategorijo, postavljajo 
pripravi slovarskega sestavka prislovne dominante nekatere specifi~ne zahteve. 
Navedena pomenska tipologija prislovov, po kateri se vsi prislovi delijo v propozicijske 
prislove in modifikacijske prislove, se potrjuje tudi na ravni oblikovanja 
ustreznih slovaropisnih re{itev. Zato so te v nadaljevanju prikazane znotraj razvrstitve 
na propozicijske in modifikacijske prislove, pri ~emer so propozicijski predstavljeni 
z izbranimi zna~ilnostmi prostorskih in ~asovnih prislovov, modifikacijski 
pa ponazorjeni s primerjalnimi in vrstnimi prislovi. 

Prostorski prislovi 

Glede na ugotovljena sinonimna razmerja med prostorskimi prislovi je v sinonimnem 
slovarju smiselno upo{tevati lo~evanje mestovnih in smernih prostorskih prislovov 
in prislovnih zvez. V ti dve skupini se razvr{~a najve~je {tevilo sinonimnih 
razmerij. Lo~evanje se tipsko odra`a tudi v razlagah, ki pri mestovnih prostorskih 
prislovih sledijo vzorcu 'izra`a, da se kaj dogaja, nahaja na mestu, v polo`aju, ki je …' 


Prislovi v sinonimnem slovarju 25 

in pri smernih vzorcu 'izra`a, da se kaj giblje, je usmerjeno proti mestu, polo`aju, ki 
je …'. 

S stali{~a prikaza v sinonimnem slovarju se prostorski prislovi z vlogo dominantnih 
izto~nic lo~ujejo na tiste, ki imajo sinonimni niz, vklju~ujo~ protipomenko (zgoraj 

– spodaj, spredaj – zadaj, tu – tam, navzgor – navzdol, naprej – nazaj, od zgoraj 
– od spodaj, sem – tja), in tiste, ki imajo sinonimni niz brez protipomenk 
(nasproti, zdoma, zraven; ~ez, navkreber, zvi{ka; tik). 
– Prostorska prislova zgoraj in spodaj 
Protipomenska prostorska prislova zgoraj in spodaj v izhodi{~nem pomenu 
ozna~ujeta dogajanje, nahajanje na mestu, v polo`aju, ki je od dolo~enega mesta, 
polo`aja vi{je oziroma ni`je. To mesto, polo`aj je dolo~en glede na to~ko, v kateri 
se nahaja udele`enec govornega dogodka: Zgoraj 
sije sonce, spodaj 
je {e megla, 
~emur ustreza slovarska razlaga 'izra`a, da se kaj dogaja, nahaja na mestu, v 
polo`aju, ki je od dolo~enega mesta, polo`aja vi{je/ni`je'. Prislovni leksemi, ki v 
navedenem pomenu vstopajo v sinonimno razmerje z zgoraj, so: gor, gori, odzgor, 
odzgoraj, zgor; vzporedno se pri protipomenskem spodaj razvr{~ajo sinonimi: dol, 
doli, odspod, odspodaj, spod in zdolaj.4 

Delno prekriven z zgornjim pomenom je pomen, v katerem prislova zgoraj in spodaj 
{e vedno ozna~ujeta prostorsko dogajanje, nahajanje v polo`aju, ki je dolo~en 
glede na drug polo`aj v prostoru, le da tokrat izhodi{~ni polo`aj ne dolo~a ve~ to~ka, 
v kateri se nahaja udele`enec govornega dogodka. Polo`aj je v tem primeru podan 
s prostorsko zamejitvijo, ki jo dolo~a sobesedilo (Zgoraj 
je prst, v globini so skale; 
Skrij se pod mizo, spodaj 
te ne bodo na{li), v razlagi je v primerjavi z izhodi{~nim 
pomenom opazno spremenjeno stali{~e pri presoji prostora: 'izra`a, da se kaj dogaja, 
nahaja v polo`aju nad/pod ~im'. Prislovni leksemi, ki zamenjujejo zgoraj v tem 
pomenu, so odzgor, odzgoraj, zgor, zvrha in prislovna zveza na vrhu, sinonimi k 
spodaj pa so odspod, odspodaj, spod. 

Pri tretjem pomenu prislovnih leksemov zgoraj in spodaj se zamejenost prostora, 
ki je bila prej podana z okoli{~inami, s sobesedilom zo`i tako, da je razmerje med 
spodaj in zgoraj pravzaprav enako razmerju med 'vi{je' in 'ni`je' in je omejeno na 
posamezni predmet. V zgledih zgoraj 
{iroka, spodaj 
zo`ena posoda ali Palico je 
zgoraj 
izrezljal, spodaj 
pa okoval je ponazorjen pomen prislova: 'izra`a, da se kaj 
dogaja, nahaja na tistem delu, strani ~esa, ki je od drugega dela, strani vi{je/ni`je'. 
Sinonimi za zgoraj so v tem primeru odzgor, odzgoraj in zgor, za spodaj pa 
odspod, odspodaj, odzdolaj, spod in zdolaj. 

