Martin Ahlin, Branka Lazar, UDK 811.163.6’374.2:811.163.6’367.624 Zvonka Praznik in Jerica Snoj ZRC SAZU, In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, Ljubljana martin.ahlin@zrc-sazu.si, branka.lazar@zrc-sazu.si, zvonka.praznik@zrc-sazu.si, jerica.snoj@zrc-sazu.si PRISLOVI V SINONIMNEM SLOVARJU Slovarski prikaz prislovov v sinonimnem slovarju zastavlja slovenskemu slovaropisju nekatera doslej neobravnavana vpra{anja. V obstoje~ih slovarjih namre~ zlasti izpridevni{ki prislovi ve~inoma niso pomensko samostojno opisane slovarske enote, pa~ pa so navadno prikazani kot podizto~nice pri besedotvornopodstavnem pridevniku in s sklicevanjem na pridevni{ko pomenskost. Pri ugotavljanju in opisovanju sinonimnih razmerij se ka`e potreba po samostojnem pomenskem opisu, ki upo{teva prislovno kategorialnost. Sestavek predstavlja nekaj primerov re{evanja vpra{anj s tega podro~ja, in sicer v obliki soo~enja doslej{njih leksikolo{kih spoznanj o slovenskih prislovih z zahtevami, ki jih vklju~uje obdelava prislovne sinonimije v sinonimnem slovarju. Uvod Sinonimna razmerja pri prislovih se s slovaropisnega vidika ka`ejo kot problemsko zaokro`eno podro~je s specifi~no problematiko. Tukaj{nja obravnava je povezana z oblikovanjem slovaropisnih na~el za prikaz prislovne sinonimije v sinonimnem slovarju. 1 Leksikalnopomenoslovno je obravnava utemeljena v strukturalnem pojmovanju, po katerem je slovarski pomen jezikovnosistemska enota, ki jo je mogo~e modelirati kot hierarhizirano zgradbo iz nadrejene uvr{~evalne pomenske sestavine (UPS) in najmanj ene podrejene razlo~evalne pomenske sestavine (RPS). Izbira strukturalnega leksikalnopomenoslovnega izhodi{~a je vezana na prevladujo~i tip razlagalnih slovarjev, ki v razlagah slovarskih pomenov odra`ajo aristoteljansko spoznavno na~elo, vklju~ujo~e kategoriji genus proximum in differentia specifica, torej kategoriji, ki imata v strukturalnem modelu slovarskega pomena svoja ustreznika v UPS in RPS. V ta tip sodi tudi Slovar slovenskega knji`nega jezika. Tako zasnovane razlage v SSKJ so namre~ pri iskanju poti za prvo sistemati~no slovarsko 1 Izku{enjsko izhodi{~e sestavka so teko~a slovaropisna dela v okviru priprave slovenskega sinonimnega slovarja v Leksikolo{ki sekciji In{tituta za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU, v sestavku obravnavana tematika pa je izbrana s stali{~a vpra{anj, ki zadevajo sinonimni slovar kot specializirani slovar dolo~enega tipa, razmeroma neodvisno od konkretne slovarske zasnove. Navajanje leksemov v sinonimnih razmerjih in besedilno ponazarjanje le-teh je v sestavku prilagojeno naslovni tematiki, in ne predstavlja dokon~nega zasnovno na~rtovanega slovarskega prikaza. Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 2 22 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj predstavitev slovenske sinonimije nepogre{ljivo okvirno izhodi{~e za evidentiranje ogrodja medleksemskih pomenskih razmerij. Specifi~nosti ugotavljanja sinonimnih razmerij pri prislovih so posledica dejstva, da prislovi kot eksogeni leksemi v pomenskosestavinski zgradbi neposredno ne uresni~ ujejo podrednega razmerja pomenskih sestavin, pa~ pa je prislovni pomen strukturiran linearno, iz samih RPS (Slovensko leksikalno pomenoslovje: 63). Pri endogenih leksemih je UPS kot skladenjsko vodilna sestavina pomena pri preverjanju in vrednotenju sinonimnih razmerij odlo~ilno primerjalno jedro. Prislovni pomeni takega jedra neposredno ne vklju~ujejo, kar pomeni v primerjavi z endogenimi lek- semi razli~ne mo`nosti ugotavljanja in vrednotenja sinonimnih razmerij. Osrednja tipolo{ka pomenska dolo~itev prislovov se nana{a na to, kateri sestavini v pomenski podstavi povedi ustreza dani prislov. Propozicijskima sestavinama kraj in ~as dejanja ustrezajo prostorski in ~asovni prislovi, ki so zato dolo~eni kot propozicijski prislovi, vsi ostali (na~inovni, kolikostni, kratnostni, merni, zaporednostni) sodijo med modifikatorje glagolskega dejanja/stanja in so opredeljeni kot modifikacijski prislovi (SLP: 75). Posledica eksogenega pomenskega zna~aja prislovov je, da se sinonimna razmerja na~eloma uresni~ujejo tako, da imajo prislovi, med katerimi obstoji v danem pome- nu sinonimno razmerje, vsi istovrstno sintagmatsko jedro, ki funkcijsko nadome{~a skupno UPS pri sinonimiji endogenih leksemov. To prakti~no pomeni, da se kot sintagmatsko jedro pojavlja ve~ razli~nih leksemov, torej dolo~en nabor leksemov, ob katerih se – ustrezajo~ na~elu zamenljivosti – pojavljajo sinonimni prislovi. Npr. prislovni leksemi narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno so istopomenski in zamenljivi ob sintagmatskem jedru neenoten (narodnostno/etni~no/nacionalno/ narodno neenotna (dr`ava)). Za potrditev sinonimnega razmerja – potrditev, ki mora izklju~evati mo`nost, da bi bile zveze navedenih prislovov mo`ne zgolj z jedrom neenoten, in bi torej bile le frazemske variante – pa je potrebno ugotoviti nabor razli~nih, ~eprav istovrstnih sintagmatskojedrnih leksemov, ob katerih