ROLETAREC
Slovenske Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
IEV.-NO. 777.
CHICAGO, ILL., 3. avgusta (August 3rd), 1922.
LETO—VOL.—XVII.
UpravniStvo (Office) 8689 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
Delo in socializem.
"Nemogoče je, kar hočejo socialisti. Kajti v socia-felični družbi ne bo nihče hotel delati. Človeka ne udi veselje do dela, temveč samo dobiček. Tega ne f socialistični <Jružbi in izato tudi dela ne bo." To je navidezno zelo dober ugovor, ki ga je pogo-la slišati cd nasprotnikov socializma, a vendar je tao površen in puhel. Zdravemu človeku je prirojena potreba po delu,
10	kakor ptiču letanje in ribi plavanje. — Zdravi ulje se morajo gibati, zdravi možgani morajo misliti
efekta se morata združiti v premišljeno in plo-taosno delo. So pač tudi taki ljudje, ki niso sposobni Jelo, a njim ne da te primanjkujoče udobnosti nobe-vaba dobička in bogastva. Hromeč ne bo mogel prenašati bremen, slepec ne slikati, idiot ne bo razu-Kl socializma, pa če bi se mu ponujali miljoni. A tudi normalen, zdrav človek se ne bo pripravil do tega, da liležal po 24 ur na dan na postelji in spal z odprtimi |W. Umetnik bo slikal ali klesal, če le pride do platna in barv ali do ila in mramorja, pa če ne bi ni-kdar upal, da proda svojo sliko ali svoj kip bogatemu necemi. In pravi pesnik bo pisal svoje verze v duhu, nima papirja in črnila.
Takih principov imamo pač danes predolgo vrsto,
11	ki jih mogli zanikati. Pomen dela ni tak, kakor ga Jaredil kapitalizem, ki ga je ponižali kakor še marsi-
iij drugega. Denar, ki mu kapitalizem neprenehoma joje slavo, degradira vse, kar je po naravi lepo in Vinko, potem pa tudi, da je vse saimoodsebe hlapčevsko ii niikotno.
Delo je posledica dvojnega vzroka: Človeške gibč-»sti in človeških potreb. Kamen leži leta in leta n# Miti, ne da bi se—vsaj iza naše spoznanje—količkaj tkal, Če ga kdo sune z nogo, se zatrklja, a ko poneha iinja moč, ki ga je spravila v gibanje, obleži zopet se ne zgane, dokler ga ne sune zopet kaj. Rastlina pa more ostati nespremenjena, kakor jo je človek zasa-II,temveč se mora hraniti iz zemlje in iz zrak-a, mora (isti, razvijati listje, cvet in roditi sad.
Tudi človek je organizem za gibanje in vsak organ iis svojo posebno nalogo, ki jo mora izvrševati pod brnijo oslabljenija in smrti. Poraba organov je prijet-i, askeza neprijetnost. Indijski fakir, ki se postavi eno nogo, ali pa dvigne eno roko in stoji tako ne-(remično leta in leta, misli, da si s tem trpinčenjem iisloii nekaj višjega. Naravno delo smatra — po pra-i-za prijetnejše; žrtvuje pa naravno porabo orga-misleč, da služi s tem višjim ciljem, torej vedoč, da ije naložil neugodnost. Neraba vsakega organa se maje. te pase roka sistematično lenobo, postane ne-iposobna za svoje naravne namene; prav tako noga, pljuča, možgani.
Delo, to se pravi raba človeških orgahov, je torej avna organska potreba.
Delo sje pa tudi plod druge potrebe, ki je enako naravna: Samo z delom si pridobi človek sredstva za svoje življenje — v najširšem zmislu besede.
Ko so prvi ljudje začeli delati, jim še na misel ni prišlo, da bi s tem pridobili denarja. Živeti so hoteli. Zato so morali porabiti svoje moči, morali so delati. Danes delajo ljudje za denar, ker je denar edini ključ do vseh užitkov, od najnižjih do najvišjih. A tudi danes ogromna množina človeštva ne dela za pridobitev bogastva, temveč za ohranitev svojega življenja in življenja svojih družin.
Delo za pridobitev bogastva ni prvotno, temveč je šele posledica razmer. Če delajo danes ljudje, da bi obogateli, se godi tako, ker vidijo, da daje bogastvo kos vsemogočnosti, dočim je v pomanjkanju bogastva trajna nevarnost bede in pogina.
Toda to je posledica sedanjega gospodarskega reda, ne pa človeške narave. Najboljši dokaz je pač ta, da nastanejo največja bogastva brez dela, vsaj brez dela onih, ki obogate, dočim je velika izjema, če pride kdo z lastnim delom do velikega premoženja. In tudi tedaj navadno ni njegovo delo samo ustvarilo njegovega bogastva, temveč so ga nakupičile druge lastnosti, špekulativnost, predrznost itd.
Kakor zapeljuje kapitalistični gospodarski red ljudi, da iščejo s hudodelstvom, s tatvino, goljufijo, raz-bojniištvom, oderuštvom, nepošteno špekulacijo, z izrabljanjem politične moči itd. dosego kapitala, tako bi nekateri radi prišli z delom do premoženja. Odtod tista brezprimerna konkurenca, tisto skrajno napenjanje moči, ki slabi živce celih rodov in degenerira človeštvo.
V sedanji družbi presega organsko in življensko potrebo ljudstva, ker služi samo kopičenju kapitala, brez ozira, ali je taka množina kapitala, ali so nagrmadeni produkti za življenje človeštva potrebni, ali ne; tudi brez ozira, če uničuje tako delo tisoč duhov in teles.
Kapitalizem je v tem oziru resnično nevaren.
Kar se pa tiče socialistične družbe, je samo dvoje mogoče: Ali bo tedaj narava kar sama dajala ljudem vsega, kar potrebujejo — tedaj isploh ni nevarnosti, če se ne bi delalo. Ali pa bo delo še zanaprej potreba človeštva, tedaj bodo ljudje delali tudi ne misleči na bogastvo, na medalje in ordne, ker bodo ljubili svoje življenje, kakor ga ljubimo mi in še bolj — kajti življenje jim bo več dajalo kakor sedaj. Saj so delali tudi nomadje in trogloditi, čeravno še vedeli niso, kaj da je "kapital" in "bogastvo".
Toda bogastvo ostane tudi v socialistični družbi privlačna moč za delo ker bogastvo ne izgine, temveč se poveča. Le da ne bo tičalo bogastvo v posameznih rokah in ne bo služilo posameznim srečnikom, ampak bo splošno in bo koristilo vsem. Zavest, da je od dela
vseh odvisno čim prijetnejše življenje vsakega, je pač motor, kateremu se lahko prisodi toliko moči, da bo priganjal vse na delo.
Če je pa res kontrola neizogibna za preprečenje lenobe, tedaj tudi te kontrole ne bo manjkalo. Pred vsem bo splošna. Ce ne bi bilo nikjer nadzornika in priganjača, je vendar gotovo, da sodelavci ne bodo trpeli hudobne ilenobe (lenoba je namreč lahko tudi bolezen) in bodo skrbeli iza to, da ne bodo vsled lenuha-renja enega ali ,vcč tovarišev sami prikrajšani. Kontrola bo tudi pri oddajanju produktov in če bi se že izkazala potreba direktnega nadzorovanja, se vpraša, zakaj ne bi mogla družba nastaviti organov, ki bi imeli to nalogo. Etično opravičeno bi bilo nadzorovanje tedaj pač bolj, kakor sedaj; kajti zahtevalo se ne bo, da naj dela posameznik kakor suženj za drugega, ampak delal bo zase. Danes se škodljiv lenuh ne more izključiti od uživanja; kajti v njegovih rokah je moč, da lahko od-podi od sklede one, ki so jo napolnili. V socialistični družbi se pa lahko izpolni nauk krščanstva, ki ne velja za sedanje kristjane: Kdor ne dela, naj tudi ne je.
jt jt jt
Slike iz Jugoslavije.
Carsko poslaništvo v Belgradu.
Pokojni ruski carizem ima v nekaterih evrop-kih prestolnicah svoja poslaništva, katerih naloga je menda moliti za zmanjšanje trpljenja carskih krvnikov v peklu. Tudi v Belgradu je tak poslanik. Na eni junijskih sej v skupščini je vprašal E. -Kristan vlado o tej zadevi. Zunanji minister Ninčič je 23. junija odgovoril na vprašanje sledeče:
"V Belgradu res obstoja rusko poslaništvo, ki predstavlja oficielno Busijo. Tako pa ni le pri nas, ampak skoraj po vsej Evropi. Začetkoma so predstavljala ta poslaništva Kolčakovo vlado, potem so se pa po tradiciji, ki je Obstajala v Evrqpi, dalje ohranila. Ni razloga, da bi mi napravili izjemo v tem oziru in da odpravimo to poslaništvo, dokler ga še nobena druga evropska država ni odpravila. Mišljenje posameznih držav glede na razimerje do Rusije se izpreminja. Tako se izpreminja tudi položaj v Rusiji. Zato ne bi sedaj še mogel reč^, kakšno bo postopanje naše vlade v tem vprašanju v najbližji bodočnosti. Od iizpremeimb, ki se vrše v Rusiji in v Evropi, bo odvisno naše držanje ne le v tem vprašanju, temveč tudi naše držanje napram oficijelni Rusiji."
E. Kristan se stem odgovorom ni zadovoljil in je v svojem odgovoru med drugim dejal: "G. minister priznava, da obstaja v Belgradu nekakšno rusko poslaništvo. S svojim vpraašnjem isem želel izvedeti če obstaja tako poslaništvo, katero državo in katero vlado da zastopa. Vprašal sem, ali je res, da vzdržuje to poslaništvo naša država. Vprašal sem tudi, če je to resnica, kaj misli vlada storiti, da se napravi kraj tej a-nomaliji. G. minister pravi, da obstajajo neke tradicije in da je enaka anomalija tudi v drugih državah Evrope. Če so po drugih državah nezmiselnosti, ni razloga, da bi jih v tej državi morali kopirati, dokler še davno nismo kopirali, kar je v drugih državah dobrega. . . . Poslanstvo, o katerem pravi g. minister, da še obstoja, je zastopalo rusko carevino. . . Ruskega carstva že davno ni več. Imamo pač Rusijo, ki pa nima nič skupnega z nekdanjo rusko carevino. . . Ne gre gre le za to, da je smešno, če obstoja poslaništvo države, katere ni na svetu, ki zastopa vlado, katera je že davno mrtva. Dokler vzdržujemo to poslaništvo, do-
kler ga trpimo, je že v tem nevarnost, da se nam pri) sujejo vsakovrstne za mir naše dežele in za mirEi rope nevarne tendence, dovolj resna. Temlbolj se suim lahko utrdi, če se ve, da vzdržujemo mi to posl ništvo, ki zastopa davno mrtvo Oblast, oblast, kateri j nasprotna vsa Rusija. ... Če denete v zvezo s temi Wranglovo vojsko v naši deželi. ... ni čudno da se vseh svobodomiselnih krogih poraja strah, da je li goslavija pripravljena pomagati nekim temnim ta dencaim, ki gredo za tem, da se nastopi z orožjem pr« ti Rusiji. Mi pa nimamo nikakršnega povoda, da bi! Spuščali v talke pustolovščine, nimamo nikakršne) razloga dovoliti, da bi smelo tako mišljenje vladati pj svetu. . . . Mislim, da ima skupščina pravico zabil vati od vlade, da likvidira razmerje, ki je nemogoči Da se to lahko 'zgodi, je pokazala Amerika, ki jene nakdanjemu carskemu, ampak Kerenskijevemu po< slaniku povedala, da ga more smatrati le za privatni osebo v svoji deželi. Mi pa izkazujemo ne Kerenskijevemu, ampak carskemu poslaniku* čast, kakor da m zastopa kakšno vlado in vrhutega dajemo njemu ii njegovemu osobju denar, da mora reprezentirali, ka ne Obstoja. . ."
H koncu govora je izjavil, da vloži irateipelaciji "nadajajoč se, da bodo vsi pravično misleči elemenl v Jugoslaviji pomagali, da se zadeva enkrat uredi,' Zbornični zapisnik pravi, da je njegovemu govoru sic dilo "ploskanje na levici."
Tudi ameriška vlada ni kar na lepem odslovil "ruskega poslanika". Bilo je treba precej propaganda in precej pritiska v kongresu v pravem momentu, prt dno sta se Harding in Hughes spomnila, da je resne umnost priznavati poslanika vlade, katera ne obstoji Če bi jugoslovansko delavstvo znalo solidarnejše delal ti, pa se manj cepiti, bi lahko preprečilo vsaj tabj farse, kot je priznavanje in vzdržavanje carskega poj slanika v Belgradu.
Zanemarjanje kulturnih in dobrodelnih institucij v Sloveniji.
Slovenija je po ujedinjenju dobila v Ljubljana vseučilišče, ki se mora ves čas boriti z velikanskimi! ovirami. V Belgradu bi najrajše videli, da se ljubljanj ska univerza zapre, dijaki pa naj bi šli na zagrebški! ali belgrajsko, ali pa kamor bi hoteli. Belgrad ima bJ so, v katero plačuje tudi Slovenija, pravijo, da preti« ♦eč, kakor ji da vlada nazaj v obliki vzdržavanja raJ nih institucij.
Ljubljanska deželna bolnišnica in drugi podobni zavodi so brez vsakih gmotnih sredstev, glasom porol čil, ki jiih prinašajo starokrajski listi. Ravnateljstvo iM javlja, da če se vlada v Belgradu ne zgane, bo Sloveniji! kimalo brez bolnišnice. Enako je z vseučiliščem. .Vil prej piše:
"Javen škandal je, če država ne imore najti pirl stotiisoč kron iza vzgojo, dočim so milijoni na razpolJ go iza nepotrebnosti, milijarde za škodljivosti. Detifl ki nima kruha, pa vendar kupuje svilene rute, je boi>| na! Dijak, ki nima denarja za šolske zvezke, pa vend« kupuje pračo, je bolan. Take bolezni je tretba zdraviti. I Zato prosimo vse somišljenike, naj se potrudijo, da I ne ostane brezuspešna sledeča
javna prošnja.
Podpisani se obračajo tem potom na vso slovita sko javnost, na denarne zavode in občine vse SlovenjH s prošnjo, da priskočijo na pomoč medicinski faifl teti v Ljubljani in ji omogočijo dograditi anatom® fiziološki institut.