4 Zvrstno-stilno ozna~evanje pri leksemih v navajanih sinonimnih razmerjih je omejeno na primere, ko je 
to nujno za informativnost tega sestavka, in se ve~inoma ne izpisuje. V osnovi je zvrstno-stilno vrednotenje 
povzeto po ozna~evalnem sistemu, vpeljanem v SSKJ, ker je to edini slovarsko preizku{eni 
ozna~evalni sistem za slovenski razlagalni slovar. Za potrebe sodobnega slovenskega slovaropisja je nezadosten; 
vpeljava novega ozna~evalnega sistema, ki bi omogo~al smiselno in funkcionalno prilagoditev za 
slovensko slovaropisje, pa opozarja na nujnost celovitega predhodnega teoreti~nega pogleda na sodobno 
raz~lenjenost slovenskega jezika. Prim. tudi Ermenc Skubic 2003: 239–245, Kr`i{nik (ur.) 2004. 


26 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj 

^asovni prislovi 

Skupna pomenska zna~ilnost ~asovnih prislovov je, da glagolski dogodek opredeljujejo 
~asovno. Tako kot prostorski prislovi se s pomenskega vidika lo~ujejo v dve 
skupini glede na to, ali so pri izra`anju okoli{~ine ~asa pomensko samostojni 
(dopoldne, zjutraj, zve~er itd.) ali pomensko vezani na govorno dejanje (zdaj, 
nocoj, prej ipd.). Ta delitev se odra`a tudi v obravnavi prislovov v sinonimnem slovarju, 
kar je razvidno iz obravnave prislova zjutraj iz prve skupine in prislovov zdaj 
in kmalu iz druge. 

– ^asovni prislov zjutraj 
Pri utemeljevanju ugotovljenega sinonimnega niza ima na~eloma pomembno vlogo opis 
slovarskega pomena, ubeseden v ustrezni slovarski razlagi. Razlaga pri zjutraj v SSKJ 
'v ~asu od svita do dopoldneva' je sinonimna razlaga, in ne definicija, kar je v SSKJ 
splo{na zna~ilnost pri razlaganju prislovov (prim. podobno zve~er 'v ~asu od ve~era do 
polno~i', dopoldne ’v ~asu od jutra do poldneva’ ipd.). Za kateri koli slovarski prikaz je 
za`eljeno, da so razlage tipsko ~im bolj usklajene in da formalno ubesedujejo skladenjsko 
vlogo, aktualno pri danem slovarskem pomenu. Zato se razlaga pri zjutraj 'izra`a, 
da se kaj (z)godi v ~asu od svita do dopoldneva' v sinonimnem slovarju oblikuje po vzorcu, 
ki je s svojim prvim delom ('izra`a, da se kaj (z)godi v ~asu …') primeren za razlaganje 
~asovnih prislovov sploh. K dominanti zjutraj sta ugotovljeni pomensko neproblemati~
ni ~asovno ozna~eni sopomenki zajtra in v jutro ter protipomenka zve~er. 

S stali{~a pomenskega opisa 'izra`a, da se kaj (z)godi v ~asu od svita do dopoldneva' 
se zastavlja vpra{anje, ali obravnavati kot delno sopomenko pri zjutraj tudi prislov 
zarana v pomenu 'izra`a, da se kaj (z)godi v za~etnem delu ~asa od svita do 
dopoldneva' oz. s sinonimno razlago iz SSKJ 'zgodaj zjutraj'. Utemeljevanje delne 
sopomenskosti je pri prislovih delno druga~no kot pri endogenih leksemih, ker se 
med dominanto in delno sopomenko ne more uresni~iti razmerje nad- oz. podpomenskosti 
na ravni UPS. Delna sopomenskost se v primeru zarana nasproti zjutraj 
lahko utemeljuje s tem, da se zjutraj nana{a na obse`nej{i ~asovni izsek, zarana pa 
na o`ji ~asovni izsek znotraj prislova zjutraj. 