so leksemi narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno prav tako istopomenski (tj. vsi s pomenom ’izra`a, da je kaj dolo~eno glede na narodnost’) in zamenljivi, npr.: narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno enoten (prostor), narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno neopredeljen (~lovek), narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno razli~na (pripadnost), narodnostno, etni~no, nacionalno, narodno me{ano (ozemlje) itd.2 Neuravnote`enost prikaza prislovov v primerjavi z drugimi besednimi vrstami je splo{na zna~ilnost slovarjev (Landau 1991: 78–79). Tudi obstoje~e slovensko slovaropisje predstavlja pomenskost prislovov ohlapno, kar je v dolo~eni meri posledica zna~aja njihove pomenske zgradbe. Samostojne celovite pomenske predstavitve ne vsebuje niti SSKJ, saj prislove obravnava kolikor je mogo~e v povezavi s pridevnikom in sklicujo~ se nanj, ~e je prislov izpridevni{ki. V pogledu formalne slovaropisne osamosvojitve prislova kot enakovredne slovarske enote je najbolj dosleden SP, ki prislove navaja kot samostojne izto~nice, le nekatere prislovne zveze prika 2 O merilih za utemeljevanje sinonimnega niza prim. Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splo{na dolo~ila in opis zgradbe slovarskih sestavkov (SSSJ), str. 17–18. Prislovi v sinonimnem slovarju 23 zuje kot podizto~nice (npr. prislovno zvezo od dale~ pri prislovu dale~) ali celo samo z navedbo v ponazarjalnem zgledu (npr. prislovna zveza od blizu kot ponazarjalni zgled pri prislovu blizu). Sicer se SP v skladu s svojo zasnovo pomenskosti na~eloma ne posve~a na~rtno, pa~ pa jo upo{teva, kolikor lahko slu`i pri razvr{~anju celotne mno`ice prislovov v manj{e skupine, ki so pomensko o`je opredeljene (npr. »cel. mestov. prostor. prisl.«, »mestov. prostor. mer. prisl.« ipd.). Pri sestavljanju sinonimnega slovarja je potreba po natan~nej{em pomenskem analiziranju in poenotenem opisovanju prislovnih pomenov v primerjavi z razlagalnim slovarjem specifi~na, ker se podreja cilju ugotavljati, zvrstno-stilno vrednotiti in potrjevati sinonimna razmerja med leksemi. Pri tem je nujno, da je oblikovanje prislovnih slovarskih sestavkov v izhodi{~u odvisno od obstoje~ih slovarskih prikazov prislovov in sicer{njih dostopnih leksikolo{kih ugotovitev s tega podro~ja. Temu ustrezno je sestavek v nadaljevanju zasnovan tako, da upo{teva obstoje~o leksikalnopomenoslovno tipologizacijo slovenskih prislovov (SLP: 75–77), ob posameznih prislovnih leksemih, ki imajo prepoznano vlogo nosilcev sinonimnega niza, pa podaja podrobnej{e pomenske zna~ilnosti, relevantne za predstavitev pomenskosti v slovenskem sinonimnem slovarju. Splo{no o prikazu pomenskosti prislovov v sinonimnem slovarju Slovaropisni poenotenosti in iskanju mo`nosti za ~im bolj formalizirano opisovanje sinonimije najbolj ustreza tak prikaz prislovov v sinonimnem slovarju, ki je formal- no izena~en z ostalimi besednimi vrstami: Prislovni sinonimi se enako kot pri ostalih besednih vrstah ugotavljajo in nato v slovarskem sestavku razporejajo glede na na~elo pomenske enakosti/podobnosti in besedilne zamenljivosti. Ta dva podatka se posredujeta s stali{~a ugotovljenega dominantnega prislovnega leksema pri prislovni dominantni izto~nici, in sicer sistemati~no v okviru nabora zgradbenih enot slovarskega sestavka, ki je v sinonimnem slovarju specifi~no prilagojen prikazu sinonimije. Ne glede na svojskosti posamezne slovarske zasnove so temeljne podatkovne enote sinonimnega slovarja te: 1. sinonimni niz (zbirka leksemov, za katere je ugotovljena pomenska enakost/podobnost in besedilna zamenljivost v dolo~enem pomenu); 2. pomenski opis (slovarska razlaga pomena, pripadajo~ega najmanj dvema (sinonimnima) leksemoma); 3. dominantna izto~nica (v sinonimnem nizu izbrani leksem, ki v najve~ji meri ustreza dani pomenski dolo~itvi in s katerim so na~eloma zamenljivi vsi ~leni niza); 4. razlikovalna dolo~ila posameznega ~lena niza (zvrstno-stilne oznake in dopolnjevalne razlage pri posameznih leksemih, navedenih v nizu; natan~neje dolo~ajo razmerje posameznih ~lenov niza nasproti dominantni izto~nici); 5. dopolnjevalne kazalke in vodilke (za nakazovanje udele`enosti dominantnega leksema v sinonimnih razmerjih, prikazanih v slovarju pri slovarskih sestavkih drugih dominant; odra`ajo prepletanje ve~pomenskosti (znotrajleksemsko medpomensko razmerje) in sinonimije (medleksemsko medpomensko razmerje)); 6. ponazarjalni zgledi (za ponazoritev rabe posameznih leksemov v besedilu). 3 3 Mo`na konkretizacija navedenega nabora podatkovnih enot, prilagojena dolo~eni slovarski zasnovi, je ponazorjena v SSSJ na str. 27–44. 