Že pred d vem i leti je pričela fakulteta z zgradbo, ki naj bi napravila konec razmeram, s katerimi se ima boriti fakultea že tri leta v ozkih prostorih deželne proselkture, ki je dala v prvi sili zavetje trem medicinskim institutom. V pojasnilo teh obupnih razmer navajamo samo dejstvo, da razpolaga fakulteta samo z enim prostorom za dijake, ki sluiži obenem kot predavalnica in kot secijska dvorana. V tem razmeroma majhnem prostoru se predava vsako dopoldne od pol 8. ure naprej, popoldne pa secira v istem prostoru 30 - 40 medicincev. Tu ise vriše rigorozni izpiti in predavanja iz sodne medicine za juriste in iz somatologije za filozofe. Fakulteta nima prostora za številie preparate, za knjižnico in za druga učila, dragi aparati leže nad leto dni v zabojih, mikroskopične vaje se vrše na ozkem hodniku, vse poslopje je do skrajnosti prenapolnjeno. . . v neposredni bližini pa stoji nova zgradba v vrednosti več miljonov, ki je že zdavna pod streho, ki se pa vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more izročiti svojemu namenu. Že od konca meseca marca t. 1. počiva vs notranje delo v inovem poslopju in bo glede na skrajno skrčene postavke universitet-nega proračuna skoraj gotovo počivalo tudi v bodoče, fe ne priskoči slovenska javnost fakulteti, ki vrši tudi v teh težkih razmerah v polnem obsegu svojo dolžnost, na pomoč. Vsi poizkusi fakultete dobiti potrebne državne kredite, so ostali do sedaj brezuspešni.
Blagohotni prispevki naj se blagovolijo poslati Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Ljubljana, dne 10. junija 1922. bonomir Bernot, Anton Brandtner, Ivan Deržič, Mre/ Kalan, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Danilo Ma-jnron, dr. Ljudevit Perič, dr. Anton Korošec, dr. Ivan Tavčar st., dr. Karel Triller, dr. Kari Verstovšek." ' "Avtonomist", ki je tudi priobčil gornjo "prošnjo", piše imed drugim v naslednji številki: ". . . Radovedni smo bili, kakšen odziv bo našla ta prošnja. . . in zato smo čakali na rezultat. Do danes se ni oglasil, kolikor je nam znano, nihče. Ne mislimo pa tukaj na odziv slovenske javnosti na to prošnjo. Mi mislimo na politični odmev.
(Avtonomist omenja, da se prispevki zbirajo in je nabranih "že lepih par kronic".) Imenovani list nadaljuje: "V dobro upravljenih in urejenih in v neurejenih državah plačujejo ljudje davtke. Razlika med do-dobro in slabo upravljeno državo je pa ta, da skrbi dobra uprava za pravično razdelitev in uiporabo davčnega denarja na vse organe državnega telesa, v neurejeni državi pa eni organi odmirajo, drugi pa se na stroške prvih prekomerno razvijajo, kar tudi ni zdravo.
Slovenija plačuje razmeroma jako visok davek, tako visok, da lahko z mirno vestjo rečemo, da Slovenija sama obilno pokriva vise stroške svoje uprave in še prav leip in znaten ostanek odpade na državno blagajno.
Sedaj pa nastane vprašanje: Kaj pa dobi Slovenija za svoje dajatve? V modernih državah je navada, da iz davčnega denarja grade ceste in železnice, da se uravnavajo vode, zidajo javna poslopja itd. Pri nas ne vidimo niti enega niti drugega. In če se že začne graditi kakšno javno poslopje, delo v kratkem zaspi, kakor je zaspalo pri zgradbi prepotrebnih medicinskih učnih zavodov v Ljubljani! Tam je delo zaspalo kljiub plačevanju davkov tako zelo, da se morajo predstavniki slovenskih političnih strank obračati na javnost s — prošnjo.1 .Va javnost, ker nad vlado so iže očividno obupali. , .
; Sramotnejšega škandala za vlado si že ni mogoče misliti. Mi simo prepričani, da so voditelji naših po-
litičnih strank pri vladi storili že nebroj korakov, naj tudi Sloveniji da, kar ji po njeni davčni moči in po (pravici gre, a naleteli so gotovo vedno na tako gluha ušesa ali pa na tako zabite butice, da je bil ves njihov trud zastonj. In vladna trmoglavost in nesposobnost je prisilila naše zastopnike, da se končno obrnejo na javnost s — prošnjo. . . .
Ali vlada razuime in ve, kakšen silovit protest celokupnega Slovenstva proti njej in njeni indolensi leži vtej prošnji? Ne verjamemo^ Kajti vsaka vlada, ki drži le količkaj na svojo čast in svoje dostojanstvo, bi bila tako prošnjo že zdavnaj zaplenila iz sramu pred svetom in takoj ukrenila vse potrebno, da taka prošnja postane brezpredmetna. Toda naša vlada? Vlada je vlada. Čast je — pa nehajmo, da nas ne vzame policaj. . ."
Avtonomija in Hribarjev strah pred socialisti.
Pokrajinski namestnik za Slovenijo, Ivan Hribar, je za nedeljeno Slovenijo, kakor se je izrazil dopisniku belgrajskega lista "Vreme". Kot znaino, je na podlagi centralilistične uredbe Jugoslavije Slovenija razdeljena na dve oblasti, ljubljansko in mariborsko. Hribar je v omenjenem intervjuvu dejal:
"Kar se tiče Slovenije, Vam lahko povem, da ona uviideva, da je njen spas obstoj krepke in jake velike naše države. Sprejem kralja Aleksandra povsodi v naši pokrajini je samo vzgled naše udanosti napram jugoslovanski zajednici."
"A razdelitev na oblasti? Kako mislite, da bi ta razdelitev na oblalsti učinkovala na Slovenijo?"
"Ničesar bolj zgrešenega se ni moralo storiti, kakor se je zgodilo z razdelitvijo Slovenije. Slovenija je vsikdar težila za tem, da se ujedini, da postane ena celota, da prenehajo enkrat vse one razlike med Štajerci in Kranjci. In ko je bilo enkrat to zgodovinsko delo že izvršeno, se je pojavila ta razdelitev, ki bo zopet razkosala celino. V zgodovinskem oziru je to zgrešen korak, v go spod ar, sik eim oziru je pa ta razdelitev škodljiva, v političnem pogledu pa je nadvse brezmiselna, ker bodo na ta način gotovi elementi v severni mariborski oblasti dobili ipremoč. Tam si lahko Nemci in socialisti izvojujejo večino iin dosegli bodo ono, kar bi nikdar ine dosegli v enotni Sloveniji. . ."
Hribar ima torej strah pred socialisti, ki je nepotreben bavbav. Socialisti bodo prej ali slej dobili premoč, pa če se Slovenija razdeli ali ne. Vprašanje je le, če je za deželo v gospodarskem in kulturnem oziru boljše, da ostane enotna, ali da se razdeli. Zdi se, da je prebivalstvo v Sloveniji v veliki večini za nedeljivost, četudi iz raznih vzrokov. In ako je volja ljudstva taka, tedaj skupščina nima pravice Vsiljevati nekaj, kar je proti ljudski volji in poleg škodljivo deželi in državi.
Atentati.
Jugoslovanski dopisnik tržaškega "Dela" piše med drugim: .... Kasacijsko sodišče je potrdilo smrtno obsodbo nad sodrugoim Stejičem. Ministrstvo pravde je predložilo kralju smrtno obsodbo v podpis. Zato so sklenili Stejičevi zagovorniki, da gredo osebno h kralju prosit pomiloščenja. Ali sodrug Stejič je odločno odklonil, da bi prosil tirana, kateremu žal ni mogel vzeti življenje, za pomiloščenje. . ."
Kaj pa bi s tem dosegel za jugoslovansko ljudstvo, če bi uspel z atentatom na Aleksandra? Nekaj ljudi bi bilo zato takoj postreljenih, veliko bi jih zaprli in pozneje poibesili, in tiranija bi se povečala. Atentati v veliki večini slučajev niso za delavstvo prav nič priporočljivo orožje v njejiovem boju proti vladodrž-
cem. To je imelo delavstvo priliko neštetokrat izkusiti, pa se vendar nekateri "inteligenti" navdušujejo zanje. Ko jih radi take pisave pozapro, se pa tako radi izgovarjajo, da niso nikdar propagirali umorov. Moriti zna vsakdo in atentatorji se dobe na levici in desnici, kar dokazuje Nemčija in sedaj Rusija. Le, da u-mori nikomur ne koristijo, pač pa še bolj razpaljajo strasti.
Spori v pokrajinski organizaciji S. S. J.
Pokrajinska organizacija socialistične stranke za Slovenijo ima občutne spore. Na dnevnem redu so izključevanja, o katerih smo nekoliko že poročali. Izklju-čenci trdijo, da so še vedno člani stranke iin da njihovo izključenje ni bilo pravilno. Kot posledica spora je pričel v Ljubljani izhajati tednik "Zarja", katerega urejuje bivši ljubljanski župan dr. Perič. List se prišteva k socialističnim publikacijam. Ker nam izda-jateljstvo Zarje iz bogz 11 a kakega razloga ne pošilja svojega lista, ne moremo vedeti, kakšen glas ima njihov zvon. Kar je pisal o aferi "Naprej", smo pa poročali v 771. štev. Proletarca. Če so spori zgolj osebna zadeva, so za delavsko gibanje v Sloveniji zelo žalosten pojav. Bližajo se volilni boji, in stranka, ki je zakopana v notranje boje, ima slabe izglede za doseganje uspehov. Ko dobimo o zadevi jasnejšo sliko, bomo o nji poročali. Vsekakor pa se nam zdi, da igra v sporu strankinih vrst v Sloveniji osebnost precejšnjo vlogo. Tudi radi verjamemo, da je bilo v stranki takih elementov, ki bi bolj spadali v liberalno ali klerikalno strainko. Čiščenje teh ni škodljivo.,Ljudje, ki so socialisti po prepričanju in so pripravljeni delati za socializem, pa bi morali delati skupaj v enotni stranki in vse taktične in druge diference izgladiti v okvirju svojih organizacij. Jugoslavija potrebuje močno socialistično stranko, stranko, ki bo v stanju kazati ljudstvu pot iz sedanjega političnega in gosjpodarskega kaosa, v katerem se država nahaja. Jugoslavija ima preveč "radikalnih" strank, pa premalo takih, ki bi znale tudi radikalno delati in radikalno ustvarjati. To je seveda zelo težko delo, zato se v vseh'strankah raj-še več demagogira. Socialistična stranka Jugoslavije bi iimela biti izjema. Ima konstruktiven program, svoj delokrog ima razširjen po vsej državi in svojo moč gradi na proletarijat in deloma na kmete. Kot taka ima pogoje, da se uveljavi, če bo njeno vodstvo sposobno oprijemati se prave taktike in razumeti momentalne potrebe ljudstva v enem in drugem kraju države. Kot posnemamo iz sarajevskega "Glasa Slobode" in zagrebške "Slobodne Riječi", se socialistična stranka Jugoslavije pridino pripravlja na bodoče volilne boje. Vsekakor bo imela težko stališče, ker se bo morala boriti proti rekacionarnim strankam na eni strani in proti strankam demagogičnega radikaliziranja na drugi. Število svojih mandatov bo pridobila, v kolikor bo sposobna pritegniti nase delavske mase, ki so vsled dogodkov zadnjih par let še vedno zelo zbegane.
[Sovražniki delavstva so vselej skušali zanašati v delavsko gibanje nasilstva, atentatorstvo, sploh ultra-radikalizem, ker jim je to vedno dajalo najboljšo priliko za represalije. Celo vrsto atentatov so zasnovali policisti, četudi so jih dejansko izvršili anarhisti in drugi fanatiki. Kjerkoli je kakšna razburjena prenapeta propaganda, je opravičen sum, da so hujskači od kapitalizma najeti. Kajti nič ni zatiralcem tako nevarno, kakor z jasnim spoznanjem dosežena organizacija delavstva.
SEMINTJA.
20 centov na uro. — "Najboljši stavko-kazi". — Podpiranje časopisja. — Strategija v unijskih bojih. — Hardingova zmota. — Atentati za domovino. — Dvojni protesti.
"Wilmington, 26. julija. — Alfred Victor Dupont, 22 let star, član familije Dupont v Delaware, bo pričel jutri, oblečen v overalls in jumper, delati v delavnicah Pennsylvania Railroad kot open shopper. Njegova plača bo 20 centov na uro. Mladi Dupont študira na Harvardskem vseučilišču ..."
To je vest, ki jo je prineslo ameriško časopisje dne 26. in 27. julija. Večina listov jo je priobčila na prvi strani v okvirju.
* * *
Ime Dupont je mnogim ameriškim delavcem znano, posebno tistim, ki delajo v rudnikih, kajti familija Dupont lastuje tovarne smodnika. Stari Dupont je bil ustanovitelj in glava "powder" tru'sta, Večina smodnika in drugih streliv vseh vrst se izdeluje v Dupontovih i smodnišnicah. V zadnji vojni se ga je pošiljajo na evropska bojišvča ogromne količine. To je pomenilo miljone dobička za Dupontovo familijo. In pomenilo je j na tisoče grobov, v katerih pa ne leže člani Dupontove j familije. Eden izmed slednjih, 22-letni Alfred Victor, se je priglasil za stavkokaza, pripravljen del^i za 2(1 1 centov na uro. To je zato, ker je Alfred Victor podedoval miljone dolarjev, za katere so se drugi potili. * * *
Marsikak delavec, stoprocentni patriot, si je malo j pomencal oči, ko je čital to "novico". Kajti tudi Alfred Victor je patriot, kakor je bil stari Dupont, ki je orga- ; nrziral trust tovaren za eksploziva. Delavec, katerega mesto je obljubil zavzeti miljonarski mladenič za centov na uro, je na stavki. To je nepatriotično. Alfred Victor Dupont je patriot.
Organiziranim strojnikom v železniških de lavnicah je dal s tem dobro orožje v njihovem boju pirati znižanju plač. Pri agitaciji jim pomagajo miljonarski sinovi s stavkokaštvam.
* * ★
Ako bi v kaki železniški delavnici zavzeli mesta stavtkujočih delavcev sinovi miljonarjev, bi to ne pomenilo obnovitev obrata. Poročevalci bi jih slik.li, sti bi pisali o njih, toda lokomotive in vagoni bi ostali nepopravljeni. Ce bi delavci o tem mislili, bi spozna li, da so jim miljonarji, katerim kopičijo bogastva svojim delom, nepotrebni, že mnogokrat se je dogodilo, da so sinovi bogatašev igrali vloge stavkokazov, da bi s tem dokazali delavcem vzvišenost stavkokaškega dela, ako se gre za "interese publike". Pred dobrim letom dni so bile strežnice v restavracijah, v katere zahaja čikaška bogataška gospoda, na stavki. Hčere dolarskih maignatov so prevzele njihovo mesto in stregle gostom. To so smatrale za "častno" delo. Beseda "skeb" je takim ljudem neznana. Nikdar niso bili lačni, nikdar v skrbeh za Obleko in stanovanje. Borba za obstanek ji,m je tuja. Tragedije, ki se dogajajo v delavskih domovih, so jim nerazumljive, niti ne vedo ničesar o njih. In vsak upor v delavskih vrstah je po nji hovem mnenju plod "radikalnih agitatorjev." Igno-
ranča namreč ni doma samo med delavstvom.