Podobno vpra{anje predstavlja razmerje med zjutraj v opisanem pomenu in davi v 
pomenu 'izra`a, da se kaj (z)godi zjutraj v okviru dneva, ki te~e v trenutku govorjenja'. 
Pomenska zo`itev sestavine zjutraj z dolo~ilom 'v okviru dneva, ki te~e v trenutku 
govorjenja' dejansko onemogo~a nad- oz. podpomensko razmerje med davi in 
zjutraj, saj oba prislova razvr{~a v dve pomensko temeljno razli~ni skupini prislovov: 
zjutraj v skupino pomensko samostojnih, davi v skupino prislovov, ki so 
pomensko odvisni od trenutka govorjenja. Ostaja zgolj slovarskouporabni{ka utemeljitev 
za to, da je malo uporabljani ~asovni prislov davi v sinonimnem slovarju 
vendarle prikazan v bli`ini pogosteje rabljenega zjutraj, ~eprav ta ni sopomenski, 
pa~ pa le pomensko bli`nji. Za uporabnika slovarja je priro~no, da v okviru sinonimije 
{ir{ega in bolj rabljenega prislova zjutraj dobi podatek o pomenu in rabi 
pomensko podobnega in o`jega izraza, kljub pomenski neprekrivnosti in kljub 
odstopanju od sicer{njega na~ela delne sopomenskosti (zjutraj ni nadpomenka k 
davi). V primeru, da se davi v slovarju prika`e v nizu pri zjutraj, je potrebno v 


Prislovi v sinonimnem slovarju 27 

dopolnjevalni razlagi opisati pomensko razliko nasproti zjutraj ('v okviru dneva, ki 
te~e v trenutku govorjenja') in s tem posredno opozoriti na izjemnost take slovarske 
re{itve. V primeru, da se davi ne navede v nizu pri zjutraj, je za sinonimni slovar 
izgubljen: Ker davi nima sinonima (danes zjutraj je sinonimna razlaga, in ne leksikalna 
sopomenka), ga sinonimni slovar ne more navajati kot izto~nico, ne da bi ga 
uvrstil v niz pri zjutraj. Vzporedno pomenskemu razmerju med prislovoma zjutraj 
in davi je pomensko razmerje med prislovoma zve~er v pomenu 'izra`a, da se dejanje 
(z)godi v ~asu od ve~era do polno~i' in drevi v pomenu 'izra`a, da se dejanje 
(z)godi zve~er v okviru dneva, ki te~e v trenutku govorjenja', ki pa zahteva nekoliko 
druga~en slovarski prikaz. Drevi namre~ ima sopomenko, in sicer v enem od 
pomenov bolj rabljenega prislova nocoj. Zato dobi v pomenu 'danes zve~er' vlogo 
dominante prislov nocoj. Ta se navede v nizu pri zve~er, in sicer s posebno oznako, 
ki opozarja, da je nocoj nosilec samostojnega niza, vklju~ujo~ega prislov drevi. 

– ^asovni prislov zdaj 
Prislov zdaj, vrstno dolo~en kot kazalni ~asovni prislovni zaimek, je tipi~ni predstavnik 
prislovov, katerih osnovni pomen – hkrati relevanten za sinonimijo – je vezan 
na govorno dejanje. To je razvidno iz ubeseditve njegove razlage: 'izra`a, da se kaj 
(z)godi, obstaja v trenutku govorjenja ali takoj po njem'. Pomen je razviden iz primerov 
kot Zdaj 
ne utegnem, pridi pozneje (pomensko nasprotje zdaj – pozneje) ali 
Zdaj 
bomo gledali film (raba v povezavi s prihodnjikom). Sinonimna razmerja z 
dominanto zdaj v navedenem pomenu vzpostavljajo prislovi sedaj, sedajle, ta hip, 
ta trenutek, ta moment, ta mah, zdajci, zdajkar, zdajle. Zadnji trije ~leni, zdajci, 
zdajkar, zdajle, so s podro~ja slovaropisno dogovorno izkazovane sinonimije, ki je 
glede na temeljno definicijo sinonimije okrnjena s tem, da je omejena na besedotvorne 
variante ob istem podstavnem leksemu. S stali{~a zamenljivosti se vsiljuje 
pomislek, da ~lenski leksemi pravzaprav niso popolnoma zamenljivi z dominantnim 
zdaj. Pri poskusu opisati pomensko razliko med katerim od navedenih treh ~lenov in 
dominantnim zdaj pa se izka`e, da izbiro med ~leni narekuje enkratno sobesedilo oz. 
okoli{~ine, v katerih je izraz uporabljen. Zato se ka`e najustreznej{a slovarska predstavitev, 
pri kateri so sedajle, zdajci, zdajkar, zdajle stilno ozna~ene sopomenke k 
dominantnemu zdaj, brez podrobnej{ega dolo~anja morebitne pomenske razli~nosti. 