24 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj V sinonimnem slovarju je s stali{~a natan~nosti pomenskega opisa in navedbe ugotovljenih sinonimnih razmerij in s stali{~a priro~nosti za uporabnika slovarja ustreznej{ i prikaz prislovov v samostojnih izto~nicah. To pomeni, da se vsi prislovi neposredno navajajo kot samostojne izto~nice, bodisi dominantne s sinonimnimi nizi bodisi kot kazal~ne izto~nice. Tak prikaz med drugim vklju~uje neposredno opisovanje posameznih pomenov v slovarskih razlagah in neposredno navajanje ~lenov niza, brez morebitnega sklicevanja na vzporedno sinonimijo pri podstavnem pridevniku pri izpridevni{kih prislovih. Npr. ugotovljena dominantna izto~nica moralno je postavljena kot samostojna izto~nica (tj. brez izrazne povezave s pridevnikoma moralen -lna -o ali moralni -a -o). Sinonimni niz sestoji iz ~lenov eti~no, morali~ no, nravno in nravstveno; ustreza pomenu, ki je pomenskosestavinsko opisan: ’izra`a, da je kaj dolo~eno z moralnega stali{~a’ in ponazorjen z zgledom moralno vrednotiti dejanja. Odlo~itev o tem, katere besedne kategorije so v slovarju samostojne izto~nice, je sicer odvisna od zasnove danega slovarja in podizto~ni~ni sistem je na~eloma lahko izveden tako, da omogo~a prav tako natan~en pomenski opis. Kljub temu slovarske uresni~itve ve~inoma ka`ejo, da je podizto~ni~ni prikaz nekaterih kategorij tvorjenk (kot npr. izpridevni{ kih prislovov v slovarskih sestavkih pridevni{kih izto~nic) vendarle izbran zato, da se s sklicevanjem na pomensko vzporednost podstavnega leksema in tvorjenega leksema pri tvorjenem leksemu razlage pomenov lahko opustijo, uporabniku slovarja pa je prepu{~eno, da ustrezno pomensko razvrstitev sam razmeroma svobodno razbere iz ponazoril in sicer{njih podatkov. Temeljna kategorialna oznaka prislovnih izto~nic (oznaka »prislov«, lahko okraj{ano »prisl.«) je v sinonimnem slovarju lahko smiselno dopolnjena z o`jimi pomenskimi dolo~itvami (npr. »prostorski prislov«, »~asovni prislov«, »na~inovni prislov«, »smerni prostorski prislov« ipd.), ki natan~neje opredeljujejo pomen dane prislovne dominante in pripadajo~ih ~lenov sinonimnega niza. Zna~ilna slovaropisna vpra{anja pri obdelavi prislovov za sinonimni slovar Pomenske zna~ilnosti, vezane na prislov kot besednovrstno kategorijo, postavljajo pripravi slovarskega sestavka prislovne dominante nekatere specifi~ne zahteve. Navedena pomenska tipologija prislovov, po kateri se vsi prislovi delijo v propozicijske prislove in modifikacijske prislove, se potrjuje tudi na ravni oblikovanja ustreznih slovaropisnih re{itev. Zato so te v nadaljevanju prikazane znotraj razvrstitve na propozicijske in modifikacijske prislove, pri ~emer so propozicijski predstavljeni z izbranimi zna~ilnostmi prostorskih in ~asovnih prislovov, modifikacijski pa ponazorjeni s primerjalnimi in vrstnimi prislovi. Prostorski prislovi Glede na ugotovljena sinonimna razmerja med prostorskimi prislovi je v sinonimnem slovarju smiselno upo{tevati lo~evanje mestovnih in smernih prostorskih prislovov in prislovnih zvez. V ti dve skupini se razvr{~a najve~je {tevilo sinonimnih razmerij. Lo~evanje se tipsko odra`a tudi v razlagah, ki pri mestovnih prostorskih prislovih sledijo vzorcu 'izra`a, da se kaj dogaja, nahaja na mestu, v polo`aju, ki je …' Prislovi v sinonimnem slovarju 25 in pri smernih vzorcu 'izra`a, da se kaj giblje, je usmerjeno proti mestu, polo`aju, ki je …'. S stali{~a prikaza v sinonimnem slovarju se prostorski prislovi z vlogo dominantnih izto~nic lo~ujejo na tiste, ki imajo sinonimni niz, vklju~ujo~ protipomenko (zgoraj – spodaj, spredaj – zadaj, tu – tam, navzgor – navzdol, naprej – nazaj, od zgoraj – od spodaj, sem – tja), in tiste, ki imajo sinonimni niz brez protipomenk (nasproti, zdoma, zraven; ~ez, navkreber, zvi{ka; tik). – Prostorska prislova zgoraj in spodaj Protipomenska prostorska prislova zgoraj in spodaj v izhodi{~nem pomenu ozna~ujeta dogajanje, nahajanje na mestu, v polo`aju, ki je od dolo~enega mesta, polo`aja vi{je oziroma ni`je. To mesto, polo`aj je dolo~en glede na to~ko, v kateri se nahaja udele`enec govornega dogodka: Zgoraj sije sonce, spodaj je {e megla, ~emur ustreza slovarska razlaga 'izra`a, da se kaj dogaja, nahaja na mestu, v polo`aju, ki je od dolo~enega mesta, polo`aja vi{je/ni`je'. Prislovni leksemi, ki v navedenem pomenu vstopajo v sinonimno razmerje z zgoraj, so: gor, gori, odzgor, odzgoraj, zgor; vzporedno se pri protipomenskem spodaj razvr{~ajo sinonimi: dol, doli, odspod, odspodaj, spod in zdolaj.4 Delno prekriven z zgornjim pomenom je pomen, v katerem prislova zgoraj in spodaj {e vedno ozna~ujeta prostorsko dogajanje, nahajanje v polo`aju, ki je dolo~en glede na drug polo`aj v prostoru, le da tokrat izhodi{~ni polo`aj ne dolo~a ve~ to~ka, v kateri se nahaja udele`enec govornega dogodka. Polo`aj je v tem primeru podan s prostorsko zamejitvijo, ki jo dolo~a sobesedilo (Zgoraj je prst, v globini so skale; Skrij se pod mizo, spodaj te ne bodo na{li), v razlagi je v primerjavi z izhodi{~nim pomenom opazno spremenjeno stali{~e pri presoji prostora: 'izra`a, da se kaj dogaja, nahaja v polo`aju nad/pod ~im'. Prislovni leksemi, ki zamenjujejo zgoraj v tem pomenu, so odzgor, odzgoraj, zgor, zvrha in prislovna zveza na vrhu, sinonimi k spodaj pa so odspod, odspodaj, spod. Pri tretjem pomenu prislovnih leksemov zgoraj in spodaj se zamejenost prostora, ki je bila prej podana z okoli{~inami, s sobesedilom zo`i tako, da je razmerje med spodaj in zgoraj pravzaprav enako razmerju med 'vi{je' in 'ni`je' in je omejeno na posamezni predmet. V zgledih zgoraj {iroka, spodaj zo`ena posoda ali Palico je zgoraj izrezljal, spodaj pa okoval je ponazorjen pomen prislova: 'izra`a, da se kaj dogaja, nahaja na tistem delu, strani ~esa, ki je od drugega dela, strani vi{je/ni`je'. Sinonimi za zgoraj so v tem primeru odzgor, odzgoraj in zgor, za spodaj pa odspod, odspodaj, odzdolaj, spod in zdolaj. 