* * *
Načelnik papirniškega trusta in načelnik smodni-škega trusta sta proti koncu vojne organizirala nekak 'medplenski svet', v katerem so bili včlanjeni razni pa-triotični listi vseh narodnosti, zastopanih v tej deželi. Ena prvih nalog tega koncila je bila pronajti, kateri so in kateri niso radikalni listi. Ko je bila lista popolna, so dobile velilke ameriške firme črno listo radi-
kalnega časopisja s sugestijo, naj ga ne podpirajo z o-glasi. V tem seznamu je bil med slovenskimi listi označen, v kolikor je temu piscu znano, samo Proletarec. To pojasnuje, zakaj Proletarec ne dobiva oglasov od trastjanskih tvrdk, dasi jih dobivajo listi z manjšo cirkulacijo, toda niso socialistični. Ker so glavni do-hodki ameriškega časopisja bazifani na oglasih, je raz-umljivo, da morajo imeti socialistični listi težak boj za dbstanek. V interesu kapitalizma je, da jih ne podpira z oglasi. Delavstvo pa še ni dovolj sposobno razumeti, kateri so in kateri niso delavski listi. Zato so taki socialistični in delavski listi, ki bi se izplačevali s svojimi rednimi dohodki, v tej deželi zelo redki. Odtod vedni apeli na zavedne delavce za prostovoljne prispevke, s katerimi se krije deficit.
* * *
•
Igra, ki se vrši v čikaški stavbinski industriji, se dobro završuje ■—- za kontraktorje. V veliki meri je že uvedena odprta delavnica, četudi je večina delavstva čikaške stavbinske industrije organiziranega. Ko so kontraktorji insistirali na znižanje plač, so se unije, toda ne vse, zedinile, da vzamejo takratnega sodnika Landesa za razsodnika v vseh spornih zadevah. Po več i tedenskem preiskovanju jim je~Landes odredil plačo, ki je zadovoljila par strok stavbinskih delavcev, druge pa je pognala v boj proti odredbi. Od takrat delavci izgubljajo. V unije so zanesli ljute notranje boje in nasprotujoče si frakcije izigravajo razni "delavski voditelji", ki so poznani pod imenom "crooked labor leaders". To so ljudje, ki sovražijo industrialni unio-oizem in ki predvsem sovražijo socialiste in politično akcijo delavskega razreda sploh. Oni hočejo biti linijski voditelji in "političarji".
0 razredni zavednosti pri njih ni govora. Zagovarjanje takih karaktarjev ne koristi ne unijam niti delavskemu gibanju v splošnem. Pokazati jih take kot so je najboljše. Sedaj ima stavbinsko delavstvo priliko spoznavati, kaim ga zavedejo taki voditelji. K sreči imajo vsaj dovolj dela in delavcev gotovih strok pri-mankuje. Talko so nekateri deležni večjih plač, kakor pa jih je odredil Landes, posebno zidarji, ker jih primanjkuje. V unijah stavbinskih strak pa se vrše boji in odbora se menjajo kakor italijanski kabineti. Niso : vsi odborniki nepošteni, niti ni vse resnično, kar piše
0	njih kapitalistično časopisje. Toda taktika, kakršno vodijo skoro vsi, je nepoštena, ker je škodljiva interesom čikaškega stavbinskega delavstva.
* * *
Pomankanje premoga pritiska merodajne faktorje na zavzetje kakih korakov, ki bi dovedli do sprave med premogarji in operatorji. Hardingova obljuba protekti-rati stavkokaze ni pognala premogarje v rove. Operatorji so trdili, da je večina premogarjev pripravljena vrniti se na delo, ako bi bili sigurni protekcije pred stavkarji. Bili so v zmoti. Premogarji so šli na stavko ne vsled strahu, ampak da ohranijo vsaj nekaj tega v svojih delovnih in življenskih razmerah, kar so si pridobili v zadnjih letih. Med stavkokazi so le hlapci in največji nezavedneži, ter nekaj takih, katere so gotove razmere pognale na delo. V nekaterih krajih stavkokazijo ljudje, ki se prištevajo k naprednim delavcem; s svojim delom in svojim nastopanjem v stavki so pomagali trpljenje stavkarjev za več tednov podaljšati. Manj frakcijslkih in osebnih bojev, več solidarnosti, več kooperacije, vse to bi dovedlo k hitrejšim zmagani. Ne sme se pozabiti, da podjetniki ved-
1	no računajo na neslogo, razdore in notranje boje v delavskih vrstah in na skebe. Podjetniki ne bi mogli zlomiti nobene stavke industrialnega delavstva z lastnimi močmi. Njihovi najboljši zavezniki v bojih proti delavstvu so vedno med delavci. Eni jim pomagajo vedoina, drugi nevedoma, ampak pomoč obojih je vendarle pomoč izkoriščevalcem. Ko se bo delavstvo naučilo biti solidarnejše in v svojih bojih takti čnejše, bodo stavke redkejše. Podjetniki se bodo še pred stavko podali in obljubili toliko, kolikor bodo največ inogii,
* * *
Reginald Dun in Joseph O'Sullivan, atentatorja ia (eldmaršala H. H. Wilsona, sta bila pred sodiščem spoznana krivim in obsojena na smrt. Porotniki so se posvetovali samo tri minute. Ko je bila obsodba izrečena, je na vprašanje, ako imata obsojenca kaj pri-
pomniti, Dun sugestiral, naj se stvar prepusti v razsodbo višjemu sodišču, sestoječe iz zastopnikov evropskih držav. O'Sullivan pa je dejal: "Vse, kar sem storil, moj lord, sem storil za Irsko, in za Irsko sem ponosen umreti." In ko je sodnik pripomnil: "O Bog, bodi usmiljen z njegovo dušo," je Dun zaimrmraJ, "on bo, moj lord." Medtem se civilna vojna na Irskem nadaljuje, patriotični Irci se koljejo s patriotičnimi Irci in katoliški Irci se koljejo s protestantovskimi Irci. Odbor moskovske Initernacionale protestira proti smrtni obsodbi Duna iin O'Sullivana, Maksim Gorki, Anatole France in Eugene Victor Debs protestirajo proti preganjanju in obsodbam socialnih revolucionarjev v Moskvi. čuden svet za tiste, ki ga ne razumejo, pa ga skušajo razumeti. Tisti, ki ga razumejo, se ne čudijo. Človeštvo je šele na pragu civilizacije.
* * *
Hermann Fisher in Edwin Kern sta bila obtožena umora nemškega zunanjega ministra Walter ja Rathe-nauja, ki je bil žrtev atentata dne 24. junija to leto. Po umoru sta pobegnila, toda policija jih je zasledovala; ko je našla njuno skrivališče, sta napravila samomor. S tem sta prihranila sodišču in morda tudi rabelju delo. Rathenau, eden najboljših nemških državnikov in ekonomov, je bil ižrtev monarhistične ma-inije. Fischer in Kern sta napravila svoj čin za "father-land", maščevati sta hotela nemško monarhijo, (ki je ni več. Atentatorje feldmaršala Wilsona in ministra Ra-thenauja je vodil enak motiv: maščevati zatirano domovino. Wilson je bil umorjen kot zatiralec Irske. Rathenau je bil umorjen kot izdajalec Nemčije. Prva dva sta bila republikanca; druga dva sta bila monarhista. Tudi boji za domovino so čudni — dasi niso. Kakor vsako stvar, se tudi domovino razlaga na več načinov. Zato imamo toliko različnih borcev za irsko domovino, za nemško in vse druge "domovine". Tudi caristi
trdijo, da se bore za domovino. • * * *
Miljoni so padli v zadnji svetovni vojni v "obrambi" domovin. In sedaj, po končani vojni, ki še ni popolnoma končana, se pripravljajo "domovine", druga proti drugi, za nove "obrambne" vojne. Dokler bomo imeli take domovine, bodo vojne. Kajti, na svetu je prostora samo za eno domovino. Polagoma bodo izginjale meje, polagoma bo postajala iz številnih domovin ena saima. Ustvaril jo bo socializem, kadar zavlada. Današnje človeštvo še ni zrelo za talko domovino, zato služi v miljonsfkih armadah, ki so voljne iti na bojišča, trpeti in umlirati za domovine, katere so v resnici posest samo malega odstotka ljudi. Ideja mednarodnega bratstva, smisel za eno samo domovino brez vladarjev, kronanih in nekronanih, se počasi utrjuje. S spreminjanjem sedanjega družabnega reda v pravičnejšega $e približujemo taki domovini.
Slika ljudske neumnosti.
Dne 27. julija sta se pretepala Leonard in Tendler, dva mlada židovska rokoborca. Za vsakega, ki je intelektualno nad idiotom, ni pomenila ta rokoborba nič več kakor boj dveh podgan v kanalu.
Nad 70,000 "človeških" bitij je plačalo $450,000, da so videli pretep dveh oseb, ki sta skalkali po odru in nabijali druga drugo po topih obrazih.
Noben rokoborcev ni dobil bitke. Mogoče je bilo tako aranžirano, da bi prišlo 70,000 bedakov še enkrat gledati burko. Eden izmed boksarjev je dobil $191,250, drugi $90,000, promoter rokoborbe pa $153,750.
Ko je bila bitka končana, je nastal velikanski krava1!. Bedaki so se čutili ogoljufane, ker se stvar ni završila tako, kakor se navadno končajo rokoborbe. Če bi eden razmesarjen obležal, bi bilo vseh sedemdeset tisoč bedakov zadovoljnih. Tako piše A. Brisbane. Ampak to jih ne bo izpametovalo. Kakor hitro bo na-iznanjena druga boksarska bitka, bodo najeli posebne vlake in se pripeljali iz vseh krajev dežele na lice pretepa. Tisti, ki jih ne morejo posetiti, uživajo s slastjo poročila o najmanjših podrobnostih pretepa, ki jih prinašajo listi na najvidnejših mestih. Taka je masa, na katero računajo ekstremisti, da jim bo izvedla revolucijo.
Iz prazgodovine zemlje.
O postanka naše zemlje in njenem razvoju do sedanjega stanja obstoja več teorij, ki se pa, kolikor jih je osnovanih na znanstvenih temeljih, vse strinjajo v tem, da je neštetokrat izpremenila svojo obliko, oziroma, da je neprenehoma po malem izpreminja. Včasi so pa v njenem razvoju nastajali tudi nagli, siloviti in obsežni preobrati, ki se imenujejo revolucije.
Najbolj razširjena teorija se naslanja na mnenje, da je bila zemlja, ko se je odtrgala, oziroma ko je bila odtrgana in odgnana od solnca, ogromen kup plinov, iz katerih se je potem razvila ognjeno žareča kroglja, ki se je polagoma hladila, ker je njena vročina — kakor solnčna — žarela v mrzli svetovni prostor. V tem procesu se je s časoma pokrila s strjeno skorjo praka-menja. Ko se je ta masa na zunanje ohladila na več kakor sto stopinj Celzija, je morala pasti voda, ki je dotlej kot velikanski oblak obdajala zemljo, preko vse zemeljske površine. Velikanski oblaki so obdajali zemljo prej, in takrat so morda dospeli na njeno površino . prvi prijazni solnčni žarki skozi atmosfero, ki se je na ta način, z velikanskim deževjem očistila.
Tako je nastalo pramorje ali prvotno morje. Nobenega dvoma ni, da je pokrivalo zemeljsko površino. Vodna masa oceana je namreč tako velika, da še danes, ko je morje na nekaterih krajih 31,000 čevljev globoko, pokriva ta voda nad tri petine zemeljske površine. Takrat pa je moralla biti zemeljska skorja ali površina še precej gladka, kajti naravne sile, ki so povzročile stvorjenje gora, namreč ognjeniški pojavi, nadalje na-gubanje površine vsled skrčenja ter erozija, to je iz-podkopavanje kamna potom vode, — vse te sile so šele pričele s svojim delom.
Misli se, da so nastali v pramorju prvi organizmi, to je rastline, ko se je ozračje toliko izčistilo, da je moglo solnce novim stvorom dajati svojo moč. Ko pa je dobivala prvotno gladka zemeljska površina vedno več gub, se je polagoma omejilo pramorje. Iz vode so se dvignile skale, skupine otokov, ki so izrastli polagoma v kontinente, in voda se je vedno bolj umikala v meje, katere imenujejo danes oceane.
Ti preobrati pa nisp mogli ostaiti brez posledic za življenje rastlin in živali. Število organizmov se je namreč vedno bolj množilo, dočim so se domovanja krčila in manjšala. Široko morje je seveda še vedno nudilo neizmeren prostor, a vse te na novo nastale globine, v katere ni mogla več prodreti solnčna luč, so bile zaprte rastlinam in tudi večini živali. Vendar pa je bila tudi površina kot stanovanja le nekaterim vrstam, ki so se mogle vzdržati med itemi globinami, ip med rastlinami je bilo le malo takih vrst. Vse vrste organizmov, ki so morale počivati na dnu vode ali se celo oprijemati trdnih postojank, so bile navezane na plitvine in na črte ob obalah. Na vseh teh mestih je življenje še danes tisočkrat bogateje zastopano kot pa na visokem morju. Rastline na obalah pa so se gotovo večkrat zaprle v lagune, ki so postale polagoma sladke, ker je dotekala sladka voda in ker so izgubile te lagune vsako zvezo z morjem.
Tako se je moralo vedno več rastlin in živali privaditi na življenje v sladki vodi, če niso hotele izmre-ti. V prvem slučaju so dobile najbolj uspešno pripravo za življenje na celini, kajti ribniki in jezera, potoki in reke imajo zelo menjajočo se globino. Kar hoče tukaj trajno živeti in uspevati, si mora znati poiskati v časih, ko primanjkuje voda, najgloblja mesta, ali pa mora biti sposobno, da pretrpi začasno izsušenje.
Tako so vplivale nove razmere v vodah na kopnem na različne organizme. Nekatere vrste rastlin in živali so izmrle in te so tvorile večino. Druge pa so se pol*-goma prilagodile novim razmeram in dosti rastlin seje naučilo celo dolgo časa izhajati brez tekoče vode, dasiravno so kljub temu v bistvu ostale vodne rastline. To nam kažejo še danes vrste Rotrydium in Vaucheria. Te rastline žive izven vode, a skrbno čuvajo svojo zalogo vode, katero dobivajo iz tal. Oploditev teh rastlin pa je le mogoča, če so semenske stanice preplavljene z vodo.
Drugi organizmi pa so se končno pričeli prilagajati novim življenskim razmeram na kopnem. Eman-cipirali so se od odplojevanja s pomočjo materinskega elementa ter dobili dobrega pomočnika v vetru, ki je bil prej njih najhujši sovražnik. Pomagal je namreč prenašati njih kali.
Po naselitvi pramorja z rastlinomi ni bilo v zgodovini našega planeta nobenega tako važnega dogodka, kot je bila osvojitev kopnine potom organizmov. Na ikopnino pa se je kmalo preneslo težišče vsega življenja. V boju s surovo okolico so se povspeli prebivalci kopnine do nepričakovanih višin razvoja. Iz mineralnih tal so si vlekli sile, pline, nahajajoče se v o-zračju, so jih stavili v svojo službo in njih stara pre-hranjevalka, morje, jim je postala tuja, da celo sovražna. Kar pa je ostalo tam zunaj v vodi svetovnih morja, se zdi nam kopnim bitjem kot tuj svet ter komaj mislimo na to, da smo bili mi oni, ki smo se izpre-menili ter se odtujili pradavnemu.
V	zgradbi obeh kraljestev, živali in rastlin, obstaja paralelizem ali anakosmernost, ki morda ni zgolj slučajna. Še tekom bivanja v vodi sta pridobili obe organizaciji nekaj, kar jim je do gotove meje omogočalo življenje na kopnem, in kmalu so se tu in tam pojavile posamezne vrste in skupine kopnih organizmov. 11 obeh kraljestev je vrgla narava dvakrat velikanski val organizmov na kopno in to s trajnim uspehom. Prvič je prinesla nižje stvore, v rastlinstvu glive, v živalstvu pa žuželke. Drugi val pa je prinesel višje vrste, iz rastlinstva mahve, cvetlice, iz živalstva pa reptilije. dvoživke, ptice in sesavce.
V	fosilnih, okamenelih ostankih karbona, ali v do- •
' 7
bi, iz katere izvirajo sedanji skladi premoga, zapazimo prve glive in žuželke in sicer istočasno. Med obema skupinama je najti več točk, ki nudijo dosti snovi za primerjanje. Obe skupini označuje velikansko število vrst in individuov. Obe skupini sta uživali enako hrano, namreč gnijočo organično snov. Druge vrste so bili paraziti in bakterije, ki so povzročale bolezni posebno pri višjih vrstah rasitilin, dočim so bile bolezni živali skoro izključno povzročene od bakterij, ki ne škodujejo rastlinam.
Pismenost v Srbiji.
Glasom najnovejše statistike ministrstva prosvete, je na teritoriju Srbije 33 odst. imoških in 7 odst. žensk, ki so zmožni citanja. Torej je 67 odstotkov moš. kih in 93> odstotkov žensik, ki ne znajo pisati ali čitati.
Srbija ima že od leta 1882 zakon, ki določa prisilno pohajanje mladine v ljudske šole. Nepismenost v Srbiji ni povsod enaka. Največji odstotek jo je v krajih, ki jih je dobila Srtbija od Turčije. Ampak tudi v sami Srbiji je število analfabetov zelo visoko. Nepi. smenost v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, v velikem delu Hrvatske in v Dalmaciji ni nikaka dobra reklama za Jugoslavijo. Najmanjši odstotek analfabetov v mejah Jugoslavije ima Slovenija.
W Mihalek:
. Sovraštvo.
, Takrat sem bil še majhen deček, umazan in bos. djoludne sem nosil kosilo svojemu očetu, ki je popravljal po raznih krajih mesta strme strehe ali kaj podob-iega. Imel sem malo košaro, v katero je mati postavila tarnala lončka, zatlačila ob strani košare za rob žlico i položila na vrh lončkov še kos kruha.
"Pa da ga zopet ti ne pogoltneš!" je pripomnila wadno, ko sem stopil s košaro v roki na ulico. "Glej, da zopet ne razliješ, pa hitro idi," je vpila še za menoj I« ulici. Ljudje so prihajali mimo in se ozirali vame ikilome je sram pred njimi. To je bil sram revščine inavrženosti.
i Oče me je čakal pri kakih cerkvenih stopnicah ali pa na klopi v drevoredu, kjer je povžil svoje kosilce. Sjegov obraz je bil navadno truden. Po leti, v največji vročini, je nosil visoke škornje in njegov modri predpasnik je bil raztrgan in zamazan od starega prahu in pajčevin. Včasih je bil malce pijan in takrat me je okregal, če sem mu razlil juho po košari in kruhu. 1 "Si se že zopet ruval, falot!" je rekel navadno in lime več pogledal. Ko je bil s kosilom gotov, je odšel, ne da bi mi rekel, kakor navadno: "Na — idi domov, pa priden bodi!" Tedaj so me zabolele prsi in solze somi prišle v oči. Jezen sem bil nad vsem in sem samo mislil, kako bi se to dalo popraviti. O, da bi prišel tdaj le gospod s cilindrom in debelo cigaro v ustih Imeni ter rekel: Izberi si, kar hočeš, ti dam, samo lini! Izbral bi si prav gotovo kai za očeta, da bi bil »pet dober z menoj, me pogledal in se nasmehnil ter pogladil po mehkih laseh . . .
A nikogar ni bilo. Umazan in z blatnimi nogami sem taval po ulicah se pretepaval s tovariši enake uso-de, nosil kosilo, spal in se zopet pretepaval.
Kadar sem tako opoludne stal poleg očeta, ki je sedel na kamnitih stopnicah in jedel, me je pretreslo sovraštvo do vsega. Mimo so hodili lepo opravljeni dečki iz šole, dijaki z očali, gospodje v dolgih površni-i in gospe lepe in krasne in duhteče omamljivega parfuma. Vsi ti so se ozirali vame in očeta tako ena-tomerno in vsakdanje, da sem se zasmilil sam sebi. tisih me je kdo pogledal nekako prezirljivo, kakor bi hotel reči: No kaj pa ti, bosonogi capin, kaj pa je tebe Ireba bilo! Drugi so zopet upirali oči kot zabodeni in šepetali: Ah, taka revščina!
Jaz sem vse to videl, vsakemu sem bral misli iz faza in moje sovraštvo proti njim je raslo in se ve-ialo. In zopet sem začel fantazirati, kako bi jih davil »drobil in bičal, če bi imel moč, veliko moč . . .
To moje sovraštvo je bilo edino, kar sem imel, o iemer sem vedel, da je edino moje. In branil in dojil sem ga, da je raslo in se večalo z menoj vred. In vedno popolnejše je bilo to moje sovraštvo, vedno močnejše.
Polno tovarišev sem imel okrog sebe in dasi smo se večno ruvali in suvali in grizli med seboj, smo se vendar ljubili in kar je eden vedel, vedeli so vsi. Naše od kamenja pobite in ranjene noge, naše skupno življenje, naše sovraštvo do vseh onih dečkov iz boljših rodbin, ki so nas prezirali, tožili, za kar smo jih bili jpo cestah kot živi — vse to nas je vezalo skupaj in ta vez je bila neporušljiva in nepremagljiva, j To je bilo sovraštvo ljubezni do sebe in svojcev.
A preden smo se zavedli, smo se povzpeli iz onega nizkega, malega življenja ozkih ulic visoko nad vse druge.
Sam Rog ve, na kaj smo postali tako ponosni, da smo nakrat začeli mi prezirati. Gledali smo vse z drugimi očmi in čutili drugače.
Nekoč je prišel oče domov z dela in me našel v kotu jokajočega. Jokal sem, ker me je neki tovariš, s katerim sem se sporekel, nabil. Jokal' sem od jeze, žalosti nad svojo slabostjo. Povedal sem svojemu očetu, na kar se je on nasmejal in dejal:
'*Saj si fant, saj si močan!" Odslej sem hodil z rokama v žepu po ulicah in kjer sem koga dobil, sem ga premeril od nOg do glave in če se mi ni zdel baš nevaren, stopil predenj in "of, čof, čof" je padalo po njegovem obrazu. Od tedaj sem nosil glavo po koncu in kar nisem mogel doseči, to sem preziral. In z menoj so prezirali vsi drugi.
Tako sem hodil in hodil vedno dalje, vedno više...
Takrat sem stal na vrhu hriba in gledal nazaj. Strma in trnjeva je bila pot tu sem in kaj imamo od tega?
Mraz in samota in zaničevanje in večno trpljenje se je razlilo pred očmi. Mnogi so se splašili in odhiteli po poti nazaj in izginili v dolinški megli.
Preril sem se na vrh, hotel sem na vrh, pozabil sem na dobro tam doli. Drugi so ostali daleč doli za menoj in prav nič jih ne mika mraz in vihar in bore-nje, ki vlada tu gori pri nas. Oni so se borili za življenje, za uživanje in ne za resnico.
Oni, ki so ostali tam v doli v teminah, v zaduhlem zidovju, bolj ljubijo zakonsko posteljo brez ljubezni kot pa samega sebe, bolj ljubijo nizko klečeplazstvo, kot pa jasen in odprt pogled, bolj ljubijo besedo svojega bližnjega, nego svojo moč. Njihovi udi postajajo ohlapni, lica udrta in jutri že se bodo plazili po vseh štirih.
Tisto moje sovraštvo, ki se je pričelo tam doli poleg velikega mojega očeta, se je razvilo v neodpustno sovraštvo proti vsemu življenju tam doli, proti tlače-nju samega sebe, proti poniževanju mojega bližnjega. Mi ljubimo ta vihar, ta mraz in zaničevanje in trpljenje, ki vlada tu gori. A kadar razbija razkrčeno nebo zemljo, jo obsipa z ognjenimi strelami, kolje stoletne hraste, tedaj stojimo trdni in neomajani, majhni sicer proti onemu nepreglednemu nebu zapada, črnemu kakor hudič, ki ustvarja veličastno borbo vsemirja. Naša mala četa raste in raste in naše vriskanje in smeh in jeki so vedno močnejši, močnejši in ljubkejši.
Ozka, ravna pot se raztega pred nami, vodeča naravnost v ono črno nebo, obdano s strelami. Časih kdo omedli, opeša in izgine nazaj v dolino, kjer ni viharja in strele in napora. Nihče se ne ozre za njimi . . .
In vedno krutejši, vedno silnejši, vedno večji je ta vihar, grmi vedno bolj, silne strele razsvetljujejo za hip vse nebo od vzhoda do zahoda.
Moje in naše sovraštvo pa je vedno močnejše . . .
A vihar mine, dolga zima se neha in zopet zašije solnce in iz smrti vzklije nov svet in novo življenje. Tedaj se ozrem nazaj tja dol, do onih kamenitih stopnic kamenite cerkve, do onega drevoreda z nizkimi klopmi in z enim pogledom premerim pot, ki sem jo prebrodil, da znova podkrepim svoje sovraštvo. In » menoj bodo gledali tja dol vsi, cela vrla četa.
Kdor ne more slišati nasprotnega mnenja, ne bo nikoli nič znal. Le kdor posluša vse, se nauči, da izbere najboljše in loči resnico od neresnice.
Cerkve se bodo tembolj praznile, čimbolj se bodo duhovniki v njih zoperstavljali ljudskim interesom. Človek je lahko veren, pa si zato vendar ne da odrekati pravice do dostojnega življenja.
Nekoliko razlage o socializmu.
SOCIALIZEM IN ZNANOST.
Socializem ima znanstvene temelje. In le akcija, ki je utemeljena na znanstvenih rezultatih, more delav stvu resnično koristiti in omogočiti njegovo osvoboditev.
(Socializmu ni dovolj, če se konstatira, da živi delavstvo v bedi. Vedeti hoče, odkod izvira beda. Kajti brez tega znanja bo vsak poizkus, da se odpravi beda, brezuspešen. Ce imam v hiši vlago, pa ne poznam njenega vzroka, ne boin nikdar osušil sten.
Vedno stoji vzrok pred posledico; in vsak boj proti posledicam, mora biti v prvi vrsti boj proti vzrokom. Zato pa je treba poznati vzroke. Ta reč ni tako enostavna, kakor si domišljajo nekateri kričači. Ako bi bila to res taka igrača, bi bili vsi socialni učenjaki, ki so posvetili po desetletja svojega življenja tem študijam in spisali celo ogromno bibloteko, opravljali nepotreben, brezkoristen posel in tratili čas.
In vendar vemo, da ni prišlo vse socialno gibanje delavstva nikamor, dokler ni dobilo strogo znanstvene podlage.
Zakaj so vsi sistemi utopistov ostali utopije in niso porodili ne enega trajnega praktičnega uspeha? Zato ker niso imeli stvarne, trdne podlage. Ker so zamenjavali želje in ideale z možnostjo. In vendar niso bili ljudje kakor Thomas Morus, St. Simon, Fourier, Owen i. t. d. duševni pritlikavci. Imeli so vsak toliko duhovitosti in eneržije kolikor večina današnjih "radikal-cev", pa še nekoliko več.
Ali šele znanstveni socialisti so razkrili gospodarske zakone, ki vladajo v družbi tako absolutno kakor prirodni zakoni v vsemirju. Oni so pokazali, po kakšnih pogojih se je družba razvijala in naposled razvila do kapitalizma. Razkrili so pa obenem tudi sile, ki učinkujejo v sedanji družbi dalje in morajo povzročiti konec kapitalizma. In pokazali so, kako se more delavstvo poslužiti teh sil, da pospeši svojo osvoboditev.
Socialna znanost nam daje garancijo, da se ne bojujemo zaman. Zasledovala je družabni razvoj skozi tisočletja do današnjega dne, razkrivala je pot skozi vso preteklost, in rta podlagi teh rezultatov lahko pokaže, kako drži pot v bodočnost.
Ali socializem nam tudi pokazuje, kdo je nasprotnik, kakšne so njegove sile, njegovi arzenali, kakšen je njegov boj, kje so njegove slabe točke. Tako je delavstvu mogoče, da si organizira tako vojsko, ki bo sposobna za zmago, da si pribavi tako orožje, kakršno je potrebno in uredi svojo taktiko po pameti in razumu tako, da lahko doseže cilj.
SOCIALIZEM KAŽE SREDSTVA.
Socializem kaže delavstvu, kakšna je moč njegovega nasprotnika, za to da more proletariat organizirati svoj boj proti kapitalizmu in ga uspešno voditi. Kajti če se hočem bojevati, moram: poznati nasprotnika, njegove čete, sile, trdnjave, njegovo orožje in njegovo metodo. In nasproti mu moram stopiti na tistem bojišču, na katerem ga najdem.
Ce ima kapitalizem politično moč, pa me z njo tepe, ovira moj razvoj, onemogoča mojo organizacijo, tedaj je logično, da se mora proletariat postaviti tudi politično na svoje noge in si osvojiti moč na tem polju; kajti to je eden izmed pogojev končne zmage.
S politiko prodira kapitalizem neprenehoma področja delavskih pravic. Kakšna logika je to, če vim tedaj, da me politika nič ne briga?
Pravijo, da je politika postala kupčija. Prav jo je treba iztrgati kupčevalcem iz rok in napraviti nje to, kar mora biti, da bo koristila ljudstvu in tila njegove interese.
Zanikava se lahko vsaka reč, le da se s tem nič doseže. Ako je nebo vse črno, pa trdim, da ni obL ne bom s svojim utajevanjem preprečil streli, da udari v hišo.
Politika je velika sila, in če tajim to dejstvo, opravim nič druzega, kakor da mi bo še bolj nev Politična moč v kapitalističnih rokah koristi kapit' mu. V delavskih rokah bi koristila delavstvu.
Sovražna armada vozi proti meni težke topo Naznanijo mi to. Jaz pa skomizgnem: "Kaj meto ga? Sklenil sem, da grem z bajonetom v boj: t zaničujem."
Vsak pameten človek bo prepričan, da sem pec, ako tako govorim. Ravno tako pametno pa je, svetujem delavstvu, da naj se ne briga za politiko, pak naj jo zaničuje.
Tako kakor v politiki kaže socializem delav povsod kapitalistične postojanke in mu jih po spoznavati, da se mu ni treba na slepo zaganjati v sipe, katerih ni mogoče osvojiti z golo roko; kaže nasprotnikove sile, da se ne bi zgodilo, da osvoji lavstvo trdnjavo, do katere ga je kapitalizem n noma izvabil, potem ga pa za hrbtom napade z n" ženo silo in ga pobije.
SLEPILO RADIKALIZMA.
Nekaterim ljudem je vedno premalo radikalizma. Ameriki, veliki deželi, je bilo vedno dovolj takih pat nov, katerim je šlo vse počasi, pa so mislili, da se dovina lahko z bičem požene naprej kakor jata ranov.
Pa se smatrajo za "boljše" socialiste. In niso v niči nikakršni socialisti, ampak konfuzne glave, ki se morali začeti učiti abecedo socializma, prede smeli drugim pridigati svojo zmedeno modrost.
Tudi sedaj rogovili nekoliko takih junakov delavstvom. Vsaka druga beseda jim je rrrrevolu Pišejo jo vedno s petimi "r". In mislijo, da je to lucionamo.
Neumno je. In pregrešno je.
Kdo pa bo izvršil socialno revolucijo? Pet dvajset ali sto ali magari tisoč kričačev?
"Osvoboditev delavstva more biti le delo dela ga razreda," se glasi eden temeljnih naukov sociali In socialistična stranka ima zaupanje sama vase ' delavski razred, pa je prepričana, da se bo s siste tičnim, neumornim delom, z agitacijo, izobrazbo, kušnjo delavstvo tako organiziralo, da bo moglo magati kapitalistični sistem.
To gre počasi. Tudi mi bi radi videli, da bi hitreje. Ampak če bi postavljali svojo željo na dejstva, bi igrali vlogo norca.
Za boj je treba armade. Armada je organiza Torej je treba ustvariti organizacijo, in sicer pop sposobno, zavedno, izobraženo in izurjeno. Tedaj lahko bojevala in bo tudi lahko zmagala.
Druge poti ni.
Rrrradikalci pravijo, da je. "Direktno ak "teror," "individualen boj."
Ampak to ni nikakršna pof v socializem, t v blaznico. V sistemu kapitalizma ne izpremenim nič, ako poženem celo tovarno ali pa celo mesto
lamitom v zrak. In če bi podminiral ves Washington pa ga temeljiteje uničil kakor potres Avezzano, bi bila ib temu vnovič izvoljena kapitalistična vlada. Socialna revolucija se s takimi metodami ne pospešuje, ampak zadržuje. Zato ni v taki taktiki nič radikalnega in nič revolucionarnega. Glavno kar je v ijem, je blaznost.
Ljudje, ki priporočajo delavstvu tak "radikali-m," mu škodujejo ravno tako kakor oprode kapitalizma ali pa še bolj.
RESNIČNI RADIKALIZEM. Organiziranje delavskih množic je počasno, trdo delo. Celo neprijetno, težko je. Kajti potrpežljivost ni lazveseseljujoča reč.
Ali v tako velikem delu, kakršno je osvoboditev delavskega razreda, je treba izvrševati nalogo, tako, kakršna je, ne pa tako kakršna bi nam bila bolj všeč.
Deklamirati o radikalizmu in debelo podčrtavati besedo revolucija je laže kakor organizirati in izobra-ievati mase. Ampak boljše ni in poštenejše ni. Praviti delavcem, da jih bo rešila revolucionarna fraza, je sle-parstvo.
Socializem je sam na sebi revolucionaren brez sin-iikalističnih in anarhističnih fraz. Revolucionaren je, ker s svojim delom pripravlja in stopoma tudi že izvaja socialni preobrat. Včasi je ravno najrevoluoionar-itjši takrat, kadar je njegova beseda najbolj tiha in najbolj enostavna.
Kratko predavanje na klubovi seji, ki pojasni poslušalcem moč organizacije napram enako velikemu ali pa še večjemu številu posameznikov, in jih s tem pridobi za organizacijo, je veliko bolj revolucionarno dejanje kakor pa dve uri "radikalnega" roh*enja brez vsebine.
V resnici radikalno je hoditi vztrajno po tisti poti, li jo je začrtal socializem in se ne naveličati, tudi če it ne pokažejo takoj uspehi. Radikalcu je človek, ki ostane zvest svojim nače-n, tudi če vidi, da je pot dolga in utrudjiva, tudi če spozna, da pomaga drugim izgladiti cesto do cilja, ka-:ga ne bo sam nikdar dosegel. Radikalno je varovati delavstvo vseh sleparskih vplivov in paziti, da ga ne zapeljajo gobezdavi kričači m napačno pot, kjer lahko izgubi samo sebe.
Kdor pripoveduje delavstvu, da more biti rešeno brez svoje organizacije, brez svojega dela, brez svoje izobrazbe, brez trajnega napredovanja, z dejanji posameznih "junakov", z enostranskim ščuvanjem ga go-fi,
In čim radikalnejša je fraza, tem večja je sleparija,
Od delavstva ne pričakujemo le, da odstrani sejanji družabni sistem, ampak nekaj, kar je važnejše: Da postavi na njegovo mesto boljši sistem, da nadomesti kapitalizem s socializmom.
Če ne more tega, pade prvi dan po svoji zmagi v iovo suženstvo.
Ali mislijo deklamatorji, da je organiziranje vse človeške družbe igrača? Mi ne mislimo tega, ampak temo, da je radikalizem v znanju.
Ker postaja boj proti socializmu od dne do dne Itiavnejši, skušajo kapitalisti zapeljati temperament-aejše delavce v take struje, kjer bi jim s kazenskim za-im lože prišli do živega. In pogostoma ne opazijo radikalni delavci sami, da so le žrtve' sovražniških in-
Osebna varnost nekdaj in sedaj.
V	starih časih, ko še ni bilo železnic, avtomobilov in strojev ter velike industrije sploh, so bile smrtne nezgode nekaj izrednega. Dogajalo se je, da se je kdo smrtno ponesrečil, ako so se splašili konji, ali če je padel v vodo, s strehe in v podobnih slučajih. Danes je to drugače. Na vsakem vogalu velikih mest preži smrtna nevarnost. Stroji v tovarnah posegajo po človeških življenjah. Rudniki isto. Vlalki zahtevajo vsako leto ogromno število življenj, dstotako avtomobili in sedaj še aeroplani.
V	prvih šestih mesecih tega leta je bilo v Chicagi smrtno ponesrečenih 929 ljudi. Od tega števila odpade 432 nesreč na avtomobile, "troke", poulične kare, vlake in druge transportne agencije. Približno četrtina omenjenega števila je bilo smrtno ponesrečenih pri delu v industriji. Ostalo število smrtnih nezgod odpade na vtopljenja in druge nesreče.
Leta 1915 je bilo v rabi v Zedinjenih državah 2,445,664 avtomobilov. Sedaj jih je nad deset miljonov, ali okoli osem miljonov več kot pred sedmimi leti.
Število smrtnih nesreč, povzročenih po avtomobilih, je bilo leta 1915 pet tisoč devet sto, leta 1920 pa že 10,600. Leta 1919 jih je bilo 9,825. Število smrtnih slučajev vsled avtomobilskih nesreč leta 1921 še ni natančno znano, toda sodi se, da jih je bilo nad 15,000. Če je bilo že toliko smrtnih nesreč, je razumljivo, da je bilo veliko več poškodb. Samo v mestu New York je bilo leta 1921 ponesrečenih v avtomobilskih nezgodah nad 40,000 oseb.
Mnogo nesreč bi se dalo preprečiti z varnostnimi napravami, posebno na železniških križiščih, fjiae-jiti bi se jih moglo tudi s strožjimi naredbami glede vožnje. Lahko se reče, da povzročijo največ avtomobilskih nesreč brezbrižni in nesposobni vozniki. Mnogi najdejo smrt predno se nauče operirati avto. Nerodnosti avtomobilskih voznikov je pripisati največ kolizij.
Zelo veliko ljudi je povoženih od avtomobilov. Za te nesreče ne leži krivda samo na šoferjih, ampak na nepaznosti ljudi, kadar hodijo čez pota, po katerih drve avtomobili. Večja paznost potujočega občinstva na eni strani in voznikov na drugi bi lahko preprečila mnogo nesreč.
Drugo je glede nesreč v industriji. Tam bi se s primernimi varnostnimi napravami lahko preprečilo večino smrtnih slučajev. Toda, če se delavec pazi, tedaj se zmanjša njegova produktivna sila. Zato mora izpostavljati svoje življenje v interesu profita. To velja posebno v rudnikih. Ako se hoče rudar paziti, pomeni, da izgubi mnogo svojega časa z varnostnim delom. Kadar dela to, ne koplje rude. To zopet znači manj dobička za kompanije. Slednje pa rajše izpostavljajo nevarstnostim življenja svojih delavcev kakor profite. To se jim tudi izplača, kajti nevaren prostor še ne pomeni, da se bo na njem nesreča tudi dogodila. In s tem, da se ne bo dogodila, špekulirajo kompanije. Navsezadnje, četudi imajo s poškodovanimi in ubitimi delavci gotove stroške, jim prinaša špekulacija s človeškimi življenji vendarle dobiček.
Dasi se ne bodo mogle smrtne nezgode in poškodbe nikdor popolnoma iztrebiti, je jasno, da jih bo v socialistični družbi mnogo manj, posebno v industriji. Socialistična družba bo Skrbela za varnost delavcev, medtem ko jo kapitalistična družba zapostavlja na korist profitov.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA, g
dopisi.
MOČ GLASOVNICE.
IZ JUŽNEGA ILLINOISA. — Pred nedolgim sem videl v "Prosveti" dopis iz Johnston City, s katerim hoče napraviti dopisnik utis, da eksistira v omenjeni naselbini socialistični klub. Med vrsticami je bilo razumeti, da je ta klub "boljši" kot klubi, ki pripadajo k J. S. Z., oziroma k socialistični stranki. Slednji sta po mnenju dopisnika buržvaziji naklonjeni organizaciji.
Slišam sem že večkrat, da v imenovani naselbini eksistira nekakšen klub v katerem je nekaj'Slovencev in par Hrvatov, ki pripada novi legalni Workers party. V ta klub so me že večkrat nagovarjali. Čul sem tudi, da dotični dopisnik, ki se ".postavlja" s tem klubom, ni niti njegov član. Ne vem, kako more človek priporočati organizacijo drugim, če niti sem ne spada vanjo in jo ne podpira. Morda jo "ljubi" le vsled mrž-nje do drugih organizacij.
še bolj čudno se mi je zdelo, da so bili v času občinskih in okrajnih volitev brez kandidatov, dasiravno imajo svojo politično organizacijo. Že večkrat so mi pripovedovali, da se je komunistična stranka sprijaznila s politično akcijo in zato je bila ustanovljena "delavska stranka", ki je dobila nalogo poseči v vse volilne boje in vršiti delo za delavske interese na legalen način. Zdi se mi pa, da kljub spremenjeni taktiki ne verjamejo v glasovanje in v volilne boje, zato se jih ogib-Ijejo. Imam precej priilike občevati s pristaši nove stranke, ki navadno argumentirajo, "da glasovnica ni nič." Pravijo, "da se z volitvami ne bo nikdar ničesar doseglo", k temu pa še dostavljajo, da jih je veliko, ki nimajo državljanske pravice. Statistika dokazuje, da takih ljudi ni prav veliko. Če vzamemo v poštev skupno število odraščenih oseb obojega spola v Zedinjenih državah, vidimo, da je zelo majhen odstotek takih, ki nimajo državljanskih pravic. Res pa je, da so med člani nove stranke večinoma nedržavtljani. Neko poročilo pravi, da je v Workers party največ Hrvatov in kdor je precej potoval po deželi, ta ve, da je med hrvatskimi delavci bolj malo državljanov. Za pridobivanje državljanskih pravic so se pričeli zanimati šele zadnje čase. Ampak ne smeli bi sodiiti vsega ameriškega delavstva po sebi. In tudi ustanovna konferenca Workers party ni vzela za model nedržavljane, kajti ona je sklenila vzeti glasovnico za svoje glavno orožje — karkoli so že bili njeni drugi motivi.
Ljudje, ki se tako boje volilnega boja, preradi govore, da je za delavski razred edina rešitev "krvava revolucija". Po njihovem zatrdilu je vsak drug način boja neuspešen, dasi je znano, da njihovi voditelji, tisti, ki kaj razumejo, ne polagajo vseh kart na tako točko.
Mnogokrat sem že premišljeval o dobrih in slabih straneh različnih taktik, ki se jih poslužujejo delavske struje v razrednem boju. Da dqbim jasnejšo sliko, sem čital razne liste in knjige, ki se pečajo z vprašanjem taktike. In še vedno sem prepričan, da je bila taktika socialistične stranke prava in da je prava sedaj, kar so pokazale izkušnje. Nasprotniki stranke so svojo taktiko že neštetokrat menjali samo do vojni in velikokrat preje. In v vseh njihovih strankah po svetu se vrše vroče debate o vprašanju taktike, kar je med njimi dovedlo do ponovnih razkolov.
Med vojno se je dogodila revolucija v Rusiji in to brez — glasovnice. Kajtzer je padel in proglašena je bila republika v Nemčiji — tudi brez glasovnice. Habsburško cesarstvo je bilo razdejano in na njega razvalinah so zrastle nove republike in par monarhij — tudi brez glasovnice. Revolucija v Rusiji se je dogodila potem, ko je carizem podlegel vsled svoje lastne gnilobe. V sebi ni imel več nikake odporne sile. Dokler je bil carizem močan, se je rusko delavstvo borilo za svoje oravice tudi z glasovnico, v kolikor jo je sploh imelo. Ker jo je bilo le malo, se je leta in leta borilo, da si jo
pridobi. Enako je bilo povsod in nikomur ne priden misel, da je bilo to napačno. Ta boj je bil edini uspešen način za pridobitev vsaj nekaj pravic delavsken* razredu in bilo je edino sredstvo, s katerim se je lahti prišlo med široke ljudske mase.
Vojna ne traja večno; vojna je nekaj izrednega in zato so tudi revolucije izredni pojavi. Razredni boj pt je večen in ostane vse do časa, ko izginejo razredi, Carstva ne padajo, dokler so močna in dobro organizira. Delavstvo nima nikake moči nastopati s praznimi rokami proti oboroženi sili kapitalistične države. To je vsakemu otroku jasno. Zato so fraze o "krvavi" revoluciji samo fraze takih ljudi, ki so preleni za praktično delo, in pa tistih nevednežev, ki sodijo ves svet po sebi. Če ni kdo imed njih državljan, misli, da ai noben delavec državljan. Drugi ki ni včeraj z glasovnico ničesar dosegel, misli, da se ni nikdar ničesar doseglo, in se nikdar ne bo. Zatorej preostaja saino nasilna revolucija.
Poglejmo malo sedanje stavke. Premogarji se bore, železničarji se bore, druge stroke delavcev se bore, življenske razmere vseh se poslabšujejo, in kaj smo* stanu napraviti z revolucionarnimi proglasi "delavske" stranke in z radikalnimi frazami sploh. Če bi ti ljudje, ki tako pridno vrše razdiralni boj v delavski fronti, ravno tako pridno pomagali pri delu vzgajanja in organiziranja delavskega razreda, bi bili vendarle jacji. In če bi delavstvo več mislilo, bi se sedaj manj jezilo in splošne delavske razmere bi bile boljše. Če pa bi bilo ameriško delavstvo le malo zavedno, bi imeli vsaj polovico delavskih zastopnikov v senatu in v poslanski zbornici, v državih legislaturah, v občinah, okrajih itd. V tem slučaju bi se vlada preje premislila, predno bi stopila odprto na stran izkoriščevalcev. Kapitalisti bi dali vse, kolikor bi največ mogli, oziraj^ se seveda na varnost svojih profilov, ker bi se bali ekspropriacije, Ta bi vseeno prišla, kajti zastopniki delavstva bi napravili tako mogočen pritisk, da bi se s socializacijo naravnih bogastev in transportnih sredstev moralo pričeti. In danes pošilja vlada vojaštvo v protekcijo tistih delavcev, ki so lojalni gospodarjem. Sodišča so proti unijam, v senatu, v kongresu in v legislaturah sploh ni najti zastopnikov delavskih interesov, razira par izjem. In delavcev je na miljone, ki imajo volilno pravico. V vseh industrialnih središčih so dolavci-vo-lilci v ogromni večini. Toda, ti delavci glasujejo za kapitalistične kandidate, ker niso poučeni, ker imamo premalo razumnih agitatorjev pa preveč takih, ki -trdi jo, da je bolje imeti male organizirane skupine, ki na čakajo na priložnost — za revolucijo. Takrat "bodo pa zagrabili", kadarkoli pride ta "takrat".
Kapitalisti delajo praktično. Oni se ne udajajo v utopistične iluzije ampak se zavedajo, da žive na zemlji, na trdih tleh, kjer žive taki in taki ljudje. Samo zato so oni še zinierom na vladi, delavski razred pa je še vedno izkoriščan. In mesto, da bi se stvari za nas obračale na bolje, gredo še na slabše. Kapitalizem postaja močnejši in delavstvo šibkejše, ker se ne zaveda potrebe solidarnosti.
Kdo pa je izvolil ljudi, ki pošiljajo vojaštvo na nas? Mar ne delavci? Kdo je izvolil tiste župane, ki nastopajo proti delavstvu v stavkah? Mar peščica kapitalistov, ki je neznatna manjšina? Župan mesta Pitts-1 field, 111., nadalje bivši župan omenjenega mesta, šerif in drugi mestni in okrajni uradniki so šli delati v roundhouse, da s tem pomagajo zlomiti stavko želel-niških delavcev. Take "prijatelje" imamo delavci povsod, od zvezine vlade pa do malih županskih mest, toda najslabše pri tem je, da so ti ljudje na visokih!« in nizkih uradnih mestih s pomočjo delavskih glasov. Krivda je torej na delavstvu, ker je z glasovnico DOSEGLO, da so na vseh važnih mestih sovražniki delavskih interesov, mesto, da bi jih zavzemali zastopniki delavskega razreda. Torej kapitalizem je dosegel s POMOČJO GLASOVNICE to, kar nekateri trdijo, da je delavcem nemogoče doseči. Vse, kar ima danes ameriški kapitalizem, je dosegel s pomočjo delavstva.
Sedanje stavke, posebno premogarska, je nam v liko materijalno škodo. Kar je bilo prihrankov, so i veliki večini kmalo pošli in kdor je le mogel, se je nI tudi zadolžiti. V duševnem oziru bo imelo deta od teh stavk koristi, ker so mnogim odprle
i	izkusili so, da imajo operatorji prednosti pred mogarji raditega, ker je na strani gospodarjev polili sila, to je, moč vlade, zbornice, sodišča in skoro (lokalne oblasti. Kdor vlada, tisti ima tudi oborože-lilo. Delavstvo to vidi in čuti. Zato se širi ideja za
ameriškega delavstva na politično bojišče. Socialna stranka mu kaže pot in delajo se koraki za uiranje mogočne politične stranke ameriškega pro-irijata. Glasovnica ima veliko moč. Ako jo rabiš v
ii	kapitalističnega razreda, pomeni moč n jemu. Ako rabiš v prid delavskih interesov, pomeni naraščanje iti delavskega rezreda. Sedaj je še večina delavskih »v na strani kapitalistov, zato imajo slednji ne sa-ijospodarsko, ampak tudi politično moč.
V jeseni bodo volitve v mnoge važne urade, če bo bvstvo izvolilo socialistične kandidate, katere je po-irilo organizirano delavstvo, bo imelo v zbornicah ii, ki se bodo res borili za naše interese. Republi-»ski in demokratski kandidatje so n orni ni ran i od »nasprotnih interesov, zato ne morejo biti borci naše pravice. Socialisti so stranka zavednega prole-iata in se bori na ekonomskem in političnem poza preuredbo sistema, za odpravo kapitalističnega dabnega reda in ga nadomestiti s socialističnim. Onim, ki se izgovarjajo, da nimajo državljanskih nič, pa priporočam, naj jih vsaj skušajo dobiti. Kot Mjani bodo imeli v svojem boju proti kapitalizmu »orožje več v svojih rokah. — k—.
IAVSTV0, ZDRUŽI SE V SOCIALISTIČNI ORGANIZACIJI!
SI00X RUN, PA. — Delavski sloji trpe pod po-Hicami današnjega sistema kakor že dolgo ne. živilske razmere so se povsod poslabšale in povsod Bliskajo delavce z zniževanjem plač in z vedno večji priganjaj eni pri delu. Tak je današnji sistem, fit naj pomaga delavstvu v tej krizi? Vlada gotovo »ker taka kot je sedaj ne zastopa interese delav-te ljudstva. Pomagati si moramo torej sami. Or-pizirano v socialistični stranki bi delavstvo pred-tvljalo silo, ki bi prevzela vlado in premenila sita pod katerim trpimo, v socialističnega, ki bi prinesel boljše razmere vsemu človeštvu.
2e mnogo let eksistira socialistično gibanje. A-Kiiška socialistična stranka vrši svoje aktivnosti že ■ dvajset let. Na tisoče agitatorjev je skozi to dobo nanjalo ameriško delavstvo s socialističnimi na-ii.Ampak kje, je to delavstvo? Ogromna večina ga je i brezbrižnega. Masa je še nevedna in se ne zaveda inosti svoje politične organizacije, zato jo vladajo ^Mistične stranke. Preveč je še delavcev, ki mi-ijo, da se bodo že drugi borili zanje, ker njih tako ^treba zraven." To je napačno mnenje in za delav-Im naravnost škodljivo.
Dne 23. julija smo imeli tu javen shod, na kate-n je nastopil s. Chas. Pogorelec in iz razpoloženja piencev shoda je bilo razvidno, da je napravil Hov govor nanje zelo zelo dober utis. Reorgani-hli smo tudi naš socialistični klub, kateremu se je jridružilo na omenjenemu shodu zopet precej člani. Tiste, ki še niso v naših vrstah, vabimo, da se pdružijo klubu in postanejo njegovi Aktivni člani.
Kot sem omernil že v začetku dopisa, danes vsa-ido rati posledice, ki imajo svoj izvor v obstoječem Hiodarskem sistemu. Mnogo delavcev še ne razume tatov, ki prinašajo brezposelnost, krize, vojne in hje socialne nadloge. Tem priporočam, naj pridno itjo delavske liste, seveda take, ki so res delavski ne • bankirski listi, ki nosijo za vado krinko "delav-A prijateljev". Vsak slovenski delavec bi moral Ji čitatelj "Proletarca". Čita naj ga premišljeno, kseboiz njega kaj naučil. Ravno tako naj delavci iftjo po dobrih knjigah, posebno po takih, ki so jih pli naši proletarski pisatelji. Iz njih se boste nrsikaj naučili. Dokler so naši ljudje čitali samo ijije Mohorjeve družbe in liste kakor "Domovino", i bito govora o resničnem napredku. Edino, kar je
pripomogla omenjena družba, je bilo to, da so mnogi rojaki dobili veselje do čitanja, da so potem lahko segli tudi po boljšem čtivu.
Kakor je potrebna izobrazba kapitalističnim slojem, ravno tako je potrebna delavskemu ljudstvu. Vlastodržci so se tega vedno zavedali, zato so se branili dati prostemu ljudstvu šole. Neumni ljudje so zimerom pokorni in če so se kedaj vseeno uprli, niso mogli zmagati, ker niso mogli voditi vsled svoje nevednosti boja tako, da bi dosegli tisto za kar so se borili.
Naj omenim za vzgled premogarsko stavko. Marsikaj bi bilo drugače, ako bi bilo delavstvo inteligentnejše. Posledice moramo trtpeti vsi. Iz nje se delavstvo lahko veliko nauči.
Pri nas stavka mirno poteka in iskebstva v naši okolici ni. Žal, da ni bilo povsod tako, kajti če ne bi bilo toliko nevednosti, bi bila naša bitka že dobljena.
Pred vsem moramo črpati iz sedanjih stavk nauk, da se moramo trdnejše organizirati na političnem polju. Na industrialneim polju potrebujejo naše unije reformiranja, da se jih bolj vsposobi za boj. Življenje proletarskemu gibanju pa bo dala šele močna socialistična organizacija. Skrbite, da .se organizirate politično in strokovno.	LUCAS BUTYA.
NEKAJ IZ ELYJA.
ELY, MINN. — Dasiravšno nisem kak poročevalec, bom na kratko omenil par stvari iz našega mesta. Z delom gre pri nas zelo dobro. Kdor ga ima, ga ima v resnici dovolj in preveč. V rudnikih morajo na pol dneva po trikrat, štirkrat, ovijati srajco, kar gotovo dokazuje, da je treba pri nas delavcem zelo "švicati". V toplice ne rabimo hoditi, četudi smo na mrzlem severu.
Tudi napredni smo na Ely, to se samoposebi razume. Posebno sloge je veliko pri nas. Zadnjič smo imeli občinske volitve. Kakor navadno, se je za razne urade potegovalo več rojakov brez kake strankarske pripadnosti, ker se občinske volitve vrše tej državi na podlagi nestrankarskega sistema. To je, na glasovnicah so naznačeni samo kandidatje, ne pa stranke.
Decembra 1921 so bili priglašeni štirje Slovenci za kandidate, in sicer dva v mestni svet, eden za sodnika in eden za podsodnika. Seveda, vsi ti rojaki so dosegli urade, v katere so kandidirali ....
Na Elyju vlada prava slovenska sloga. Saj veste, kakšna je. Zato tudi beležimo take uspehe . . .
Drug na drugega vale krivdo, v dopisih se perejo, pa so menda vsi enakega kova. Je pač tako tam, kjer primankuje načel in se vrši ves boj in vse aktivnosti v znamenju gotovih oseb, izmed katerim ima vsaka svoje pristaše in svoje nasprotnike.
Na največjem "hribu" mislijo zgraditi veliko halo. Po slovensko bi rekli dvorano. Akcijo vodijo naš "gospod". Stroški bi se že kako zmagali. 400 družin, vsaka bi prispevala po §25, potem še samci, ipa bi se nabralo denarja. Sicer se pritožujejo, da farani že sedaj ne prispevajo dovolj, pa se jim bo morila dalo kako dopovedati, da je potrebno dajati več. Ako bodo sredstva dopuščala, se okoli cerkve naipravi park, na katerem se bi pozneje lahko postavil spomenik pokojnemu Rev. Buhu. Bo že kako. Brijejo in striže j o različni ljudje, ne samo brivci.—Pavliha.
listu v podporo.
Chicago, lil.: Soc. klub št. 1, J. S. Z...........$ 50.00
Aliquippa, Pa.: Jack Kolar .................. 1.00
Coraopolis, Pa.: M. Lenarchieh od proviz..... 1.30
Chicago, III.: Blaž Novak .................. j50
Orient, III.: M. Lenich.......................20
Cleveland, O.: F. Trebeč $1; L. Leveč 50c ____ 1.50
Johnston City, III.: S. Erjavec 4c, J. Shuni 5c, F.
Martinjak 91 c .......................... 1.00
Mabie, W. Va.: J. Mihelich...................90
Cleveland, Ohio: A. Maslo $1; B. Godec 50c; L.
Boyc. (Izročila Frances Tauchar) ...... 1.75
Skupaj v tem izkazu ....................$ 58.15
V izkazu dne 15. julija . ................. 580.30
Skupaj do 28. julija ....................$638.45
BROOKWOOD-DELAVSKA ŠOLA.
Piše Tony Garden.
Ustanovitev delavske šole, pod imenom "Brook-wood Worker's College", poleg Katonah, N. Y., je za delavsko gibanje v Ameriki jako velikega in daleko-sežnega pomena. Brookwoodska delavska šola je prva ustanova te vrste v Ameriki, katere namen je služiti delavskemu gibanju in katere cilj je, "vso moč delavskemu razredu."
Zanimanje za to šolo od strani organiziranega ameriškega delavstva je v splošnem razveseljivo. Temu je v gotovi meri pripisati to, da se je napredno organizirano delavstvo v zadnjih par letih zaičello v splošnem jako zanimati za delo na izobraževalnem polju, namreč za svojo izobrazbo. V kratki dobi par let si je delavstvo, stremeče po boljši družbi, ustanovilo več večernih šol v raznih krajih Amerike, v katerih proučuje svoje probleme v večji ali imanji meri. Najboli aktivni arganizaciji na tem polju sta Amalgamated Clothing Workers in International Ladies Garment Workers. Svojo aktivnost vršita največ na vzhodni obali, kjer sta gospodarsko koncentrirani. Poleg teh dveh organizacij so na tem polju aktivne tudi nekatere bolj progresivne centralne organizacije širom Združenih držav. Posebno na pacifični obali, kjer je organizirano delavstvo najnaprednejše, kot naprimer v Seattle, Wash., (V mislih imam strokovno organizirano delavstvo.)
Poleg tega, da je toraj več delavskih šol starejših kot je Brookwood, o katerem bom spodaj poročal, se kljub temu ta šola pred vsem temeljito loči od ostalih delavskih institucij.
Prva razlika je v tem, da je Brookwood rezidenčna šola, kjer so učenci stalno nastanjeni za 'časa šolskega leta ter dnevno obiskujejo šolo in ne samo ob par večerih v tednu. Druga razlika je ta, da je Brookwood, smelo rečeno, tehnično-zmanstvena delavska šola, katere podlaga je, proučavanje delavskih problemov, sedanjih, preteklih in bodočih, z znanstvenega stališča, in propagandističnega ali teoretičnega značaja, kot so ostale. In tretjič, Brookwood nima lokalnega ali provincijlnega karakterja, ker njegova vizija obsega delavsko gibanje v celoti.
Vsaka institucija, katerekoli vrste, ki je vpostavl-jena in vzdrževana po kateremukoli razredu ali njegovi frakciji, služi tudi njegovim interesom, v prvi vrsti toliko časa, dokler je pod njegovo kontrolo. In to je absolutna resnica.
Banke služijo v prvi vrsti bankirjem. Njihov motiv je ,da redno prejemajo mastne dividende. Služiti industriji ter ljudskim interesom v splošnem, ni njihov namen. Njihov namen je, da dosledno služijo njihovim sebičnim interesom.
Ravno tako je s šolstvom, šolske institucije danes ne služijo splošnim interesom, kot bi po fundamental-nem principu in teoriji morale. Tudi v preteklosti niso, ker zgodovina ne pozna nerazredne človeške družbe. Toliko večje je ta resnica danes. Komerci-jaliizem se ne nahaja samo na bankah ter v izmen-jevalnicah, temveč je dobil tudi šolstvo pod popolno kontrolo; brez razlike o vrstah šolslkih institucij ter brez razlike nominalne kontrole istih. Razne verske sekte in denominacije kontrolirajo brezštevilne šolske institucije, bodsi v katerikoli državi ali kontinentu. Vse pa služijo kapitalizmu, brez razlike, s pasjo zvestobo. Njih namen je vzgojiti zveste in poslušno— udane hlapce staremu družabnemu redu.
V državnih šolskih institucijah niso nič boljše-razmere. Služijo ravno istim interesom in imajo sli-čen namen, kot gori omenjene verske sekte. Namen države je, vzigojiti sto procentne patrijote, da jih, kadar odrastejo, pošlje v človeško klavnico, boriti se za demokracijo, za domovino ali pa proti delavstvu, kadar je v boju za izboljšanje svojega položaja. Mladini se vtepa v glavo sto procentizem, namesto da bi bila prosta vsakega vpliva, ki ne stremi po znanstvu, s tem, da se namenoma in sistematično vzbuja in stimulira v nji drhalski instinkt, kateri je globoko vkoreninjen v človeku, ker je podedovan in je toraj last in hiba človeštva, in kateremu vplivu se je težko iztrgati. V to svrho pa najbolje služi vihtenje narodne zastave, ki je premnogokrat le kHnka, za katero se skrivajo uma-
zani, nizki in sebični interesi. Moško mladino st sebno po zadnji vojni z mrzlično hitrico pou sukanju orožija in vojaški disciplini. V spiošn po vseh šolslkih institucijah militarizem takoreč bolizira bodočim državljanom, kot nekdaj v A ali Nemčiji, na en ali na drug način.
O srednjih ali višjih šolah, ki so navidezno večjega upliva denarne oligarhije ali v realnosti njeno popolno kontrolo, ni vredno govoriti, kot o stitucijah znanja in izobrazbe. Tukaj je koi lizem najbolj aktiven.
Mnenje mnogih prominentnih znanstvenikov edukatorjev je, da je današnji položaj šolstva t1 koč popolnoma brezupen, ker je prostituiran po mercializmu in militarizmu; ker da motivi in m šolskih institucijah ne funkcijonirajo v direkciji, bi morale, za dosego zdrave duševne družbe.
Po nepristranskem opazovanju današnjih institucij dobi oster opazovalec le en zaključek i« je, da je današnje šolstvo kot institucija intel; bankrot, ker je v splošnem popolnoma podleg zani in cinični propagandi, katera stremi kate le za povzdigo kapitalističnih interesov in za iranje današnjega družabnega reda.
Delavstvu polagoma ležejo mrene raz očes, ter in bolj spoznava kritični položaj, ne samo na tem ju, temveč v splošnem.
Napredek je v splošnem počasen; velikokrat sleden, in le v redkih slučajih v zgodovini je šel koma. In v vsakem takem slučaju je bil narejen v napredek le kot posledica večje družabne kak ter je stal družbo velikih materijalnih in člo žrtev. V interesu človeške drulžbe je, da spre : ako je mogoče, obliko svoje gospodarske forme nejširn potom, kot jo je pa v preteklosti. Mogoča v to smer vodi potom večjega razvoja zdrave izi' in rabljenja razuma in ne instinkta, iza katerega go je pa predpogoj učenje in spoznavanje.
Delavstvo je v današnji družbi najštevilnejši navečji faktor. Toraj je največ prizadeto, ne samo siti dnevno breme življenja, ampak tudi pri drt* večjih ali manjših izpremembah, bodisi na boljšo slabšo stran.
Potreba delavstva je za permanentno dosego šega življenja, ki ga pa zamore doseči le potom jite izpremembe sedanjega družabnega reda v bo znanstveno študiranje družabnih problemov kot ta, brez vsakega tabu ;in širokega znanja zgoj ki je zrcalo preteklosti in slika prešnjih družb in bojev, njih posledice, ter njih dobre in slaibe strani.
Promovitelji brookwoodslke delavske šole, s širokim dulševnim obzorjem in plemenite čl vizije, uvidevajoč kritični položaj delavstva, d in ekonomični, so šli na delo ter ustanovili Bro„i Polni prepričanja, da leži takojšno kakor tudi u1" tno izbolšanje ekonomskega položaja delavstva družbe v predpogoju duševnega preporoda in pu ga na najširši stopnji; da je za to dosego delavstva trefono najširšega poznavanja faktov in pr^K' s katerimi je delavstvo obdano in preko katerih mogoče iti z ignoranco; ter nadalje, da višje!"' institucije ne nudijo delavstvu potrebnega znanja študiranja faktov in njihovih problemov, so prišli zaključka, da delavstvo potrebuje svoje šole, k bo odgovarjala njih potrebam. In to je glavni faktor, je igral največjo vlogo pri realiziranju brookw šole.
Priprave za ustanovitev Brookwooda so se lansko pomlad in poletje in dne šestega oktobra, 1 je bila njega otvoritev. Ljudje, ki imajo za;" ustanovitev te šole, so aktivni člani delavs banja.
Brookwood leži, kakor že zgoraj omenjeno, Katonah, N. Y., približno dvainštiridset milj od mesta New York. Baizprostira se na goz zemljišču, obsegajoč triinpetdeset akrov sveta, na prijaznem griču, ter se ponosno ozira po svojih sednjih gričkih, kateri so kras Westchester cou_' Bivanje v Brookwoodu je v resnici krasno, že po naravni legi, in okolica je kakor nalašč ustva" resno študiranje.
Zadnje leto se je vpisalo dvaindvajset u obojega spola, (za več ni bilo prostora), različ
teli. Naprimer Amerikanci, dva Slovenca, in po i od češke, slovaške, poljske, hrvatske, švedske, lenske, irske in ostali od židovske narodnosti. Veli vsi so člani strokovne organizacije ter streme iipremembi današnjega ekonomskega sistema. Organizacija Brookwooda kot celote (communi-Iobstoji na najširši demokratični podlagi, in samotni, ne samo v teorii, ampak v popolnem realizi-iju. Deli se takorelkoč v tri avtonomne skupine. Prva loji iz študentov, ki imajo svoje mesečne seje, na l(rih rešujejo svoja vprašanja kot posebna skupina. i(i skupina sestoji iz članov fakultete, ki rešuje probleme in se snide, kadar je to potrebno. In tja skupina pa sestoji iz skuipnih članov šole (com-lily)), ki rešuje vse probleme celote ali pa posa-snih skupin na rednih ali izrednih sejah. Vsaka po-lezna oseba ima enake pravice in enake dolžnosti. Druga zanimivost v ti šoli je, da ima vsaka oseba linost opravljati poleg duševnega dela tudi ročno lo, in to dve uri na dan in pet dni v tednu. V tem m ni izvizeta nobena zdrava osoba. Bodisi študent profesor, vsalk ima enake dolžnosti in enake odgo-mosti. Dela je tudi za vse dovolj. Nekaj oseb oprav. inevna kuhinjska dela, drugi pa opravljajo zunanja lana šolskem posestvu in po vsaki jedi pa pomivajo linjske "črepinje". Hišna dela smo se privadili do-i opravljati. Metla žvižga iz kota v kot, kuhavnica pa suče kot mlatičevi cepi kadar mlatič "repetira." ite pomivamo, da na vse strani voda škropi in pome izgleda, kadar konča, kot bi vzel "shower bath" IT obleki.
Fizično delo, združeno z dolžnostjo in odgovorijo, je za vse tukajšne stanovalce infinitno velike-pomena. Namesto da bi igrali športne igre, kot je navada po vseh šolskih institucijah, se tukaj opravl-jroduktivno delo in se pri tem dobi telesno vajo, e v gotovi meri potrebna za ljudi pri učenju. Ni naj-tjt važnosti za tukajšne osebe da opravljajo produk-rn dela in imajo s tem potrebno fizično gibanje; mreč važno je, ker se z opravljanjem ročnega dela, fi razmerami kot so tukaj, človek uči—in veliko uči. nič se uči spoznavati važnosti ročnega dela za druž-Iin spoštovanja do njega, kar obojega manjka pri jikalipri odraslih dijakih. Naravno je, da ljudje, ie opravljajo ročnega dela, če ravno so ga kedaj |ie opravljali, ga mrze in se ga boje opravljati. Drugič, dijak ali profesor se pri opravljanju fi-iraega dela, pod enakimi razmerami in enakimi poji, v prvi vrsti uči spoznavati samega sebe in svoje elavce, ter nangnenje posameznika do kooperacije, kateri bo morala sloneti bodoča družba. Poti iz upindividualizma v drugega ni, ker je samo en in-fflnalizem. Ravnotako ni poti, Iki bi držala iz »ja - sedanjega — individualistično-anarhističnega htžabnega reda v drugega, slončega na enakih prin-pik in motivih, ter položaj kaj izpremenila. Navadno tolmačenje o pomenu šolanja je ne samo Hd srednjim slojem, ampak tudi med delavskim slo-■ in posebno med boljše situiranimi stariši, ki so mo-|ofe dobrega mišljenja ter napredni, — da jim ne bo Aa trdo delati in bo s tem pripomogel do večjega upredka. Ideja je lepa in plemenita. Ali vse talke ifje in 'preconceived notions" le redkoma postane-toeso in kri. So kakor mehurčki v zraku in ko ve-krpopiha, jih ni nikjer. Ker pomen o šolanju nima prave vrednote in ker ■e institucije niso to, kar bi morale biti, tudi re-lllit ne more biti drugačen.
Brookwoodska delavska šola je institucija, ki je l danes najbližja visokim idejam prave in resnične obrazbe. Ker je institucija še mlada, ima naravno go-►t limitaeije, preiko katerih ni mogoče kar skočiti. Iv svojem razvoju je upati, da bo tudi to premostila. I Celoten šolski tečaj Brookwooda traja dve leti in I deli v prvo in drugo leto. Ker bo čitatelje mogoče linalo, kaki predmeti se v ti šoli poučujejo, naj poni kratek obris o njih.
Predmeti, ki se poučujejo prvo leto, sestoje—Kako ! je učiti; kratek in praktičen predmet o pomenu in iljih Brookwoda. Nadalje, kako delujejo človeški možni, kako jemati notice, ter kako se učiti iz knjig itd. aba angleškega jezika—učenje v govoru in pisavi loprocesih, ki delujejo na razvoj mišljenja. Nadalje,
študiranje literarnih del modernih pisateljev, uklju-čenje biografij delavskih voditeljev; parlamentarne postave; učenje slovnice, itd. Zgodovina civilizacije— teorija o postanku sveta in življenja; razvoj in življenje človeških bitij, ter postanek družbe; razvoj in organiziranje človeških institucij, človeških bojev; razVOj industrijalizma in kapitalizma na kontinentalni Evropi, v Angliji in Ameriki; razvoj socialnega, ekonomskega in političnega sistema do današnjega dne, študiranje socijalnih problemov, naravnih zakladov, ljudstva, živečega v Združenih državah, produkcije in distribucije, financ; nadalje konkretnih problemov, kakor nezaposlenosti, otroškega dela, monopolizacije, potrata, itd.
Predmeti drugega leta so: Socijalni problemi— nadaljevanje socijalnih problemov iz prejšnjega leta, analiza sedanjega ekonomskega, socijalnega in političnega sistema ter solucij, predlaganih po anarhistih, komunistih, socijalistih, kooperatorjih, inženirjih, ter po raznih šolah ekonomistov, itd. Vlada—delovanje zvezne, državne in municipalnih vlad: Zgodovina dela vslkega gibanja v Ameriki, ter pregled gibanj agri-kulturnih in industrijalnih delavcev po drugih državah. Socialna psihologia, uključivši introdukcije o biologiji, fiziologiji ter splošni psihologiji. Delavska organizacija, problemi in taktika, uključivši detaljira-ne študije o organiziranju delavcev v raznih industrijah, vodenje štrajkov, vpravljanje strokovnih organizacij, kakor tudi študiranje večjih strategičnih problemov, pred katerimi se delavstvo nahaja, itd. Statistika—knjigovodstvo, pregledi (surveys), preiskovo (research), itd. Delavska izobrazba. — Delavsko in far-marslko časnikarstvo.
To je kratek opis šolskega reda, ki ga nudi Brook-wood. Iz tega je razvidno, da Brookwood ne stremi po tradicijonalni ali "visoki" "high brow" izobrazbi. Namen te šole je, "izobraziti delavce iz delavskih vrst, za dfelo v delavskih vrstah." In radi tega načela je Brookwood velikega in dalekosežnega pomena za delavsko gibanje v Ameriki ter indirektno za splošno delavsko gibanje po svetu.
Naj spregovorim še par besedi o vzdržavanju Brookwooda. Kot navadno, je vsaka napredna delavska ustanova, katera stremi po izprememfoi sedanjega gospodarskega reda, vedno v velikih stiskah za svoj obstoj, Wko tudi Brookwood ni izvzet iz postoječega a žalostnega" fakta za delavstvo, a sedaj, ker so slabe delavske razmere v deželi, se Brookwood skuša financirati s tem, da trka na vrata raznih simpatičarjev naprednega delavskega gibanja, ki imajo kaj več "cven-ka." Kadar se bo pa delavstvo nahajalo v boljšem finančnem položaju kot je sedaj, se bo Brookwood obrnil na napredno organizirano delavstvo za finančno pomoč in za svoj obstoj. Do te podpore je opravičen, ker je namen Brookwooda služiti delavstvu in biti vzdrževan po delavstvu. In dolžnost vsega naprednega delavstva je, zgrniti se okrog Brookwooda, ki je njegova institucija, ter mu dati finančno in moralno pomoč.
Agitatorji na delu.
Frances A. Tauchar, Cleveland, 0...............26
Charles Pogorelec, Penna.......................27
Cleveland, O.: Lovrenc Gorjup ..................12
Sheboygan, Wis.: J. Miklioh...................... 1
Cleveland, O.: F. Mack .......................... 1
Browder, Ky.: J. Lampe ........................ 1
Ely, Minn.: Jos. Mavetz .......................... 1
Cleveland, O.: Jos. Kodrich .................... 2
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k Isejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč"__

Gibanje akcije za brisanje Prole-tarčevega dolga.
V'	_
V sledečem objavljamo še nekaj pisem, ki so dospela upravi "Proletarca" v pogledu akcije za brisanje Proletarčevaga dolga in izkaz prispevkov, ki so bili poslani do 28. julija.
Sodrug Jos. Mantony, iz Detroita, Mich., piše: "Cenjeni sodrugi: Priloženo pošiljam ček za $10.00 v fond štiristoterih. Res, treba se je znebiti one more v tiskarni. Če bi se naši zavednejši delavci le malo bolj poglobili v dejstvo, kolike vrednosti je zanje "Proletarec" z duševnega in gmotnega stališča, pa bi gotovo skrbeli, da bi ne imel list ne le nobenega dolga v tiskarni, ampak povrhu svojo tiskarno in svoj dom. Premisliti bi morali, da v hišo, kamor zahaja "Proletarec", nimajo dostopa febtaši za razne poneumnje-valne zavode, kakor za farovže, cerkve — pa tudi agen-tje posvetnih reči kot za delnlice različnih zlatih rudnikov, oljnih vrelcev, lurške vode, johančine krvi itd. Na ta način varuje Proletarec naše delavce duševne teme in gmotne škode, ki jo drugim tako lahko usi-lijo mračnjaški agentje vse sorte. Vaš za razredno zavednost, Joseph Mantony."
Sodrug Fran Česen iz Clevelanda, Ohio, piše: "Cenjeni! Priloženo dobite nakaznico za $5 kot prispevek rešilnemu bataljonu. Priznati je treba, da bi izguba "Proletarca" zelo zadela jugoslovansko delavsko gibanje v Ameriki v veliko veselje nasprotnikom delavskega razreda. Umerjen ton njegovega čtiva in legalna taktika, ki jo ima za temelj njegovega razlaganja o dosegi nove človeške družbe, nam je porok, da se bo list vzdržal na površju vkljub naporom "čistih", da ga uničijo. Pozdrav! Frank Česen."
Sodrug Mike Klenovšek iz Atlasburga, Pa., piše: Cenjeno upravništvo Proletarca: "Oprostite, ker se nisem toliko časa odzval vašemu apelu. Rojim se, da bom najzadnji pri bataljonu. (O, ne boste ne! Op. upr.) Sicer se pa ni čuditi temu, ker sem že precej v letih. Stare ljudi zapuščajo moči — to se pravi v tem slučaju sredstva — za to pa ne morem dohajati drugih, ki so v teh rečeh bolj podkovani kakor sem jaz. Toda prihajam vendar . . . Tukaj vam pošiljam $7.50, katere raizdelite takole: $5 v fond bataljona za brisanje Pro-letarčevega dolga, $2.50 pa za poravnanje naročnine za bodoče leto.
Naj še omenim, da se je bil oglasil pri meni vaš potovalni zastopnik sodr. Charles Pogorelec. Lahko mi verjamete, da me je njegov obisk zelo razveselil. Le žal, da mu pri tisti priliki nisem mogel postreči z drugim kakor z lepo besedo. Prosim ga torej, da mi za to ne zaimeri. Ko pride v drugič naokrog, upam, da me ne bo lomil tako ta finančni krč, kot me je ravno takrat. Mnogo uspeha vam želeč pri agitaciji tega fonda, vais pozdravljam, Mike Klenovšek."
Poslali so svote do 28. julija v ta fond sledeči:
Illinois:
Alesh Frank, Ghicago......................$	5.00
Besjak Frank, Springfield ................................5.00
Kobal Andrej, Chicago..............................5.00
Maslach Geo.. Chicago..........................................8.00
Podlipec Frank, Cicero..........................................2.00
Pogorelec Charles, Penna, (K. 211) ..................10.00
Tauchar F. S., Chicago..........................................5.00
Zajbert Martin, Springfield................................2.50
Idaho:
Painich Louis, Pionierville ..................................5.00
Kansas:
Soc. klub št. 157 J. S. Z..........................................5.00
Michigan:
Joseph Mantony, Detroit ........................................10.00
Minnesota:
Martz Max, Ruhl ......................................................5,00
Teran John, Ely .......................'' '	5^0
New York:
Petavs Frank, Lovers Leap, Little Falls ...... 5.00
Ohio:
Rajec Ernest, Cleveland .................i. ■
Česen Frank, Cleveland ................ .1. |
Fatur John, Cleveland ...................1
Petek Joe ..............................J.
Gorjup Lovrenc, Cleveland .................
Slanovec Max, Collinwood ...............,,. I
Pennsylvania:
Klenovšek Mike, Atlasburg .................. I
Vidrioh Andrej, Johnstown ................. i|
Jugoslov. soc. klub št. 69, Herminie ................I
Wisconsin:
Faletich Frank, Milwaukee ................. ii
Shabus John, Milwaukee .................... a
Wyoming:
Dalinar John, Rock Springs ................ |
Skupaj v tem izkazu ..................MSI
V izkazu 8. julija .......................447J
Slkupaj do 28. julija ................
Manjka še do 100 odstotnega odziva ____Sl,417j
Kulturni vestnik,
'Kres".
Deveta-deseta številka revije "Kres" (izšla mesa julnija) ima sledečo vsebino:
Leposlovni del. Proza: A. Cerkvenik: V verigi F. M. Dostojevski: Veliki inkvizitor; ZaPhar — iT ik: Pravljica iz vzhoda; A. Cerkvenik: ProstitutkaZ»| ša. Pesmi: Vida Tauferjeva: V borbi za obstanek;« ob kresu; Tone Seliškar: Temnordeča potonika: Na pot: Žabja vas; Pogreb, Poučni del: R. Golouh: Misled socializma, Platon. — Vestnik: Telovadba, šport, Vestnik "Svobode". Ženski vestnik. Otroški vestnik. Književnost. — Slike: Karel Marks; Avgust Bebel: Trapi od lakote umrlih ruskih otročičev; Pevski zbor "S*j boda" v Mariboru.
Slovenlskim delavcem v Zedinjenih državah H novno priporočamo, naj pridno segajo po tej reviji Posamezni iztisi se dobe pri Proletarcu. Gori imenoij na številka stane 25c iztis.
"Zdravje",	j
revija za pouk o zdravju in bolezni. Zadnje dve šte^ ki "Zdravja" imate sledečo vsebino:
"Stanovanje in zdravje. — Alkohol in zdravljenji' ran. — Kako naj se Beograd preskrbi z zdravo pitij vodo. Dieta pri bolnikih s srčno napako. — Vzgi Kratki zdravstveni pouki. — Zdravstveni vesti.-Djd ka M. Stanojevič. — O milu. — Higiena na kmetih,-] Zmernost. — Počitniške kolonije in boj zoper tubed! ložo. — Dedni vpliv alkoholizma. — PodedovanosI ii dolgost življenja. — Smrt ušem. — Pasteurjevo živi nje in delovanje. — Prijavljanje tuberkuloznih bohUi kov. — O toplomeru. — Dieta (način prehraneL one, ki so bolni na želodcu. —Kaiko se nareja telesu toplota. —■ Iz dobrih knjig in listov. — Prijatelj« knjig o zdravju."
V Proleatarčevi književni zalogi dobite vse štev« 'ke "Zdravja" letnika 1921, kakor tudi dve številke,ij so izšle v tem letu.
Razne knjige.
Upravništvo "Proletarca" skrbi za nabavljali raznih slovenskih knjig, ki jih nudi v nakup naši« rojakom v Ameriki po najnižjih mogočih cenah. H nji teden smo prejeli iz Ljubljane po večje število» vodov sledečih knjig, izmed katerih so ene izšle i pred leti, toda njihova literarna vrednost je taka.di, jih priporočamo v naročitev vsem ljubiteljem dobrji čtiva.
"Tri povesti Levo Tolstoja." — "Povesti Maksim Gorkega." — "Iz spominov mladeniča," roman, spi
1
F, M, Dostojevski, iz ruščine prevel R. K. — "Taras Ijba", povest, spisal N. Gogolj, iz ruščine .prevedel jdimir Levstik. — "Jakoba Alešovca izbrani spisi , L II. in III. zvezek. Kobzar — izbrane pesmi Tarasa Sevčenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine. — Razni teh smo prejeli še nekaj drugih knjig, ki bodo ozna-iene v seznamu cenika knjig v prihodnji izdaji Proletarca.
&&
Svetovna zaloga zlata.
Vrednost vsega zlata na svetu se ceni na $9,000,-1,000. Od tega se ga nahaja okoli tretjino v Zedinje-aih državah. Seveda ni to absolutno vse zlato, kar ga jena svetu, kajti mnogo ga je v raznih zlatih izdelkih. V gornji vsoti je v prvi vrsti zapopadena le tista količina zlata, ki se ga rabi za kovanje zllatega denarja.
Med vojno so morale razme Evropske države, posebno centralne sile, plačevati svoya naročila v ino-lenistvu z zlatom. Na ta način je prišlo velike mno-iine zlata v ameriške blagajne. Ljudstvo sicer tega ni posebno čutilo, sedaj pa morajo miljoni kljub ogromnim zalogam zlata trpeti pomanjkanje, kajti zlato ni njegova posest in si raditega ne more z njim kupovati potrebščin.
Rusija, ki je imela pred vojno veliko zlata, je se-svojo zalogo skoro izčrpala. Nelkaj so ga odnesli taristi, nelkaj kontrarevolucionarni generali, z drugim je sovjetska vlada kupovala potrebščine potem, ko je bila blokada odpravljena. Sedaj išče kreditov v tu-deželah, za katere ponuja koncesije. Ruska izvoz-.. trgovina je v sedanjih razmerah neznatna in se ne bo opomogla še dolgo časa, kajti najprvo je treba stabilizirati rusko gospodarstvo in reorganizirati industrijo. Pred vsem je za Rusiljo najnujnejša rekonstrukcija transportnih sredstev. Železnice, kakor vodna pola, so v slabem stanju in vzelo bo v mormalnih razmerah več let, da se izboljšajo.
tč^ tč^
Zmaga zavednih socialistov ali zimaga nezavedne mase? — to je vprašanje, ki zahteva odgovor. Za zmago socializma je treba zavednih socialistov. Zato je treba iz nezavednega ljudstva napraviti zavedne socialiste. Zmaga nezavedne mase ne pomeni ničesar drugega kakor zmago republikancev in demokratov.
kl\ VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Pričujoča številka Proletarca je 777. Če je številka poleg vašega naslova manjša kot m, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Ponovite jo takoj, ali pa sporočite, da jo poravnate pozneje, sicer se vam list ustavi. Zlasti velja to za Eiročnike v tistih naselbinah, v katerih Proletarec lima zastopnika. Poštni zakon zahteva, da je naročnina poravna-, istotako hočejo svoje tiskarna in drugi upniki. Se čakajte, da vas upravništvo opominja s posebnim mom. Ti opomini morajo za en čas izostati. Prvič stanejo denar, drugič pa vzamejo čas, ki je odločen ia druga dela. Prosimo, uvažujte to!
UPRAVA PROLETARCA.
jugoslovanska socialistična zveza
SOCIALISTIČNE STRANKE V AMERIKI.
220 SO. ASHLAND BLVD., CHICAGO, ILL.
t t
TAJNIŠTVO.
Tajnik-prevajalec: Frank Petrich, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111.
EKSEKUTIVA. Frank Aleš, Mary Aucin, V. Cainkar, Philip Godina, F. Zajec, S. Bojanovič, O. Maslač, Miloje V. Lučič in Mi-tar Sekulič.
NADZORNI ODBOR.
F. S. Tauchar, Frank Udovich, M. Dimič in S. Cakič.
Vsa pisma tikajoča se Jugoslovanske socialistične zveze, je naslavljati na tajništvo JSZ.
Redne seje eksekutive JSZ. se vrše vsaki četrti petek v mesecu, izredne po potrebi.
ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE. Philip Godina, tajnik; V. Cainkar, blagajnik; F. Zajec, zapisnikar. Frank Alesh in Mary Aucin. Nadzorni odsek slovenske sekcije: Frank Gottlicher in Mary Udovich. Organizator: Chas. Pogorelec.
ODBOR SRBSKE SEKCIJE. Miloje V. Lučič, tajnik. Odborniki: Sava Bojanovič, G. Mas-lach in Mitar Sekulič.
PROLETAREC,
glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Upravni odbor Proletarca: Jožko Oven, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Frank Gottlicher, blagajnik; F. S. Tau-cher in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Chas. Pogorelec. T. č. upravnik: Frank Petrich.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na na, slov Proletarca.
Opomba. — Uredništvo Proletarca sprejme odgovorno^ le za tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrudniki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko odgovornsti, kolikor zahteva zakon.
VAŽNO ZA ROJAKE f HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAKO TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Frostomisleci, St. 87, SNPJ.
Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tem ojačate naše vrste.
Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
V SENCI KOŠATEGA STAREGA DREVJA.
V vročem poletju vsakdo rad sedi v senci košatega starega drevja. Ali le malo ljudi pomisli, koliko bri-ge je treba človeku, da varje zdravje dreves pred boleznijo in razpadanjem. Sovražne žuželke jih napadajo, bolezen in razpadanje deluje iz zasede, in bolehna drevesa, če zanemarjana, umro prezgodaj. Taka je tudi z ljudmi. Trdno zdravje in visoka starost zahtevata nepretrgano skrb za želodec in črevesje, in ključ za večino zdravniških ugank je tisto, kar odpira drob. Trinerjevo grenko vino je zdravilo, ki ohranja drob odprt, pomaga prebavi in pospešuje dobro slast; zato postavlja cel človeški stroj v popolno stanje, da se zo-perstavlja številnim bolOznim, ki ga utegnejo napasti. Mr. John Skrdla piše iz Wilber, Neb.: Trinerjeva zdravila so zanesljiva, posebno pa še Trinerjevo grenko vino, ki mi pomaga vselej in ki mora biti v mojem domu vedno pri rokah. Vsakomur priporočam Trinerjeva zdravila." Stopite še nocoj k svojemu lekarnarju ali trgovcu z zdravili ter si ga kupite eno steklenico!
CENIK KNJIG.
(Za cenik drugih knjig glej zadnjo stran platnic.)
JIMMIE HIGGINS, spisal Upton Sinclair, poslove-
venil Ivan Molek, 481 strani, lično vezana v platno 1.00 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in založila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana
v platno .................................. 2.00
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot,
128 strani, mehko vezana 50c, trdo vezana.......65
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani, trije izt'isi skupaj.....................................10
DETROITSKIM SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba St. '114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
NAZNANILO.
GIRARD, O. — Seja jugoslovanskega socialis nega kluba št. 222, J. S. Z. se vrši vsako četrto ned ljo v mesecu ob 2. popoldne v Slovenskem dom Girardu. — Rojaki delavci, pristopite k naši oit zaciji in postanite bojevniki za delavsko stvar v t stah socialistične stranke. — Frank Kramar, orf zator.
Edini
l Jugoslovanski pogrebnik in balzamom i
ZA CARLINVILLE, ILL.
Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba št. 213, J. S. Z., vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani. Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini način, da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne.
Z delavskim pozdravom Jos. Korsic, tajnik.
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavlja- j nje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno 1 kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem
času.
JOSIP PAVLAK
1814 So. Throop St., Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
"THE MILWAUKEE LEADER"
Največji AmeriSki aoci&Utiioi dnevnik.
Naročnina: $6.00 za celo let«, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece.
Naslov: 532 Chestnut Street, MILWAUKEE, WIS.
SEVEROVA ZDRAVILA VZDRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
O/rmnovjhs, /rmvojvui fondejL
bodo^fofevo dobile uspešno odpomoč kadar uživajo
5EVERA5 REGULATOR
1on"ka za ženske
Prerr^a bolečine, popravi neredne funkcije, poriva naravi okrepčali oslabele ženske organe in jim povrne normalne razmere.
CENA */.SS Vprašajte V lekarnah*
John Plhak & Co.
1191-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
SLOVENSKA
BANKA &
70 — 9th Ave., New York City
pošilja denar v stari kraj
hitro, zanesljivo in po nizkih cenah, 'j
prodaja vozne listke za
vse važne prekomor-ske linije, in
opravlja vse druge posle,
ki so v zvezi s starim krajem.
Postrežba točna in solidna.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.