Drugi pomen prislova zdaj, povezujo~ sopomenke sedaj, sedajle, zdajle, se ka`e v primerih 
kot: Povedal ji je, kje zdaj 
stanuje. Pomen je izpeljan iz osnovnega tako, da je 
dolo~ilo 'v trenutku govorjenja ali takoj po njem' nadome{~eno z dolo~ilom 'v ~asu 
dolo~enega dejanja v preteklosti'. Temu podobno je iz osnovnega pomena izpeljan tretji 
pomen dominante zdaj 'izra`a, da se kaj (z)godi, obstaja v sedanjem, dana{njem 
~asu', kot ka`e ponazorilo Mnogi kme~ki obi~aji so zdaj 
`e pozabljeni; pri tem pomenu 
so potrjene sopomenke danes, sedaj, dandana{nji, dandanes, danes ta dan, ta ~as. 

– ^asovni prislov kmalu 
Prislovna dominanta kmalu odpira dvoje vpra{anj, zna~ilnih za postopek slovarske 
predstavitve prislova: 1. razmerje med pomensko enakostjo sopomenk, izra`eno v 
slovarski razlagi, in (nepopolno) zamenljivostjo ~lenov niza z dominantnim lekse



28 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj 

mom v besedilu; 2. prepletanje pomenov pri ve~pomenskih dominantah s stali{~a 
posameznih ~lenov v sinonimnem nizu. 

Prislov kmalu je v pomenu 'izra`a, da se kaj zgodi v ~asu, ki je glede na oddaljenost 
od dolo~ene ~asovne to~ke kratek' (primer Odlo~no se je lotil dela, vendar se 
je kmalu 
utrudil) zamenljiv s sopomenkami br`, hitro, naglo, precej, urno. V zgledu 
Kmalu 
se lahko vrne pa je kmalu poleg tega zamenljiv {e s prislovom skoraj 
(starinsko) in z ekspresivnimi prislovnimi zvezami vsak ~as, vsak hip, vsak trenutek 
in zdaj zdaj, medtem ko pri prvem zgledu zamenljivosti s temi zvezami ni. Po 
drugi strani sta v zgledu Po~akaj malo, kmalu 
pridem leksema kmalu in takoj besedilno 
popolnoma enako mo`na na istem mestu (Po~akaj malo, kmalu 
pridem in 
Po~akaj malo, takoj 
pridem), vendar z razli~nima pomenoma: kmalu 'izra`a, da se 
kaj zgodi v ~asu, ki je glede na oddaljenost od dolo~ene ~asovne to~ke kratek', takoj 
'izra`a, da se kaj zgodi brez odla{anja'. Primer ponazarja pomensko prepletanje pri 
sinonimiji, zaradi katerega je mestoma te`ko najti ponazorila, ki bi prepri~ljivo potrjevala 
pomensko razli~nost. 

Ugotavljanje in preverjanje sinonimnih razmerij med leksemi lahko prispeva k 
ustreznemu vrstnemu opredeljevanju prislovov, upo{tevajo~em njihovo ve~pomenskost. 
Tako so npr. v SP prislovi hitro, naglo, urno predstavljeni kot na~inovni prislovi, 
njihova vklju~enost v sinonimni niz pri prislovni dominanti kmalu v pomenu 
’izra`a, da se kaj zgodi v ~asu, ki je glede na oddaljenost od dolo~ene ~asovne to~ke 
kratek’ pa dokazuje, da vsebujejo tudi ~asovni prislovni pomen. 

Primerjalni prislovi 

Primerjalni prislovi obsegajo razmeroma veliko skupino modifikacijskih prislovov. 
Njihova skupna zna~ilnost je, da so prek pridevnika tvorjeni iz samostalnika. Pomen 
samostalnika v podstavi je osnova primerjalnemu razmerju, na katerem temelji 
pomen primerjalnega prislova. Npr.: Prislov malinasto (malinasto 
rde~) je izpeljan 
iz pridevnika malinast, tvorjenega iz samostalnika malina, in sicer iz izpeljanega 
pomena tega samostalnika: 'u`itne, navadno rde~e jagode [grmi~aste rastline, ki 
raste na posekah in v gozdovih]'. Pri prislovu malinasto primerjanje vklju~uje barvo 
kot lastnost podstavnega samostalnika (lahko tudi obliko), prek katere je pomensko 
dolo~en izpeljani prislov; sicer so v tej vlogi mo`ne razli~ne lastnosti (SLP: 76). 