4 Zvrstno-stilno ozna~evanje pri leksemih v navajanih sinonimnih razmerjih je omejeno na primere, ko je to nujno za informativnost tega sestavka, in se ve~inoma ne izpisuje. V osnovi je zvrstno-stilno vrednotenje povzeto po ozna~evalnem sistemu, vpeljanem v SSKJ, ker je to edini slovarsko preizku{eni ozna~evalni sistem za slovenski razlagalni slovar. Za potrebe sodobnega slovenskega slovaropisja je nezadosten; vpeljava novega ozna~evalnega sistema, ki bi omogo~al smiselno in funkcionalno prilagoditev za slovensko slovaropisje, pa opozarja na nujnost celovitega predhodnega teoreti~nega pogleda na sodobno raz~lenjenost slovenskega jezika. Prim. tudi Ermenc Skubic 2003: 239–245, Kr`i{nik (ur.) 2004. 26 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj ^asovni prislovi Skupna pomenska zna~ilnost ~asovnih prislovov je, da glagolski dogodek opredeljujejo ~asovno. Tako kot prostorski prislovi se s pomenskega vidika lo~ujejo v dve skupini glede na to, ali so pri izra`anju okoli{~ine ~asa pomensko samostojni (dopoldne, zjutraj, zve~er itd.) ali pomensko vezani na govorno dejanje (zdaj, nocoj, prej ipd.). Ta delitev se odra`a tudi v obravnavi prislovov v sinonimnem slovarju, kar je razvidno iz obravnave prislova zjutraj iz prve skupine in prislovov zdaj in kmalu iz druge. – ^asovni prislov zjutraj Pri utemeljevanju ugotovljenega sinonimnega niza ima na~eloma pomembno vlogo opis slovarskega pomena, ubeseden v ustrezni slovarski razlagi. Razlaga pri zjutraj v SSKJ 'v ~asu od svita do dopoldneva' je sinonimna razlaga, in ne definicija, kar je v SSKJ splo{na zna~ilnost pri razlaganju prislovov (prim. podobno zve~er 'v ~asu od ve~era do polno~i', dopoldne ’v ~asu od jutra do poldneva’ ipd.). Za kateri koli slovarski prikaz je za`eljeno, da so razlage tipsko ~im bolj usklajene in da formalno ubesedujejo skladenjsko vlogo, aktualno pri danem slovarskem pomenu. Zato se razlaga pri zjutraj 'izra`a, da se kaj (z)godi v ~asu od svita do dopoldneva' v sinonimnem slovarju oblikuje po vzorcu, ki je s svojim prvim delom ('izra`a, da se kaj (z)godi v ~asu …') primeren za razlaganje ~asovnih prislovov sploh. K dominanti zjutraj sta ugotovljeni pomensko neproblemati~ ni ~asovno ozna~eni sopomenki zajtra in v jutro ter protipomenka zve~er. S stali{~a pomenskega opisa 'izra`a, da se kaj (z)godi v ~asu od svita do dopoldneva' se zastavlja vpra{anje, ali obravnavati kot delno sopomenko pri zjutraj tudi prislov zarana v pomenu 'izra`a, da se kaj (z)godi v za~etnem delu ~asa od svita do dopoldneva' oz. s sinonimno razlago iz SSKJ 'zgodaj zjutraj'. Utemeljevanje delne sopomenskosti je pri prislovih delno druga~no kot pri endogenih leksemih, ker se med dominanto in delno sopomenko ne more uresni~iti razmerje nad- oz. podpomenskosti na ravni UPS. Delna sopomenskost se v primeru zarana nasproti zjutraj lahko utemeljuje s tem, da se zjutraj nana{a na obse`nej{i ~asovni izsek, zarana pa na o`ji ~asovni izsek znotraj prislova zjutraj. Podobno vpra{anje predstavlja razmerje med zjutraj v opisanem pomenu in davi v pomenu 'izra`a, da se kaj (z)godi zjutraj v okviru dneva, ki te~e v trenutku govorjenja'. Pomenska zo`itev sestavine zjutraj z dolo~ilom 'v okviru dneva, ki te~e v trenutku govorjenja' dejansko onemogo~a nad- oz. podpomensko razmerje med davi in zjutraj, saj oba prislova razvr{~a v dve pomensko temeljno razli~ni skupini prislovov: zjutraj v skupino pomensko samostojnih, davi v skupino prislovov, ki so pomensko odvisni od trenutka govorjenja. Ostaja zgolj slovarskouporabni{ka utemeljitev za to, da je malo uporabljani ~asovni prislov davi v sinonimnem slovarju vendarle prikazan v bli`ini pogosteje rabljenega zjutraj, ~eprav ta ni sopomenski, pa~ pa le pomensko bli`nji. Za uporabnika slovarja je priro~no, da v okviru sinonimije {ir{ega in bolj rabljenega prislova zjutraj dobi podatek o pomenu in rabi pomensko podobnega in o`jega izraza, kljub pomenski neprekrivnosti in kljub odstopanju od sicer{njega na~ela delne sopomenskosti (zjutraj ni nadpomenka k davi). V primeru, da se davi v slovarju prika`e v nizu pri zjutraj, je potrebno v Prislovi v sinonimnem slovarju 27 dopolnjevalni razlagi opisati pomensko razliko nasproti zjutraj ('v okviru dneva, ki te~e v trenutku govorjenja') in s tem posredno opozoriti na izjemnost take slovarske re{itve. V primeru, da se davi ne navede v nizu pri zjutraj, je za sinonimni slovar izgubljen: Ker davi nima sinonima (danes zjutraj je sinonimna razlaga, in ne leksikalna sopomenka), ga sinonimni slovar ne more navajati kot izto~nico, ne da bi ga uvrstil v niz pri zjutraj. Vzporedno pomenskemu razmerju med prislovoma zjutraj in davi je pomensko razmerje med prislovoma zve~er v pomenu 'izra`a, da se dejanje (z)godi v ~asu od ve~era do polno~i' in drevi v pomenu 'izra`a, da se dejanje (z)godi zve~er v okviru dneva, ki te~e v trenutku govorjenja', ki pa zahteva nekoliko druga~en slovarski prikaz. Drevi namre~ ima sopomenko, in sicer v enem od pomenov bolj rabljenega prislova nocoj. Zato dobi v pomenu 'danes zve~er' vlogo dominante prislov nocoj. Ta se navede v nizu pri zve~er, in sicer s posebno oznako, ki opozarja, da je nocoj nosilec samostojnega niza, vklju~ujo~ega prislov drevi. – ^asovni prislov zdaj Prislov zdaj, vrstno dolo~en kot kazalni ~asovni prislovni zaimek, je tipi~ni predstavnik prislovov, katerih osnovni pomen – hkrati relevanten za sinonimijo – je vezan na govorno dejanje. To je razvidno iz ubeseditve njegove razlage: 'izra`a, da se kaj (z)godi, obstaja v trenutku govorjenja ali takoj po njem'. Pomen je razviden iz primerov kot Zdaj ne utegnem, pridi pozneje (pomensko nasprotje zdaj – pozneje) ali Zdaj bomo gledali film (raba v povezavi s prihodnjikom). Sinonimna razmerja z dominanto zdaj v navedenem pomenu vzpostavljajo prislovi sedaj, sedajle, ta hip, ta trenutek, ta moment, ta mah, zdajci, zdajkar, zdajle. Zadnji trije ~leni, zdajci, zdajkar, zdajle, so s podro~ja slovaropisno dogovorno izkazovane sinonimije, ki je glede na temeljno definicijo sinonimije okrnjena s tem, da je omejena na besedotvorne variante ob istem podstavnem leksemu. S stali{~a zamenljivosti se vsiljuje pomislek, da ~lenski leksemi pravzaprav niso popolnoma zamenljivi z dominantnim zdaj. Pri poskusu opisati pomensko razliko med katerim od navedenih treh ~lenov in dominantnim zdaj pa se izka`e, da izbiro med ~leni narekuje enkratno sobesedilo oz. okoli{~ine, v katerih je izraz uporabljen. Zato se ka`e najustreznej{a slovarska predstavitev, pri kateri so sedajle, zdajci, zdajkar, zdajle stilno ozna~ene sopomenke k dominantnemu zdaj, brez podrobnej{ega dolo~anja morebitne pomenske razli~nosti. Drugi pomen prislova zdaj, povezujo~ sopomenke sedaj, sedajle, zdajle, se ka`e v primerih kot: Povedal ji je, kje zdaj stanuje. Pomen je izpeljan iz osnovnega tako, da je dolo~ilo 'v trenutku govorjenja ali takoj po njem' nadome{~eno z dolo~ilom 'v ~asu dolo~enega dejanja v preteklosti'. Temu podobno je iz osnovnega pomena izpeljan tretji pomen dominante zdaj 'izra`a, da se kaj (z)godi, obstaja v sedanjem, dana{njem ~asu', kot ka`e ponazorilo Mnogi kme~ki obi~aji so zdaj `e pozabljeni; pri tem pomenu so potrjene sopomenke danes, sedaj, dandana{nji, dandanes, danes ta dan, ta ~as. – ^asovni prislov kmalu Prislovna dominanta kmalu odpira dvoje vpra{anj, zna~ilnih za postopek slovarske predstavitve prislova: 1. razmerje med pomensko enakostjo sopomenk, izra`eno v slovarski razlagi, in (nepopolno) zamenljivostjo ~lenov niza z dominantnim lekse 28 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj mom v besedilu; 2. prepletanje pomenov pri ve~pomenskih dominantah s stali{~a posameznih ~lenov v sinonimnem nizu. Prislov kmalu je v pomenu 'izra`a, da se kaj zgodi v ~asu, ki je glede na oddaljenost od dolo~ene ~asovne to~ke kratek' (primer Odlo~no se je lotil dela, vendar se je kmalu utrudil) zamenljiv s sopomenkami br`, hitro, naglo, precej, urno. V zgledu Kmalu se lahko vrne pa je kmalu poleg tega zamenljiv {e s prislovom skoraj (starinsko) in z ekspresivnimi prislovnimi zvezami vsak ~as, vsak hip, vsak trenutek in zdaj zdaj, medtem ko pri prvem zgledu zamenljivosti s temi zvezami ni. Po drugi strani sta v zgledu Po~akaj malo, kmalu pridem leksema kmalu in takoj besedilno popolnoma enako mo`na na istem mestu (Po~akaj malo, kmalu pridem in Po~akaj malo, takoj pridem), vendar z razli~nima pomenoma: kmalu 'izra`a, da se kaj zgodi v ~asu, ki je glede na oddaljenost od dolo~ene ~asovne to~ke kratek', takoj 'izra`a, da se kaj zgodi brez odla{anja'. Primer ponazarja pomensko prepletanje pri sinonimiji, zaradi katerega je mestoma te`ko najti ponazorila, ki bi prepri~ljivo potrjevala pomensko razli~nost. Ugotavljanje in preverjanje sinonimnih razmerij med leksemi lahko prispeva k ustreznemu vrstnemu opredeljevanju prislovov, upo{tevajo~em njihovo ve~pomenskost. Tako so npr. v SP prislovi hitro, naglo, urno predstavljeni kot na~inovni prislovi, njihova vklju~enost v sinonimni niz pri prislovni dominanti kmalu v pomenu ’izra`a, da se kaj zgodi v ~asu, ki je glede na oddaljenost od dolo~ene ~asovne to~ke kratek’ pa dokazuje, da vsebujejo tudi ~asovni prislovni pomen. Primerjalni prislovi Primerjalni prislovi obsegajo razmeroma veliko skupino modifikacijskih prislovov. Njihova skupna zna~ilnost je, da so prek pridevnika tvorjeni iz samostalnika. Pomen samostalnika v podstavi je osnova primerjalnemu razmerju, na katerem temelji pomen primerjalnega prislova. Npr.: Prislov malinasto (malinasto rde~) je izpeljan iz pridevnika malinast, tvorjenega iz samostalnika malina, in sicer iz izpeljanega pomena tega samostalnika: 'u`itne, navadno rde~e jagode [grmi~aste rastline, ki raste na posekah in v gozdovih]'. Pri prislovu malinasto primerjanje vklju~uje barvo kot lastnost podstavnega samostalnika (lahko tudi obliko), prek katere je pomensko dolo~en izpeljani prislov; sicer so v tej vlogi mo`ne razli~ne lastnosti (SLP: 76). V SSKJ so primerjalni prislovi (tako kot sicer vsi izpridevni{ki lastnostni in vrstni prislovi) praviloma navedeni kot podizto~nice v okviru slovarskega sestavka pri podstavnem pridevniku, kjer podizto~ni~no navedenemu prislovu sledi eno ali ve~ ponazoril rabe. Npr.: Na koncu pridevni{kega slovarskega sestavka malinast -a -o je navedena prislovna oblika malinasto z oznako prisl., sledi ponazorilo malinasto rde~a volna. Pomen prislova je potrebno ustrezno ponazorilu izpeljati iz pomenov, navedenih pri pridevniku. Primerjalni zna~aj te prislovne kategorije je nakazan v razlagi podstavnega pridevnika (malinast 'po barvi podoben malini'). V slovarskem delu SP imajo primerjalni prislovi oznako »primer. prisl.« in so praviloma ponazorjeni z zgledom rabe. Skupna zna~ilnost primerjalnih prislovov je, da so namenjeni izra`anju podobnosti med dolo~evanim sintagmatskim jedrom in predmetnostjo, imenovano s podstavnim Prislovi v sinonimnem slovarju 29 samostalnikom: Npr.: malinasto rde~a volna je volna rde~e barve, in sicer takega odtenka, da je barvno podobna malini. Tako zasnovan prislovni pomen odra`a te`njo po ustreznem ubesedenju barvne dolo~itve, za katero ni na voljo drugega poimenovalnega sredstva kot primerjava. Pri tem je poudarjena enkratnost poimenovanja (npr. za natan~no poimenovanje omenjenega odtenka rde~e barve ni na voljo ustreznej{ ega izraza, kot je tvorjeni prislov malinasto iz samostalnika malina), kar je v nasprotju z na~elom sinonimije (obstoj izrazno razli~nih istopomenskih poimenovanj). To potrjuje tudi ugotavljanje obstoja morebitnih sinonimnih nizov, v katerih naj bi bili udele`eni primerjalni prislovi. Ob primerjalnem pomenu tipa malinasto s pomenom 'izra`a, da je kaj po barvi podobno malini' se s stali{~a besedilne zamenljivosti predvidoma lahko pojavi samo leksem malinovo, ki nepopolno ustreza sinonimijski zahtevi izrazne razli~nosti: prislov malinovo ima namre~ v podstavi isti samostalnik kot malinasto, le obrazilo vmesni{kega pridevnika je razli~no. To pomeni, da so ~leni niza tipsko omejeni na besedotvorne razli~ice leksema, ki je kot primerjalni prislov naveden v dominantni izto~nici.5 Drugi vir podobno neprave sinonimije so – poleg besedotvornih razli~ic – prislovnozvezne razli~ice dominantnega leksema. Npr. primerjalnoprislovni dominanti materinsko (materinsko komu prigovarjati) se s stali{~a zamenljivosti pridru`uje ~len po materinsko. Nekateri prislovi se glede na tvorjenost lahko uvr{~ajo med primerjalne prislove, vendar imajo poleg primerjalnega pomena ali celo ob njegovi odsotnosti leksikaliziran pomen na~inovnega prislova ali prislova stopnje. Npr. prislov mafijsko (mafijsko organizirati trgovanje z oro`jem) je mo`no razumeti v primerjalnem pomenu: 'izra`a, da je kaj podobno mafiji', pri ~emer ostaja brez obse`nej{ega sobesedila nejasno, ali se podobnost nana{a na samostalnik mafija v izhodi{~nem pomenu 'zlasti v italijanskem in ameri{kem okolju tajna teroristi~na, kriminalna organizacija' (~lani mafije / Mafija organizira trgovino z mamili; Za ugrabitev otroka sumijo mafijo / ameri{ka mafija), ali v metafori~nem slab{alnem pomenu 'skupina ljudi, ki podtalno deluje'. Ve~ina zgledov v gradivu potrjuje iz slab{alnega pomena izpeljani na~inovni pomen, s katerim se prislov mafijsko uvr{~a skupaj s ~leni nelegalno, podtalno, ilegalno, na ~rno, na {verc, nedovoljeno v sinonimni niz k prislovni dominanti nezakonito v pomenu 'izra`a, da kaj ni z zakoni dovoljeno'.6 Ugotovljeno je, da se nekateri primerjalni prislovi v sinonimnem slovarju pojavljajo kot dominantne izto~nice (gl. zgoraj malinasto); svojskost pripadajo~ih sinonimnih nizov je, da sestoje iz samih besedotvornih ali prislovnozveznih variant dominantne izto~nice. Primerjalni pomen se pri teh prislovih pojavlja v dveh tipih: Primer za prvi tip je obravnavani prislov malinasto s pomensko razlago: 'izra`a, da 5 Predpostavljati je mogo~e, da se v nizu pojavijo pravi sinonimi tedaj, ko se v primerjalnih prislovih ponavljajo sinonimna razmerja, obstoje~a med podstavnimi samostalniki (npr.: {krlat, bager : {krlatno, bagreno) oz. pridevniki (opé~en, ope~nat, cinobrski : ope~no, ope~nato, cinobrsko). Hkrati je treba upo{tevati tudi nasprotno mo`nost: da sinonimni niz, obstoje~ pri podstavnem samostalniku ali pridevniku, ni avtomati~no zagotovilo za obstoj ustreznega prislovnega sinonimnega niza. Mo`no je sklepanje na potencialno mo`nost take vzporednosti, za navajanje v slovarskem sestavku pa se vsak te vrste potencialni prislovni ~len posebej preverja v gradivu. 