V SSKJ so primerjalni prislovi (tako kot sicer vsi izpridevni{ki lastnostni in vrstni prislovi) 
praviloma navedeni kot podizto~nice v okviru slovarskega sestavka pri podstavnem 
pridevniku, kjer podizto~ni~no navedenemu prislovu sledi eno ali ve~ ponazoril 
rabe. Npr.: Na koncu pridevni{kega slovarskega sestavka malinast -a -o je navedena 
prislovna oblika malinasto z oznako prisl., sledi ponazorilo malinasto 
rde~a volna. 
Pomen prislova je potrebno ustrezno ponazorilu izpeljati iz pomenov, navedenih pri 
pridevniku. Primerjalni zna~aj te prislovne kategorije je nakazan v razlagi podstavnega 
pridevnika (malinast 'po barvi podoben malini'). V slovarskem delu SP imajo primerjalni 
prislovi oznako »primer. prisl.« in so praviloma ponazorjeni z zgledom rabe. 

Skupna zna~ilnost primerjalnih prislovov je, da so namenjeni izra`anju podobnosti 
med dolo~evanim sintagmatskim jedrom in predmetnostjo, imenovano s podstavnim 


Prislovi v sinonimnem slovarju 29 

samostalnikom: Npr.: malinasto 
rde~a volna je volna rde~e barve, in sicer takega 
odtenka, da je barvno podobna malini. Tako zasnovan prislovni pomen odra`a te`njo 
po ustreznem ubesedenju barvne dolo~itve, za katero ni na voljo drugega poimenovalnega 
sredstva kot primerjava. Pri tem je poudarjena enkratnost poimenovanja 
(npr. za natan~no poimenovanje omenjenega odtenka rde~e barve ni na voljo ustreznej{
ega izraza, kot je tvorjeni prislov malinasto iz samostalnika malina), kar je v 
nasprotju z na~elom sinonimije (obstoj izrazno razli~nih istopomenskih poimenovanj). 
To potrjuje tudi ugotavljanje obstoja morebitnih sinonimnih nizov, v katerih 
naj bi bili udele`eni primerjalni prislovi. Ob primerjalnem pomenu tipa malinasto 
s pomenom 'izra`a, da je kaj po barvi podobno malini' se s stali{~a besedilne 
zamenljivosti predvidoma lahko pojavi samo leksem malinovo, ki nepopolno ustreza 
sinonimijski zahtevi izrazne razli~nosti: prislov malinovo ima namre~ v podstavi 
isti samostalnik kot malinasto, le obrazilo vmesni{kega pridevnika je razli~no. To 
pomeni, da so ~leni niza tipsko omejeni na besedotvorne razli~ice leksema, ki je kot 
primerjalni prislov naveden v dominantni izto~nici.5 Drugi vir podobno neprave 
sinonimije so – poleg besedotvornih razli~ic – prislovnozvezne razli~ice dominantnega 
leksema. Npr. primerjalnoprislovni dominanti materinsko (materinsko 
komu 
prigovarjati) se s stali{~a zamenljivosti pridru`uje ~len po materinsko. 

Nekateri prislovi se glede na tvorjenost lahko uvr{~ajo med primerjalne prislove, 
vendar imajo poleg primerjalnega pomena ali celo ob njegovi odsotnosti leksikaliziran 
pomen na~inovnega prislova ali prislova stopnje. Npr. prislov mafijsko (mafijsko 
organizirati trgovanje z oro`jem) je mo`no razumeti v primerjalnem pomenu: 
'izra`a, da je kaj podobno mafiji', pri ~emer ostaja brez obse`nej{ega sobesedila 
nejasno, ali se podobnost nana{a na samostalnik mafija v izhodi{~nem pomenu 
'zlasti v italijanskem in ameri{kem okolju tajna teroristi~na, kriminalna organizacija' 
(~lani mafije / Mafija organizira trgovino z mamili; Za ugrabitev otroka sumijo 
mafijo / ameri{ka mafija), ali v metafori~nem slab{alnem pomenu 'skupina ljudi, ki 
podtalno deluje'. Ve~ina zgledov v gradivu potrjuje iz slab{alnega pomena izpeljani 
na~inovni pomen, s katerim se prislov mafijsko uvr{~a skupaj s ~leni nelegalno, 
podtalno, ilegalno, na ~rno, na {verc, nedovoljeno v sinonimni niz k prislovni 
dominanti nezakonito v pomenu 'izra`a, da kaj ni z zakoni dovoljeno'.6 

Ugotovljeno je, da se nekateri primerjalni prislovi v sinonimnem slovarju pojavljajo 
kot dominantne izto~nice (gl. zgoraj malinasto); svojskost pripadajo~ih sinonimnih 
nizov je, da sestoje iz samih besedotvornih ali prislovnozveznih variant dominantne 
izto~nice. Primerjalni pomen se pri teh prislovih pojavlja v dveh tipih: 
Primer za prvi tip je obravnavani prislov malinasto s pomensko razlago: 'izra`a, da 