6 Na podoben na~in izkazuje izvorno primerjalni prislov mrli{ko verjetno le {e leksikalizirani pomen stopnje: mrli{ko bled = zelo bled. 30 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj je kaj po barvi podobno malini'. ^eprav je ta tip primerjalnega pomena zares najpogostej{ i pri barvni podobnosti, mora slovarska razlaga predvideti posplo{itev: ’izra`a, da je kaj po lastnosti L podobno podstavnemu samostalniku S’. Drugi tip ponazarja dominanta materinsko z razlago: 'izra`a, da je kaj podobno ~emu, kar je zna~ilno za matere'. V tem primeru se primerjanje ne nana{a na neposredno podobnost s podstavnim samostalnikom (materinsko skrbeti = 'skrbeti tako *kot mati'), pa~ pa na podobnost z dogovorno pripisanimi zna~ilnostmi podstavnega samostalnika: materinsko skrbeti = skrbeti tako, kot se obi~ajno predpostavlja, da matere skrbijo za otroke'.7 Kljub upo{tevanju slovaropisne zahteve, da naj se slovarskokategorialno istovrstne enote – v na{em primeru primerjalni prislovi – razlagajo z istovrstnimi tipskimi razlagami, sta za razlaganje primerjalnih prislovov v sinonimnem slovarju potrebni obe navedeni razli~ici slovarske razlage. Vrstni prislovi Vrstni prislovi obsegajo skupino modifikacijskih prislovov, tvorjenih iz pravih (izsamostalni{ kih) vrstnih pridevnikov. Glede na pomen podstavnega samostalnika se razvr{~ajo v ve~ podskupin (SLP: 76). Razmeroma obse`no kategorijo vrstnih prislovov predstavljajo prislovi, ki dolo~ajo glagolsko dejanje glede na tvorno lastnost samostalnika v besedotvorni podstavi. V SP 2001 so ozna~eni kot ozirni prislovi. V besedotvornem smislu so vrstni prislovi izpeljani iz vrstnih pridevnikov, tvorjenih iz podstavnih samostalnikov; npr. ozirni prislov kakovostno je izpeljan iz vrstnega pridevnika kakovostni, tvorjenega iz osnovnega pomena samostalnika kakovost; v zgledu kakovostno ustrezati opredeljuje glagolsko dejanje glede na pri~akovane, `elene pozitivne lastnosti. Vrstni prislovi imajo nekatere skupne zna~ilnosti, ki jih lo~ijo od lastnostnih prislovov. Druga~e kot pravi lastnostni prislovi, nastali iz lastnostnih pridevnikov, ki lahko izra`ajo ve~jo ali manj{o intenzivnost stopnje dejanja (oz. stanja ali lastnosti), te mo`nosti vrstni prislovi nimajo. Tako kot vrstni pridevniki se tudi vrstni prislovi ne stopnjujejo. Npr. prislov kakovostno se v na~inovnem pomenu lahko pomensko dru`i s prislovom stopnje (zelo kakovostno kaj izdelati), taka dru`ljivost pa ni mogo~a v primerih, ko gre za pomen prislova ozira (Izdelek kakovostno ne ustreza). Naslednja zna~ilnost vrstnih prislovov je, da sestavljajo skupaj z glagolskim jedrom polavtomatizirane besedne zveze, to je zveze, ki praviloma po govornem dejanju ne razpadejo (SLP: 75, 77). Tako kot izpridevni{ki prislovi sploh, so tudi izpeljani vrstni prislovi v SSKJ prikazani le kot podizto~nica pri pridevniku. V primerih, ko podstavni vrstni pridevnik ni samostojna izto~nica, je vrstni prislov v skladu z zasnovo SSKJ, pri kateri pridevnik v dolo~ni obliki in pridevnik v nedolo~ni obliki nista samostojna leksema, obravnavan v okviru slovarskega sestavka istokorenskega lastnostnega pridevnika. Npr. ozirni prislov kakovostno, besedotvorno sicer izpeljan iz vrstnega pridevnika kakovostni, je naveden kot podizto~nica v okviru sestavka, ki ga uvaja izto~ni~na oblika 7 Te vrste primerjalni pomeni zlasti v zvezi z nekaterimi glagoli mejijo na na~inovne prislovne pomene (materinsko skrbeti = 'odgovorno, vestno') ali prislovne pomene stopnje ('zelo skrbeti'). Prislovi v sinonimnem slovarju 31 kakovosten; prislovni obliki kakovostno sledi samo besednovrstna oznaka »prisl.« s ponazorilom: material kakovostno ustreza. V slovarskem delu SP 2001 so ozirni prislovi, tako kot prislovi sploh, na~eloma samostojne izto~nice z besednovrstno oznako »ozirn. prisl.« in ponazorilom, npr.: kakovostno ozirn. prisl. … kakovostno ustrezati. Obravnava prislovov v sinonimnem slovarju odpira vpra{anje izbora ustreznega tipa razlage glede na posamezne vrste prislovov. Pri ozirnih prislovih je svojskost ta, da je krog odnosnic praviloma omejen (npr. pri prislovu kakovostno med odnosnicami prevladujejo pomeni, ki imajo nadpomenko v okviru pomena 'narediti'). Dani ozirni prislov navadno ubeseduje manj{e {tevilo sicer razli~nih okoli{~in, vendar bi bila slovarska razlaga, ki bi se omejevala na ubeseditev samo katere od teh in bi druge zanemarila (npr. kakovostno: *izra`a, da je kaj narejeno tako, da …'), pomensko preozka. Zato se pri ozirnih prislovih ka`e primerno, da se v razlagi ohlapneje ubesedi splo{na povezava med pomenom prislova in pomenom podstavnega leksema: kakovostno 'izra`a, da je kaj dolo~eno glede na kakovost'. Za razliko od prislovnih tipov, pri katerih je primernej{e neposredno pomensko pojasnjevanje (npr. zjutraj ~as. prisl. 'izra`a, da se kaj (z)godi v ~asu od svita do poldneva') se pri ozirnih prislovih ka`e primerno ve~je formaliziranje razlag. Temu predvidoma ustreza tip t. i. nadomestnih razlag, pri katerih je definicijsko opisovanje pomena nadome{~eno z navajanjem besedotvorne povezave med podstavnim in tvorjenim leksemom. Npr. pri ozirnem prislovu bivanjsko je nadomestna razlaga ’prislov iz bivanjski’ (namesto definicijske razlage 'izra`a, da je kaj dolo~eno glede na bivanje'); pri ozirnem prislovu besedilno je nadomestna razlaga 'prislov iz besedilni’ ipd. Pri dokon~ni odlo~itvi o obliki razlag ozirnih prislovov pa je s stali{~a navajanja besedotvornopodstavnega leksema v nadomestnem tipu razlag (pridevnik bivanjski, besedilni v navedenih dveh razlagah) treba upo{tevati dejstvo, da je sklicevanje na pridevnik sprejemljivo s stali{~a ozko pojmovanega besedotvorja (besedotvorje na izrazni ravni), medtem ko je sicer ozirni prislov pomensko izpeljan iz podstavnega samostalnika. Zato se kot slovaropisno bolj{a re{itev ka`e mo`nost, da se formalizira take vrste razlaga, v kateri bo izra`ena pomenska povezava med podstavnim samostalnikom in tvorjenim ozirnim prislovom, in sicer kar z ozirno prislovno zvezo glede na. Npr.: besedilno ozirn. prisl. 'izra`a, da je kaj dolo~eno glede na besedilo' (besedilno prirejeno dramsko delo); kakovostno ozirn. prisl. 'izra`a, da je kaj dolo~eno glede na kakovost' (kakovostno ustrezati) ipd. Ustreznej{i se torej zdi tip razlage, ki usmerja pozornost k pomensko, in ne samo besedotvorno ustreznemu samostalniku v podstavi. Sinonimni nizi pri ozirnih prislovih pogosto izkazujejo razmerje med doma~im in tujim poimenovanjem (du{evno – psihi~no – mentalno, jezikoslovno – lingvisti~ no, kakovostno – kvalitativno – kvalitetno), razmerje med besedotvornimi razli~icami (slovni~no – slovni{ko) ali prislovnozveznimi variantami dominantnega leksema (zunanje – na zunaj). 32 Martin Ahlin, Branka Lazar, Zvonka Praznik in Jerica Snoj Sklep Slovarski prikaz prislovne sinonimije v sinonimnem slovarju naj bi bil formalno ~im bolj usklajen s prikazom sinonimije pri ostalih besednih vrstah, kar je glede na svojsko pomensko zgradbo prislovov (eksogeni leksemi) zlasti zahtevna slovaropisna naloga. Za uporabnika sinonimnega slovarja je pomembno, da so podatki o pomenu in zamenljivosti sinonimov prikazani ~im bolj jasno in nedvoumno. V skladu s tem imajo pri razlaganju prislovov neposredne definicijske razlage prednost pred morebitnim razlagalnim sklicevanjem na pomen podstavnega pridevnika oz. samostalnika; pri navajanju in vrednotenju ~lenov sinonimnega niza pa se z razlagalnimi dopolnili opozarja na pomenske razlike, zaradi katerih se postavljajo nekatere omejitve na~elu zamenljivosti kot konstitutivnemu na~elu sinonimnega slovarja. Ob tem slovaropisna praksa ka`e, da sam izbor ~lenov sinonimnega niza pri prislovih vklju~uje ve~jo stopnjo tveganja, da kljub upo{tevanju gradiva kateri od redkeje rabljenih ~lenov niza izostane. Pri izpridevni{kih prislovih je namre~ meja med potencialno mo`nimi prislovi in v gradivu potrjenimi prislovi nenehno odprta. Re{itev tega vpra{anja se ka`e v neposredni povezanosti slovarja z uravnote`enim besedilnim korpusom. Uporabnik sinonimnega slovarja, seznanjen z zasnovnimi dolo~ili ugotavljanja in zvrstno-stilnega vrednotenja sinonimov, bi s tem imel mo`nost neposredno preveriti rabo po besedotvornih vzorcih predvidenega, pa v slovarju ({e) nenavedenega izpridevni{kega prislova. Kratice in kraj{ave SLP – Slovensko leksikalno pomenoslovje SP – Slovenski pravopis 2001 SSKJ – Slovar slovenskega knji`nega jezika RPS – razlo~evalna pomenska sestavina UPS – uvr{~evalna pomenska sestavina Viri Korpus Nova beseda. . Korpus slovenskega jezika FIDA. . Slovar sinonimov slovenskega jezika, Splo{na dolo~ila in opis zgradbe slovarskih sestavkov z vzor~no predstavitvijo, 2003. Ljubljana: ZRC SAZU, Zalo`ba ZRC. Slovar slovenskega knji`nega jezika: Elektronska izdaja v. 1.0, 1998. Ljubljana: DZS. Slovenski pravopis, 2001. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU. Prislovi v sinonimnem slovarju 33 Literatura Apresjan, Jurij Dmitrijevi~, 1995: Leksi~eskaja semantika. Moskva: Vosto~naja literatura RAN. Barnbrook, Geoff in Sinclair, John, 1995: Parsing Cobuild Entries. The Languages of Definition: The Formalisation of Dictionary Definitions for Natural Language Processing. Luxembourg: European Comission. 13–58. Ermenc Skubic, Andrej, 2003: Jezikovna zvrstnost in sociolekti. Slavisti~na revija 51/2. 239–245. Kr`i{nik, Erika (ur.), 2004: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: ~lenitev jezikovne resni~nosti. Mednarodni znanstveni simpozij Obdobja – metode in zvrsti. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik (zbornik Obdobja – metode in zvrsti, 22). Landau, Sidney I., 1991: Dictionaries, The Art and Craft of Lexicography. Cambridge: University Press. Lyons, John, 1977: Semantics. Cambridge: Cambridge University Press. Topori{i~, Jo`e, 1982: Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Topori{i~, Jo`e, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Topori{i~, Jo`e, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Vidovi~ Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete (Razprave Filozofske fakultete).