5 Predpostavljati je mogo~e, da se v nizu pojavijo pravi sinonimi tedaj, ko se v primerjalnih prislovih ponavljajo 
sinonimna razmerja, obstoje~a med podstavnimi samostalniki (npr.: {krlat, bager : {krlatno, 
bagreno) oz. pridevniki (opé~en, ope~nat, cinobrski : ope~no, ope~nato, cinobrsko). Hkrati je treba 
upo{tevati tudi nasprotno mo`nost: da sinonimni niz, obstoje~ pri podstavnem samostalniku ali pridevniku, 
ni avtomati~no zagotovilo za obstoj ustreznega prislovnega sinonimnega niza. Mo`no je sklepanje 
na potencialno mo`nost take vzporednosti, za navajanje v slovarskem sestavku pa se vsak te vrste 
potencialni prislovni ~len posebej preverja v gradivu. 
6 Na podoben na~in izkazuje izvorno primerjalni prislov mrli{ko verjetno le {e leksikalizirani pomen 
stopnje: mrli{ko bled = zelo bled. 


30 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj 

je kaj po barvi podobno malini'. ^eprav je ta tip primerjalnega pomena zares najpogostej{
i pri barvni podobnosti, mora slovarska razlaga predvideti posplo{itev: 
’izra`a, da je kaj po lastnosti L podobno podstavnemu samostalniku S’. Drugi tip 
ponazarja dominanta materinsko z razlago: 'izra`a, da je kaj podobno ~emu, kar je 
zna~ilno za matere'. V tem primeru se primerjanje ne nana{a na neposredno podobnost 
s podstavnim samostalnikom (materinsko skrbeti = 'skrbeti tako *kot mati'), pa~ 
pa na podobnost z dogovorno pripisanimi zna~ilnostmi podstavnega samostalnika: 
materinsko skrbeti = skrbeti tako, kot se obi~ajno predpostavlja, da matere skrbijo 
za otroke'.7 Kljub upo{tevanju slovaropisne zahteve, da naj se slovarskokategorialno 
istovrstne enote – v na{em primeru primerjalni prislovi – razlagajo z istovrstnimi 
tipskimi razlagami, sta za razlaganje primerjalnih prislovov v sinonimnem slovarju 
potrebni obe navedeni razli~ici slovarske razlage. 

Vrstni prislovi 

Vrstni prislovi obsegajo skupino modifikacijskih prislovov, tvorjenih iz pravih (izsamostalni{
kih) vrstnih pridevnikov. Glede na pomen podstavnega samostalnika se 
razvr{~ajo v ve~ podskupin (SLP: 76). Razmeroma obse`no kategorijo vrstnih prislovov 
predstavljajo prislovi, ki dolo~ajo glagolsko dejanje glede na tvorno lastnost 
samostalnika v besedotvorni podstavi. V SP 2001 so ozna~eni kot ozirni prislovi. V 
besedotvornem smislu so vrstni prislovi izpeljani iz vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz 
podstavnih samostalnikov; npr. ozirni prislov kakovostno je izpeljan iz vrstnega pridevnika 
kakovostni, tvorjenega iz osnovnega pomena samostalnika kakovost; v 
zgledu kakovostno 
ustrezati opredeljuje glagolsko dejanje glede na pri~akovane, 
`elene pozitivne lastnosti. 

Vrstni prislovi imajo nekatere skupne zna~ilnosti, ki jih lo~ijo od lastnostnih prislovov. 
Druga~e kot pravi lastnostni prislovi, nastali iz lastnostnih pridevnikov, ki lahko 
izra`ajo ve~jo ali manj{o intenzivnost stopnje dejanja (oz. stanja ali lastnosti), te 
mo`nosti vrstni prislovi nimajo. Tako kot vrstni pridevniki se tudi vrstni prislovi ne 
stopnjujejo. Npr. prislov kakovostno se v na~inovnem pomenu lahko pomensko 
dru`i s prislovom stopnje (zelo kakovostno 
kaj izdelati), taka dru`ljivost pa ni 
mogo~a v primerih, ko gre za pomen prislova ozira (Izdelek kakovostno 
ne ustreza). 
Naslednja zna~ilnost vrstnih prislovov je, da sestavljajo skupaj z glagolskim jedrom 
polavtomatizirane besedne zveze, to je zveze, ki praviloma po govornem dejanju ne 
razpadejo (SLP: 75, 77). 

Tako kot izpridevni{ki prislovi sploh, so tudi izpeljani vrstni prislovi v SSKJ prikazani 
le kot podizto~nica pri pridevniku. V primerih, ko podstavni vrstni pridevnik ni 
samostojna izto~nica, je vrstni prislov v skladu z zasnovo SSKJ, pri kateri pridevnik 
v dolo~ni obliki in pridevnik v nedolo~ni obliki nista samostojna leksema, obravnavan 
v okviru slovarskega sestavka istokorenskega lastnostnega pridevnika. Npr. 
ozirni prislov kakovostno, besedotvorno sicer izpeljan iz vrstnega pridevnika kakovostni, 
je naveden kot podizto~nica v okviru sestavka, ki ga uvaja izto~ni~na oblika 

7 Te vrste primerjalni pomeni zlasti v zvezi z nekaterimi glagoli mejijo na na~inovne prislovne pomene 
(materinsko 
skrbeti = 'odgovorno, vestno') ali prislovne pomene stopnje ('zelo skrbeti'). 


Prislovi v sinonimnem slovarju 31 

kakovosten; prislovni obliki kakovostno sledi samo besednovrstna oznaka »prisl.« 
s ponazorilom: material kakovostno 
ustreza. V slovarskem delu SP 2001 so ozirni 
prislovi, tako kot prislovi sploh, na~eloma samostojne izto~nice z besednovrstno 
oznako »ozirn. prisl.« in ponazorilom, npr.: kakovostno ozirn. prisl. … kakovostno 
ustrezati. 

Obravnava prislovov v sinonimnem slovarju odpira vpra{anje izbora ustreznega tipa 
razlage glede na posamezne vrste prislovov. Pri ozirnih prislovih je svojskost ta, da 
je krog odnosnic praviloma omejen (npr. pri prislovu kakovostno med odnosnicami 
prevladujejo pomeni, ki imajo nadpomenko v okviru pomena 'narediti'). Dani 
ozirni prislov navadno ubeseduje manj{e {tevilo sicer razli~nih okoli{~in, vendar bi 
bila slovarska razlaga, ki bi se omejevala na ubeseditev samo katere od teh in bi 
druge zanemarila (npr. kakovostno: *izra`a, da je kaj narejeno tako, da …'), pomensko 
preozka. Zato se pri ozirnih prislovih ka`e primerno, da se v razlagi ohlapneje 
ubesedi splo{na povezava med pomenom prislova in pomenom podstavnega leksema: 
kakovostno 'izra`a, da je kaj dolo~eno glede na kakovost'. 

Za razliko od prislovnih tipov, pri katerih je primernej{e neposredno pomensko 
pojasnjevanje (npr. zjutraj ~as. prisl. 'izra`a, da se kaj (z)godi v ~asu od svita do 
poldneva') se pri ozirnih prislovih ka`e primerno ve~je formaliziranje razlag. Temu 
predvidoma ustreza tip t. i. nadomestnih razlag, pri katerih je definicijsko opisovanje 
pomena nadome{~eno z navajanjem besedotvorne povezave med podstavnim in 
tvorjenim leksemom. Npr. pri ozirnem prislovu bivanjsko je nadomestna razlaga 
’prislov iz bivanjski’ (namesto definicijske razlage 'izra`a, da je kaj dolo~eno glede 
na bivanje'); pri ozirnem prislovu besedilno je nadomestna razlaga 'prislov iz besedilni’ 
ipd. Pri dokon~ni odlo~itvi o obliki razlag ozirnih prislovov pa je s stali{~a 
navajanja besedotvornopodstavnega leksema v nadomestnem tipu razlag (pridevnik 
bivanjski, besedilni v navedenih dveh razlagah) treba upo{tevati dejstvo, da je sklicevanje 
na pridevnik sprejemljivo s stali{~a ozko pojmovanega besedotvorja (besedotvorje 
na izrazni ravni), medtem ko je sicer ozirni prislov pomensko izpeljan iz 
podstavnega samostalnika. Zato se kot slovaropisno bolj{a re{itev ka`e mo`nost, da 
se formalizira take vrste razlaga, v kateri bo izra`ena pomenska povezava med podstavnim 
samostalnikom in tvorjenim ozirnim prislovom, in sicer kar z ozirno prislovno 
zvezo glede na. Npr.: besedilno ozirn. prisl. 'izra`a, da je kaj dolo~eno glede 
na besedilo' (besedilno 
prirejeno dramsko delo); kakovostno ozirn. prisl. 'izra`a, da 
je kaj dolo~eno glede na kakovost' (kakovostno 
ustrezati) ipd. Ustreznej{i se torej 
zdi tip razlage, ki usmerja pozornost k pomensko, in ne samo besedotvorno ustreznemu 
samostalniku v podstavi. 

Sinonimni nizi pri ozirnih prislovih pogosto izkazujejo razmerje med doma~im in 
tujim poimenovanjem (du{evno – psihi~no – mentalno, jezikoslovno – lingvisti~
no, kakovostno – kvalitativno – kvalitetno), razmerje med besedotvornimi 
razli~icami (slovni~no – slovni{ko) ali prislovnozveznimi variantami dominantnega 
leksema (zunanje – na zunaj). 


32 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj 

Sklep 

Slovarski prikaz prislovne sinonimije v sinonimnem slovarju naj bi bil formalno ~im 
bolj usklajen s prikazom sinonimije pri ostalih besednih vrstah, kar je glede na svojsko 
pomensko zgradbo prislovov (eksogeni leksemi) zlasti zahtevna slovaropisna 
naloga. Za uporabnika sinonimnega slovarja je pomembno, da so podatki o pomenu 
in zamenljivosti sinonimov prikazani ~im bolj jasno in nedvoumno. V skladu s tem 
imajo pri razlaganju prislovov neposredne definicijske razlage prednost pred morebitnim 
razlagalnim sklicevanjem na pomen podstavnega pridevnika oz. samostalnika; 
pri navajanju in vrednotenju ~lenov sinonimnega niza pa se z razlagalnimi 
dopolnili opozarja na pomenske razlike, zaradi katerih se postavljajo nekatere omejitve 
na~elu zamenljivosti kot konstitutivnemu na~elu sinonimnega slovarja. 

Ob tem slovaropisna praksa ka`e, da sam izbor ~lenov sinonimnega niza pri prislovih 
vklju~uje ve~jo stopnjo tveganja, da kljub upo{tevanju gradiva kateri od redkeje 
rabljenih ~lenov niza izostane. Pri izpridevni{kih prislovih je namre~ meja med 
potencialno mo`nimi prislovi in v gradivu potrjenimi prislovi nenehno odprta. 
Re{itev tega vpra{anja se ka`e v neposredni povezanosti slovarja z uravnote`enim 
besedilnim korpusom. Uporabnik sinonimnega slovarja, seznanjen z zasnovnimi 
dolo~ili ugotavljanja in zvrstno-stilnega vrednotenja sinonimov, bi s tem imel 
mo`nost neposredno preveriti rabo po besedotvornih vzorcih predvidenega, pa v 
slovarju ({e) nenavedenega izpridevni{kega prislova. 

Kratice in kraj{ave 

SLP – Slovensko leksikalno pomenoslovje 
SP – Slovenski pravopis 2001 
SSKJ – Slovar slovenskega knji`nega jezika 
RPS – razlo~evalna pomenska sestavina 

UPS – uvr{~evalna pomenska sestavina 

Viri 

Korpus Nova beseda. <Http://bos.zrc-sazu.si/s-beseda.html>
.
Korpus slovenskega jezika FIDA. <Http://www.fida.net/slo/index.html>
.
Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splo{na dolo~ila in opis zgradbe slovarskih sestavkov 
z


vzor~no predstavitvijo, 2003. Ljubljana: ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC.
Slovar slovenskega knji`nega jezika: Elektronska izdaja v. 1.0, 1998. Ljubljana: DZS.


Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU. 


Prislovi v sinonimnem slovarju 33 

Literatura 

Apresjan, Jurij Dmitrijevi~, 1995: Leksi~eskaja semantika. Moskva: Vosto~naja literatura 
RAN. 

Barnbrook, Geoff in Sinclair, John, 1995: Parsing Cobuild Entries. The Languages of 
Definition: The Formalisation of Dictionary Definitions for Natural Language Processing. 
Luxembourg: European Comission. 13–58. 

Ermenc Skubic, Andrej, 2003: Jezikovna zvrstnost in sociolekti. Slavisti~na revija 51/2. 
239–245. 

Kr`i{nik, Erika (ur.), 2004: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: ~lenitev 
jezikovne resni~nosti. Mednarodni znanstveni simpozij Obdobja – metode in zvrsti. Ljubljana: 
Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik (zbornik Obdobja – metode in zvrsti, 22). 

Landau, Sidney I., 1991: Dictionaries, The Art and Craft of Lexicography. Cambridge: 
University Press. 

Lyons, John, 1977: Semantics. Cambridge: Cambridge University Press.
Topori{i~, Jo`e, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije.
Topori{i~, Jo`e, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.
Topori{i~, Jo`e, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Zalo`ba Obzorja.


Vidovi~ Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja. Ljubljana: 
Znanstveni in{titut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete).