Zb. gozdarstva ln lesarstva, L.19,· št. 1, s. 19'1 - 120, Ljubljana 1981 UDK 711.14.3:712.24(048.1) (061.3)=863 PARAMETRIČNI PRISTOP K VREDNOTENJU USTREZNOSTI ZEMLJIŠČ ZA RAZLIČNE RABE Ivan M:irušič* IZVLEČEK Parametrični pastopki uvajajo eksplicitno uporabo posameznih prostorskih značilnosti ob opre- deljevanju vrednosti prostora za različne njegove rabe. Pri tem sta neogibni dve opravili: - opredelitev con homogenih v pogledu ocene vrednosti in · - opredelitev same ocene. Posamezne postopke vrednotenja prostora je mogoče označiti glede na to, kako je izvedeno katero od obeh gornjih opravil. Mogoče je opredeliti štiri osnovne skupine postopkov. Izbor in ponderiranje parametrov vrednotenja je tako časovno kot prostorsko pogojeno. V bistvu subjektivno dejavnost vrednotenja je mogoče objektivizirati z neposrednim proučevan­ jem prostora in dejavnosti v prostoru ter z različnimi bolj ali manj kompleksnimi planerskimi postopki. Prikazana sta dva primera takih kompleksnih planerskih postopkov. ABSTRACT Parametric approach to evaluation of land for various land uses. Through application of parametric methods the explicit use of land characteristics is intro- duced into the land evaluations. Two distinctive activities seem to be important in this contex: - defining zones which are homogenous in the land value, and - defining scores of the land value. The land evaluation methods could be classified according to the way how these two activi- ties are implemented. There are four basic approaches. ldentification and weighting of parameters represents an important aspect of the use of param- etric methods. Parametrers and their importance vary intime and locality. The land evalu- ation, basically subjective activity, could however reach more objective level through a direct research of spatial behaviour of the land use and through various more or less complex planning methods and technics. Two examples of such methods are presented. * Univ.doc., mg.krajinske arhitekture, dipl. ing. agr. BF Ljubi jana, Krekov trg 1 97 WOD Prizadevanja za kategorizacijo vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, ki so sledila sprejetju Zakona o kmetijskih zemljiščih leta 1973, so odpirala vrsto vprašanj glede tehnike dela, de- lovnih postopkov ter glede uporabljenih kriterijev vrednotenja zemljišč. Zakon in njemu sle- deča Navodila za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim prostorskim planom oz. urbanističnim načrtom občine (1975) seveda nista mogla podati natančnejše opredelitve gornjih vprašanj. · Praksa izvajanja kategorizacije in razvrščanja kmetijskih zemljišč v cone, kakor jih je pred- , pisoval Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973 ter noveliran Zakon o kmetijskih zemljiščih (1979) je večinoma uveljavila pristop, ki je sicer vsaj ekplicitno neparametričen, je pa zato bil dobro prilagojen potrebam in možnostim strokovnega in družbenega okolja. Dejstvo je, da so prostorski načrti za potrebe kmetijstva opravili zelo pomembno nalogo pri varovanju kmetijskih zemljišč pred pozidavo, čeprav morda bolj zaradi širjenja splošne druž- bene zavesti o potrebi varovanja najboljših kmetijskih zemljišč, kot pa zaradi neposrednega varovanja in preusmeritve zidave na zemljišča slabše kakovosti (1). Potrebno je namreč poudariti sicer zelo samoumevno dejstvo, da kriterije odločitve o rabi pro- stora opredeljuje stanje družbene zavesti, le- ta pa se ustvarja kot rezultat številnih silnic družbenega razvoja. Vzgoja je seveda ena najpomembnejših silnic ustvarjanja družbene zavesti. Kmetijski prostorski plani pa so bili, in so še, zelo pomembni tudi kot sredstvo vzgoje družbe- ne zavesti. Neposredne konforntacije interesov 1,/rbanizacije in kmetijske proizvodnje so se čestokrat, navkljub kmetijskim prostorskim planom, končale s popuščanjem pred interesi zida- ve. Tu ne bi navajali primerov, saj bi jih naši i takorekoč v območjih vseh slovenskih krajev z večjo dinamiko razvoja izražene bolj ali manj konfliktno. Menimo, da je prav to dejstvo ena najpomembnejših spodbud za uveljavljanje parametričnih postopkov pri izvajanju katego- rizacij kmetijskih zemljišč ter pri izdelavi kmetijskih prostorskih planov. PARAMETRIČNI POSTOPKI Skupna značilnost parametričnih, lahko bi rekli tudi formaliziranih postopkov, je: - da so transparentni ali eksplicitni, to pomeni, da so v postopku vrednotenja uporabljeni kriteriji eksplicitno predstavljeni, medsebojne relacije med različnimi kriteriji pa prav tako eksplicitno izražene s formo! izirano strukturno predstavitvijo - modelom vrednotenja; - da so opredeljeni vnaprej, pretežno sekvencielni ter često vključujejo vzporedne delovne opreacije, pogojne delovne opreacije in povratne sklope; - do so pri njih cilji, kriteriji in spremenljivke opredeljeni vnaprej ter da se opredelitve popravljajo ob povratnih informacijah, ki jih daje sam postopek. Posledice pravkar navedenih značilnosti parametričnih postopkov so zlasti pomembne za preseganje nekaterih pomembnejših omejitev "klasičnih" neekspl icitnih postopkov. To so: - .odprtost vrednotenj, ki so subjektivna po svoji naravi, za samoupravno opredeljevanje; tu je zlasti pomembno, da je samoupravni mehanizem odločanja mogoče vključiti v zelo zgodnje faze nastajanja planskih dokumentov, 98 - vnaprejšnja ter eksplicitna opredelitev ciljev in kriterijev zagotavlja obsežno argumen- tacijo in "snov za razpravo". S tem pa je mogoče konfrontacije različnih interesov pre- nesti na tehtanje argumimtov nasprotujočih si strani. Ob gornjih značilnostih parametričnih postopkov pa ni nepomembno to, da so vselej vezani na neko tehniko dela, ki je v prostorskem načrtovanju vselej taka ali drugačna oblika po- stopkov prekrJvanja kart s koristno informacijo. Tu prekrivanje ne smemo razumeti dobesed~ no, saj "prekrivanje" lahko poteka v računalniku s kartami v obliki niza ali nizov numerič­ nih vrednosti, ali tudi kako drugače. TEHNIKE DELA PRI VREDNOSTNEM vPREDELJEVANJU ZEMLJIŠČ Dve opravili sta vselej potrebni pri opredeljevanju vredi:iosti zemljišč: - opredelitev homogenih con, to je prostorskih enot, za ketere nedvoumno in enovito velja določena vrednostna ocena ter - opredelitev vrednosti te cone, to je, opredelitev značilnosti cone, ki mora biti nedvoumna in ena sama. Glede na to, kako sta ti dve opravili izvedeni, je mogoče razvrstiti tehnike oziroma po- stopke v naslednje oblike: 1. Tehnika predpostavi janja celote; opredelitev homogenih con in opredelitev vrednosti con sta implicitni. 2. Tehnika eksplicitne opredelitve homogenih območij ter predpostavi jene ocene vrednosti cone. 3. Tehnika predpostavi janja homogenih con ter eksplicitne opredelitve vrednosti cone. 4. Tehnika eksplicitne opredelitve homogenih con ter eksplicitne opredelitve vrednosti cone. Vse tehnike se pri vrednotenju zemljišč oz. prostora ter v prostorskem planiranju uporabljajo, vsaka od tehnik pa ima tako dobre kot slabe strani. TEHNIKA PREDPOSTAVLJANJA CELOTE Ta tehnika je morda še najbolj razširjena in znana in dejansko je to, kar smo imenovali "klasični" neparametrični pristop. Sloni na dojemanju in reakciji opazovalca prostora - stvarnega prostora, topografske karte, avionskega posnetka in podobnega - na konfiguracij„ ske celote. Reakcija opazovalca je tu, seveda, vrisovanje ter vpisovanje tako homogenih con kot vred- nostnih ocen na karte neposredno brez nekih posebnih postopkov, npr. forma! izirane mani- pulacije tematskih kart, zgolj ob poznavanju ali razpoznavanju prostora ali delov prostora kot celot. Tehniko je mogoče razširiti oziroma dopolniti s terenskimi ogledi, z interpreta- cijo razi ičnih kartografskih virov, z razgovori z drugimi poznavalci prostora ali problema- tike. Te poslednje je mogoče celo forma! izirati z uvajanjem npr. anketnih vprašalnikov, organiziranih diskusij in podobnim. Tehnika sovpada s tem, kar je sicer znano kot heurističen, intuitiven pristop. Po tej tehniki 99 opredeljene homogene cone največkrat sovpadajo z nekimi diskretnimi prostorskimi ali kra- jinskimi enotami, npr. dno doline, planota, pobočje, bolj ekološko opredeljene pedosekven- ce (Stritar, 1974 ) , ali drugače opredel jeni mi ekotopi in podobnim. Ocena pogosto sestoji iz verbalnega opi~a ustreznosti za različne rabe, pa tudi problemov in interakcij med možnimi rabami ter prostorskimi značilnostmi. Rezultat takega opredel je- vanja je karta, na kateri so zarisane homogene cone z vpisanimi vrednostmi, bodisi označe­ ne s kodami ali simboli, k karti -pa priložen ~pis značilnosti con. Tehnika ima vrsto prednosti: - je nezapletena, - ne zahteva posebnih kartografskih obdelav, - da hiter in često kvaliteten rezultat. Pomanjkljivosti pa so: - ni veliko I judi, ki bi zmogli tok intuitiven način dela na ustrezni kakovostni ravni, - od izvajalca zahteva obsežna znanja in erudicijo, - možnosti spreminjanja vrednostnih opredelitev zaradi neeksplicitno izraženih kriterijev vrednotenja ni, - komplekstnost prosto_ra in kriterijev vrednotenja često presega zmožnosti človekovega uma, - transparentnosti, eksternalizacije postopka vrednotenja, ni, zato je tudi argumentaciia rezu! tatov težavna. Prav te pomanjkljivosti tega tradicionalnega tehničnega prijema so bile glavna vspodbuda za iskanje drugačnih tehnik dela. TEHNIKA EKSPLICITNE OPREDELITVE HOMOGENIH CON TER IMPLICITNEGA DOLOČANJA VREDNOSTNE OcENE Tu se soočamo s problemom, ki je si ičen problemu geografske regionalizacije. Kot primer eksplicitne tehnike opredeljevanja homogenih con bi lahko navedli tehniko, ki jo prika- zuje B. Hackett v svojem prispevku za zbornik Krajinsko planiranje' ( 1972 ) • Gre za forma- liziran postopek usklajevanja mej med conami različnih naravnih pojavov. Kot opredelilni- ca homogenizacije con niso sprejeti faktorji, ki vplivajo na vrednostno oceno, temveč iz- razito ekološko opredelilni parametri, npr. vegetacijske združbe, talni tipi, razširjenost bioloških vrst in podobno, zato so "področja popolne uniformiranosti" dejansko naravne krajinske enote. Njih opredelitev je, sledeč Hackettovi tehniki, povsem eksplicitna in s postopkom povsem opredel jena in objektivizirana. Tehnika omogoča poudariti določene faktorje, ki se zdijo pomembni. Pri tej tehniki se ne opredeljuje ekspliciten postopek za določanje vrednostnih ocen con in je zato v tem pogledu tehnika implicitna. Drugačna eksplicitna tehnika opredeljevanja homogenih con je postopek, ki ga je mogoče ilustrirati z Vennovim diagramom, znanim iz teorije množic. Razlika med postopkom B. Hacketta in tem postopkem je velika. B. Hackett s svojim postopkom pomembno omejuje število različnih homogenih con, dočim preprosto prekrivanje con različnih prostorskih pojavov daje z mnogimi presečnimi conami lahko tudi nepregledno število homogenih con. Za vsako od tako dobljenih con je potrebno implicitno opredel iti vrednostno oceno. 100 TEHNIKA PREDPOSTAVLJANJA HOMOGENIH CON IN EKSPLICITNO OPREDELJENIH OcEN VREDNOSTI Sem sodijo različni postopki, pri katerih so homogene cone predpostavljene, vrednostne ocene pa se pridobivajo po formaliziranem, eksplicitnem postopku ob jasno postavljenih kri- terijih vrednostenja. Zarisovanje homogenih con na kartah je prepuščeno intuitivni sposobnosti obdelovalca, nje- govi izkušenosti ter njegovem poznavanju prostora, nenazadnje tudi možnosti razpoznave diskretnih območij v prostoru. Primer take tehnike predstavi ja postopek kategorizacije kme- . tijskih zemljišč slovenskega obalnega območja (Gosar, 1976). V to skupino tehnik moramo uvrstiti pravzaprav vse postopke vrednotenja, ki uporabljajo celično ali rastrsko zasnovane podatkovne baze. Celica je ·namreč vselej opredel jena kot homogena podatkovna cona, znotraj nje po definiciji ni različnih podatkovnih vrednosti, ne glede na dejansko stanje v stvarnem svetu. Povsem geometrijski, urejen značaj rastra, soraz- merno majhna velikost celic v primerjavi s strnjenimi podatkovnimi conami v realnem svetu, oziroma dejstvo, da mora celica biti enaka ali manjša od "najmanjšega skupnega imenoval -, ca" - najmanjše skupne homogene cone ali presečišča razi ičnih prekrivajočih se podatkov - nih con - prevede navidezno to uvrstitev v problem merila. Ne glede na to navidezno drugačno interpretacijo rastrskih tehnik pa mejne celice, to je tiste celice, v katerih je meja med različnimi podatkovnimi conami, ostajajo, ne glede na merilo, predpostavljene kot.· homogene cone. · Za eksplicitno opredeljevanje vrednostnih ocen se pri tej tehniki odpira zelo veliko število možnih postopkov. Dejansko že vsak takiomenovani model vrednotenja opredeljuje tudi postopek vrednostne ocene. Tu bi zgolj našteli najčešče uporabljene postopke: - postopek vrstilne kombinacije kriterijev ali spremenljivk modela vrednotenja - postopek I inearne kombinacije kriterijev - postopek nelinearne kombinacije kriterijev - postopek neposrednega kombiniranja kriterijev - postopek z logično kombinacijo kriterijev - postopek z uporabo matričnih struktur. Ta tehnika z vsemi razi ičnimi postopki opredeljevanja vrednostne ocene se vse bolj uporabi jo zlasti v povezavi z računalniško organiziranim planerskim delom. Največ njenih pomanjklji- vosti izvira iz "nasilne" homogenizacije con, kar seveda rojeva številne težave. Po drugi strani pa je prednost te tehnike hitra in lahka obdelava bolj zamotanih modelov vrednotenja ustreznosti, možnosti hitrega spreminjanja kriterijev in, ob uporabi računalniške kartografije, tudi ceneno kartografsko delo. TEHNIKA EKSPLICITNE OPREDELITVE HOMOGENIH CON IN EKSPLICITNE OPREDELITVE VREDNOSTI USTREZNOSTI Pri tej tehniki gre za združitev postopkov eksplicitnega določanja homogenih con, kot so bi- li navedeni pri drugi tehniki, ter postopkov eksplicitnega določanja vrednosti ustreznosti. Smiselen je le postopek,~pri katerem se hkrati z opredeljevanjem homogene cone opredeljuje tudi vrednostna ocena. Ce se povrnemo k Vennovim diagramom kot ilustraciji postopka, po- tem je to tehniko mogoče opisati takole: prekrivanje posameznih krogov - con - s "presečišči" daje homogene cone, toda prekrivanje pomeni hkrati sovpadanje prostorskih podatkov - kriterijev. 101 Prav sovpadanje prostorskih podatkov - kriterijev pa opredeljuje vrednostno oceno. Tehnika je znana kot postopek prekrivanja prosojnih kart, ole"atni postopek, s tujim imenom "overlay" in podobno. Večinoma se izvaja z ročno pripravi jeni mi kartogrami, tudi prekriva- nje je ročno, odčitavanje pa mogoče s presvetljevanjem prosojnih kart. Prekrivanje več tematskih kart z več razredi prikazane tematike postavlja tej tehniki resne omejitve zaradi zelo obsežnega števila možnih kombinacij homogenih con. Tako bi prekriva- nje JO tematskih kart, vsaka z 10 razredi tematike, dalo 1010, to je 10 mil jard kombinacij ozi- roma homogenih con. Že veliko manjši obseg kombinacij je praktično nepregleden. Veliko boljši je postopek, pri katerem se za vsak razred posamezne tematike izdela posebna karta. V tem primeru je možnost zlaganja kart ene na drugo velik~ večja, z več izvodi ena- kih kart je mogoče vključiti dokaj učinkovito tudi razi ično kal ibriranje posameznih kriterijev. Pri ročnem delu v tej tehniki je za določanje vrednostne ocene mogoče uporabiti: - postopek vrstilne kombinacije kriterijev - postopek I inearne kombinacije kriterijev ter - postopek neposrednega kombiniranja kriterijev. V principu so sicer možni tudi drugi postopki, vendar bi terjali ročno preračunavanje, kar pa je praktično zelo težko izvedi jivo. Tehnika naj bi z razvojem računalniških postopkov, pri katerih je hranjenje in obdelava podat- kov mogoča v obliki poligonov - realnih oblikah podatkovnih con, postala tudi računalniško dosegi j iva. Doslej so računalniške obdelave s to tehniko dale še sorazmerno neučinkovite rezultate. Tudi za računalnik ostaja problem velikega števila možnih kombinacij pri prekrivanju stvarnih podatkovnih con trd oreh. KRITERIJI VREDNOTENJA Navedene značilnosti parametričnih pristopov narekujejo eksplicitno opredelitev kriterijev vrednotenja prostora. Zahteva, da se le-ti opredeljujejo vnaprej, terja povsem jasne predsta- ve o funkcijski odvisnosti med s kriteriji postavljenimi količinskimi vrednostmi za posamezne prostonke značilnosti ter med vrednostnimi ocenami zemljišča. Zakon o kmetijskih zemljiščih je glede kriterijev za vrednostno oceno natančen. Vendar od zakona ni mogoče terjati natančnejših določil, saj so kriteriji ocene, kot to ugotovi jajo tudi v tujini ( Dennis, 1976), tako geografsko kot časovno močno spremenljivi. V določenem ob- močju ter za določeno kmetijsko kulturo so, na primer, kriteriji ustreznosti zemljišča, ki se nanašajo na topografijo prostora, lahko povsem drugačni od kriterijev za drugo kmetijsko kulturo v drugačnem geografskem območju. Dosedanja praksa je pokazala nekatere razi ike pri opredeljevanju kriterijev, ki izvirajo iz: - različne interpretacije nagibov zakonodajalca, ki je predpisal izdelavo kmetijskih pros- torskih planov z zakonom iz leta 1973, - razlik v postopkih izdelave prostorskih planov za potrebe kmetijstva. Nagibe zakonodajalca je bilo mogoče interpretirati na dva načina: - s kategorizacijo kmetijskih zemljišč ter pripravo prostorskega plana za potrebe kmetijstva naj bi zaščitili najboljša kmetijska zemljišča pred pozidavo, - kategorizacija zemljišč ter prostorski plani za potrebe kmetijstva naj bi služili kot pros- torska osnova na načrtovanje kmetijske proizvodnje. 102 Ti dve različni obliki interpretacije nagibov zakonodajalca imata pomembne posledice pri opredeljevanju kriterijev vrednotenja. Prva interpretacija bolj poudarjeno izpostavlja značil­ nosti zemljišča, ki kmetijska tla opredeljujejo kot naravni vir. To pomeni, pomemben je po- tencial nekega zemljišča za kmetijsko proizvodnjo v bolj dolgoročni časovni projekciji. Pri tem ni pomembno, ali je na njemu že uveljavljena intenzivna proizvodnja, oziroma bo taka proizvodnja lahko zagotovljena s kmetijskim prostorskim ·planom oziroma z njim povezanim družbeno ekonomskim planom kmetijske proizvodnje. Kriterije, ki opredeljujejo potencial zemljišča, je mogoče večinoma prevesti v fizične zna- čilnosti zemljišč. Po drugi interpretaciji, to je pri izdelavi prostorske osnove za načrt kmetijske proizvodnje, pa je nujna vključitev tudi družbenih značilnosti vezanih za določeno zemljišče, kot na pri- mer lastništvo nad zemljišči, parcelacija, dosedanja organiziranost kmetijske proizvodnje - npr. usmerjenost kmetij, organiziranost pospeševalne službe, strojna opremljenost kmetij, po- pulacijske lastnosti kmečkega prebivalstva, dohodek, izobrazbena struktura in podobno. Večinoma so doslej opravi jene kategorizacije kmetijskih zemljišč ter kmetijski prostorski pla- ni, sicer neeksplicitno, izhajali iz fizičnih značilnosti prostora. V strokovnih krogih, ki so po svoji strokovni naravnanosti bliže urbanističnim, razvojnim problemom, pa se je pojavila težnja k poudarjanju družbenih kriterijev, ki naj bi pokazali, ali je mogoče na nekem, po naravnem potencialu sicer kvalitetnem zemljišču sploh zagotoviti kmetijsko proizvodnjo v do- glednih časovnih okvirih zaradi lastniških ali drugih socialnih razlogov ( 2). Tako interpretacija seveda zanemarja dejstvo, da je kmetijsko zemljišče naravni vir, hkrati pa predstavlja problem zaščite kmetijskega zemljišča v okvir ekonomskega tehtanja za ali pro- ti pozidavi. Ekonomsko tehtanje pa, to ugotavljajo tudi v tujini ( Lapping, 1975 ), vselej po- kaže upravičenost pozidave zemljišča pred njegovo kmetijsko izrabo. Kmetijska zemljišča je mogoče zaščititi tako, da se jih obravnava kot naravni vir, to je kot družbeno vrednoto, razrešitev konfliktov, ki izhajajo iz načrtovanih posegov v kmetijski pros- tor, pa je potrebno prenesti v celovite presoje razi ičnih razvojnih alternativ. Razlike v opredeljevanju kriterijev, ki jih je dosedanja praksa izdelave kmetijskih prostorskih načrtov pokazala zaradi porabe različnih pristopov k delu, so predvsem razlike večje ali manj- še eksplicitnosti opredelitve. Uporaba neparametričnih pristopov, pristopov z opredeljevanjem celot - "gesta It" pristopov, kot jih tuja literatura imenuje, omogoča izpeljavo vrednotenj prostora z bolj posplošenimi, združujočimi indikatorji ustreznosti prostora. V praksi izdelave kmetijskih prostorskih planov se je uveljavila pedosekvenca kot ekološko opredel jena prostorska enota. Prav ta ekološka opredeljenost pedosekvenco predstavi jo kot bolj ali manj homogeno krajinsko enoto tudi v pogledu vrste lastnosti, ki so pomembne za oce- no proizvodnega potenciala zemljišč. Dejansko je uporaba ekološko opredel jenih prostorskih členov samoumevna in optimalna rešitev za neporametričen pristop, to je pristop s predstav- 1 janjem celote. Naj mimogrede zapišemo, da se podobno tudi v gozdarstvu uporablja fitoceno- loška karta ( Košir, 1975 ) • V dosedanji praksi je pravzaprav malo primerov eksplicitne opredelitve kriterijev vrednotenja zemljišč. Značilen primer je, vsekakor, kmetijski prostorski plan slovenske obalne regije. Tu je bil opredeljen parametrični postopek z implicitno opredelitvijo prostorskih con ter eks- plicitno opredelitvijo kriterijev, vsega 11 kriterijev ( Gosar, 1976 ). Kot drugi primer bi lahko navedli razvrščanje kmetijskih zemljišč pri zasnovah uporabe prosto- ra v okviru Regionalnega prostorskega plana za območje SR Slovenije. Sestavljalci grodiva so 103 kriterije vrednotenja potenciala zemljišč: strmino in ekspozicijo zemljišč, talne tipe, mezo in makro ki imatske razmere podali dokaj razčlenjeno in eksplicitno. Postopek sam ni bil dovolj eksplicitno izvajan - vsaj iz gradiva je to mogoče razbrati, kar je razumljivo glede na merilo 1 : 50 000 do 1 : 400 000 - v katerem se je delo izvajalo (Jeršič, Pleško, 1975 ) • Eksplicitni parametrični postopki, kot sta bila prikazana dva primera, vodijo največkrat k hie- rarhični razvrstitvi končnih ocen •. Potrebno je tu poudariti, da z zakonom predpisana kategori- zacija, čeprav razvršča kategorije po kvalitetnem zaporedju, vendarle ni dosledno hierarhič­ na in kategorije so dejansko razporejene na nominalni lestvici - npr. IV. kategorija so mokra zemljišča in ne hierarhično po kakovosti med III. in V. kategorijo. Tako že z zakonom nasta- ja določeno neskladje med možno uporabo parametričnih postopkov in med zahtevanim rezulta- tom vrednotenja zemljišč. Za uporabo parametričnih postopkov obstoje številni drugi razlogi. Najprej bi se omejili na p~oblem opredeljevanja kriterijev vrednotenja. Geografsko in časovno spremenljivost kriterijev vrednotenja terja opredeljevanje kriterijev ob vsakem vrednotenju zemljišč. Pri neekspl icitnih postopkih vrednotenja izvajalec, ki je običajno najbolje informiran strokovnjak z zadevnega področja, že poda sintezo vseh parametrov, ki naj bi na oceno vplivali. Zanesti se je potreb- no na njegovo erudicijo, popolnost njegove informiranosti in sposobnost, da posamezne infor- macije poveže v kvaliteten rezultat. Celotno izvajanje vrednotenja zemljišč je mogoče ozna- čiti kot subjektivno, Parametrični postopki naj bi, nasprotno, pomagali izločiti subjektivnost pri opredeljevanju kriterijev vrednotenja. Možnosti, ki se kažejo kot uspešne pri večanju objektivnosti opredelitev, so: - neposredna razčlenitev, proučevanje dejavnosti, npr. kmetijske proizvodnje v pogledu po- vezav te dejavnosti z lastnostmi prostora, - posredna razčlenitev dejavnosti z analizo dosedanjega obnašanja dejavnosti v prostoru, npr. analiza značilnosti zemljišč, kjer so danes njive, travniki, sadovnjaki, vinogradi in podob- no, ali trendi sprememb s premiki, npr. njivskega sveta v travinje in obratno, - vključevanje širšega kroga strokovnjakov najbolje informiranih o problemu, pri čemer so postopki vključevanja lahko bolj ali manj formalizirani, - oblikovanje postopka vrednotenja, kjer v postopku vgrajeni povratni sklopi dajejo povrat- no informacijo ter omogočajo postopno večanje kvalitete končne opredelitve. Takoj je potrebno zapisati, da popolne objektivnosti tudi pravkar navedeni pristopi ne morejo zagotoviti. Vrednotenje, kakršno koli že, je v bistvu subjektivna dejavnost, pri kateri se navsezadnje vendarle odrazijo družbeno ekonomski odnosi ter družbena zavest. Naj to podkre- pimo z Morxovo mislijo ( 1973 ) , da je " ... stanje produktivne sile dela prav tako moment takoimenovane naravne rodovitnosti zemlje". V nadaljevanju bi se omejili na prikaz nekaterih poskusov oblikovanja kompleksnejših pristo- pov, pri katerih so se povezovali vsi gornji vidiki "objektivizacije" vrednotenja. PROBLEMI KOMPLEKSNEJŠIH PRISTOPOV K VREDNOTENJU ZEMLJIŠČ Uporaba parametričnih pristopov za vrednotenje zemljišč običajno terja predhodno pripravo osnovnega podatkovnega gradiva, ki lahko prostorsko predstavi posamezne parametre vredno- tenja. Osnovno podatkovno gradivo običajno predstavlja bolj ali manj razčlenjen časovni presek stanja prostora, z vključitvijo historičnih informacij pa mu je mogoče dodati časovno dimenzijo, Sama po sebi se vsiljuje misel o možni uporabi osnovnega podatkovnega gradiva za analizo obnašanja določene de javnosti v prostoru. 104 V prilogi 1 podajamo seznam prostorskih-podatkov predhodno pripravljene informacijske baze v okviru priprav prostorskega plana za občino Velenje. V prilogi 2 pa primer analiz sopojavljanja prvin površinskega pokrova in strmin zemljišč. Anali- ze sopojavljanja lahko zajamejo zelo številne povezave med posameznimi prostorskimi pojavi, so pa enostavne in cenene zgolj ob uporabi predhodno digitaliziranih in kompjuteriziranih pros- torskih podatkov. Kot pomembna se kaže tudi možnost uporabe analize sopojavi janja za prever- janje že obstoječih, po drugačnih poteh izvedenih vrednotenj. Prikazan primer analize sopajavljanja je le ena od.oblik statistične obdelave osnovnega podat- kovnega gradiva, ki jo tu prikazujemo zgolj za ilustracijo objektivne faze dela. To isto osnov- no podatkovno gradivo je običajno pripravi jena za izvedbo subjektivnejših, valorizacijskih faz, ki predstavljajo osrednje delovne operacije pri prostorsko planerskem delu. Pri vrednotenju prostora se predpostavijo določena stanja prostorskih lastnosti kot stanja, ki ustrezajo določenim vrednostnim opredelitvam zemljišč. Tako predstavitev zahtevanih stanj prostora imenujemo va- lorizacijski model, razčlenitev prostora v pogledu sovpadanja prostorskih lastnosti z zahtevami valorizacijskega modela pa valorizacijsko analizo prostora. Kot primer· je v prilogi 3 podan re- zultat take analize za območje Sorškega polja. Analiza je bila izvedena v okviru širše metodo- loško zastavljene raziskovalne naloge v letih 1973-75 ( Valorizacija prostora, 1976) in pred- stavlja razčlenitev prostora v pogledu njegove vrednosti za dokaj splošno opredeljeno kmetijsko dejavnost. Bolj razčlenjeno vrednotenje prostora predstavi ja vrednotenje opravi jeno v okviru druge razis- kovalne naloge v Goriških Brdih v letih 1972-1975 ( Metodologija krajinskega planiranja, 1975 ) • Poleg analize vrednosti prostora za splošno opredel jena kmetijsko dejavnost so bili pri- pravi jeni še modeli vrednotenja posebej za vinogradništvo in sadjarstvo. Ker pa je bila obnova, zlasti vinogradov, ocenjena kot potencialna nevarnost za ekološko stabilnost in vizualno har- moničnost krajinskega prostora, so bile ob te analize postavi jene še analize potencialne ogro- ženosti prostora zaradi obnove, predvsem zaradi erozije, povečane monokulturnosti ter zmanj- šane pestrosti, tako vizualne kot ekološke. Tako je mogoče rezultat analize vrednosti prostora za določeno dejavnost ( Priloga 4) soočati s sliko potencialne ogroženosti posameznih sistemov (Priloge 5, 6, 7). Dejansko je mogoče govoriti o ustreznosti prostora za določeno dejavnost šele po uskladitvi tako zahtev, da se ekološke in kulturne kvalitete prostora zaščiti, kot zah- tev, da v prostoru živi ekonomsko stabilno in tehnološko uspešno kmetovanje. Ker pa so eko- loške in še bolj pa kulturne kvalitete prostora docela v območju vrednostnega sistema, ki ga je težko vnaprej oceniti, je bil v okviru naloge oblikovan tako imenovani sistem postopnega pri- bliževanja cilju, s katerim so se pripravljale analize ustreznosti prostora ob spremenjeni stro- gosti zahtev za varstvo oziroma za razvoj. Sistem pojasnjujejo priloge 8, 9 in 10 s prikazom možnih analiz ustreznosti prostora za vinogradništvo. Pristavimo naj še, da je kompromisni predlog v veliki meri sovpadal z ocenami lokalnih strokovnjakov o možnostih razvoja vinograd- ništva v območju Goriških Brd. Kot zadnji primer bi radi pokazali primer simulacije konfliktnega stanja med razvojnimi prog~ rami stanovanjske zidave in industrije ter med zahtevami za varstvo kmetijskega prostora. V vsakem prostoru so bolj ali manj pod pritiskom programov pozidave vse dejavnosti, katerih obstoj je odvisen od kakovosti zemljišč. Te dejavnosti so dejansko odvisne od potenciala pros- tora za njih ustrezno ekonomsko in tehnološko delovanje. Tak potencial je mogoče imeti za naravni vir. Metodološki pristop je bil razvit v okviru širšega projekta Jadran 3 in je bil preizkušen z ra-·· čunalniško pripravljeno zalogo prostorskih podatkov za del občine Koper. Predstavlja pa de- jansko nadaljevanje predhodno prikazanega primera iz Goriških Brd. Zemljišča, ki se v ana- 1 izi ustreznosti prostora za določeno primarno dejavnost pokažejo kot ustrezna, se vnesejo v tako imenovan strateški načrt varovanja naravnih virov ( Priloga 11 ) • Tak načrt predstavi jo 105 zgolj hipotetično možnost, ki bi jo lahko realizirali le tedaj, ko bi druge razvojne dejavnosti ne imele lastnih razvojnih programov. V konkretnem primeru so ti razvojni programi bili pred- stavi je.ni z urbanističnim programom občine Koper ( Priloga 12 ) • Soočanje obeh načrtov odkri- je konfliktne točke ( Priloga 13 ), ki jih je potrebno v nadaljevanju planerskega dela odstra- njevati bodisi s spremembo razvojnih programov ali prostorske razmestitve teh programov, bo- disi s prevrednotenjem izhodiščnih kriterijev vrednotenja. Prostorska razporeditev razvojnih dejavnosti je bila v prikazanem primeru soočana tudi s poten- cialno ogroženostjo ekoloških in kulturnih kvalitet prostora, zato je bil celoten delovni posto- pek kompleksnejši. Ta postopek razvijamo naprej z izrabo možnosti, ki jih nudi eksplicitnost postopka, to je z vključevanjem opredelitev širše družbene skupnosti v fazo vrednotenja. ZAKLJUČEK Ni mogoče spregledati prepletenosti strokovnih in družbeno političnih opredelitev ter vzajemne- ga učinkovanja med njimi. Ostre razmejitve med enimi in drugimi ni. Še najmanj pa je to loč­ nico mogoče postaviti med izdelavo in sprejemanje planskih predlogov. Menimo, da je ob upo- rabi eksplicitnih parametričnih postopkov mogoče vključiti sistem samoupravnega odločanja v veliko zgodnejše delovne faze in veliko racionalneje razrešiti številne konflikte, ki izvirajo iz kompetitivnosti različnih dejavnosti na istih zemljiščih v prostoru. OPOMBE ( l ) Ocene dosedanjih uspehov ali neuspehov izdelave prostorskih planov za potrebe kme- tijstva si dovoljujemo na osnovi izkušenj pri delu v komisiji za sprejem teh planov pri Republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ( 2) Poskusi tovrstnega vrednotenja so bili izvedeni pri Urbanističnem inštitutu SRS. VIRI Dennis, A., Agricultural land classification in England and Wales, The Planner, 62 (1976 ).2, str. 40-42. Gosar, M., Kmetijski prostorski načrt za obalno območje - 1976, Skupščina obalne skupnosti Koper, 1976. Hackett, B., Analiza naravnih območij v krajinskem planiranju, zbornik Krajinsko planiranje, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 1972, str. 47-52 . Jeršič, M., Pleško, M., Zasnova uporabe prostora, Kmetijstvo, Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, Ljubljana, 1975. Košir, ž., Zasnova uporabe prostora, Gozdarstvo, Zavod SR Slovenije za družbeno planira- nje, Ljubljana, 1975. Lopping, M. B., Agriculture and Urbanization, JAIP, 41 (1975).6, str. 369-378. Marx, K., Kapital, 3 (slovenski prevod), CZ, 1973, str. 735. 106 Navodila za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva z občinskim prostorskim planom oziro- ma urbanističnim programom občine, Uradni list SRS, 1975.18,str. 887. Ogrin, D., Metodologija krajinskega planiranja na primeru Goriških Brd, Biotehniška. fakul- teta, Ljubljana 1975. · Prispevek k razvoju celovitih in načrtovalsko naravnanih analiz stanja okolja ( Primer Velenje), Zavod za urbanizem Velenje, 1980. Stritar, A., Prostorsko planiranje z ekoloških vidikov, Sodobno kmetijstvo, 7(1974) .12, str. 581-591. Zakon o kmetijskih zemljiščih, Uradni list SRS, 1973.26, str. 1063. 107 ..... o 00 -o ... o (O o V/5 a) Topografski pojavi - nadmorska višina - strmina pobočij - ekspo,.icija pobočij - mikrorelie:f b) Geološko-pedološki - talni tipi - e;eologija - pedosekvence c) Hidrološki - površinske vode - vodni viri d) Vegetacijski - eozdne združbe - odstotek eozdne površine osamljenost dreves in Živice - dolžina eozdnega roba - površinski pokrov e) Antropoeeni pojavi - infrastrukturni objekti - energetski vodi - število blokov v celici - število individualnih hiš - število stanovanj v blokih - gospodarski objekti in industrija - trerovski lokali in obrt V/6 - športno rekreacijski objekti - institucije in v?.cojne ustanove - e;ostinski in turistični objekti - odstotek pozidaneea prostora v celici f) Prostorske razmejitve - razmejitev krajevnih slmpnosti - katasterske občine - Obriočja oskrbovana z vodo g) Vrednotenja prostora ali prostorskih prvin - stabilnost območij - kateeorizacija kmetijskih zeml.jišč - katee;ori7-acija gozdo,Y - naravni in kulturni epo!'lenfki - vodovodni re?.e:rvati .. • : .. o e • ... .. o • a : . ; t .. . .. ..i ., • o ~ l"' r • .. .. ..., •51 i :r ,._ ,~ ~t :g • .... wo "'" ca. . !i ., ' -• " .. ... -~ t .. ~-~ i "'° -...... !; ~~ E ":'! .. .. ... • ;f ! .,_ ~l( „u _,:•oartMot-~=--:~.,. •• ~:,,,. ..... • ZcOM •••o.o:••...,$--•~oc-~•,-.o,e,••"occ•o•-•oo~• t:-.; • ·1 '.:;.;::.:.-::~.t.::;.:,:,..·:~.;..: ... -::~.:.: • ! : f : Š : i :-i :••1 ::-'rv1•-= ································· .... . . . -· .... . • ""'•o•• •-o•..,.,.~••• •c.o, ._ ..... .,., .t.&o,.... •~"' • ,gc,~• c:,co1 -• • r-111,, • ,..,.,.,r,.,_,..g_,. ,,...,. ,., ......... ·-· . -· .......... . --- ...... s.. ,,.. "-""•- • • f. • • . i I r ~.:-::.:·: ,: ,,,:···:.:·,··:·,··:·•··:··•·:···~!···· •~~-»••••~•---.,~•-..•~••~•~•~,~o••~• . -~·-~~~····~·-~~~-~>~••-~~,.,.....,... .... . -·tv .. ··-.... . . .. . . .. . _,,,,. ... _. • -• •o-• •~• a,,e, • "" • a.\.• nOtl'II : :: ~.: ..... : : - : t: • . .. . . . . .. ······································ . . . . - - . • oc.oo, f')Oell'le•.O.,.o, ....... c• .... •o• ooe>o• -c•• • CIOC•~r.-•........__..._ .• '"""'l•-•I• c,c.c-• ... ·ID· C>. . . .. . . .• . . .. . ..... . ...... . . .. . .. -• ooo• ~•MW • -• •-• c,ooe • : i'"':·=~=~ := ..•.....•.•.•.••..•.......•..........• . . . . -· . - -· eQoooe•oooe-oo•~••••~•-•---~•-••• • oooe •-• ooo• -••-"----e ,.,.,_,.,.,,__ .. . . .. . . .. . . .. . ...... . ... .., ....,. . .. ....•••.. --·· ·-· .. ~·-· . : ! i =~: • :;=.:· ...................•..............•..• : ..... _:;:"'., ..... : .. .,_ .. : 00.,- ... : .. - ... : _.. ...... :_.... ... • ,-•••,.."'-"'••""'-"-_..., •• ,.. ... ., ... ",..••.,.•o• .. ...... ····-··••rt ....• ····-·· ..... . • - •• '"" • ,... __ , r-wo., .... -.o .... . ~ . - ....... - . . ---. -· . . . . . -.. •........••..........................• . _,. . . . . . •• •to c.e •••,..•• er-c:• c»--c,c • - - • • .,..,. r..e, &o• e •• lefl.•• •e..-.,••"'-"'-ll"••"'-11W-•••-•".l\o~ • e • ---•- • • ••r~ • • ••"- • •••'· • • •• • • ... • • • e • oe Or"I • lll"•-· .,._. ••"-• ... e '6"0,C ........... ~ .... ,., . -. .. . . . . . -. .. . . . . . ••.........•..............•.........•• . -· . . . . . •••~••c~• ,•••..--•.oc.-•--~r"l••• • o•&•..., • ,._ ......... ,...., •• - • ...-...-•"'"·.&••· .. -,.-.ol"I ,. ·-·-····· •••• ., ····-·• .. r'I•• ....... •..., &• o~• ,.,r"I• N•n•-o"'-•• - • ~•...«o• • ,._. PI e ""- • ..._ • -• e - • -. ~- . . . . . -. .. . ••.......................•.......•..•• . . -· - ~- -· - -· - -eooooeM\loQ•-c•cwvoee.,-.ooo•-oc•Of'"OPI e OCQO l'tOle ,,,.__,.et• tet• 10,.,.,._.._ .... . . .. . ..... ~ -~· . -· .... -· ~ ..... . .. • eoce c•• t'.11-• -• -.r11 • t,,o•• o • • -· ,r .... ,, .... C,...,,.. --· • . . -· ... ,. .. ... ..... .. -· ... . .. .. ..... .. ••.•.••••.••...•...............•....•• . . . . - -· - -· -· - -eeooo•oooo•oooo•"'°""c•lvO#\lce~~c.••uoo· • -o• ooo• -•• ,.,.,. ,.,., • ....rit• ••• ...... •.••· .. - ~ ...., .... -· . -· .. ...., • _..,. o•o• c.oo• rr..•• ,,._,.. .,.,.. ,.o• • e • e •Nr-,e ...... ,.. wr• OPO • • e • .. -• N -• ,-,. ,._. . . . . . .. . .. - .. . •..•....•..•...•....•....•..........• . -· . . . . -· -~oo• DDD""• .... ~ .... ,,,_,, ..... -c•r-·•· C:,.'"'"41,.Dflw • f'"1f\oto oroc.e,.,....•"'••&,..fl.o • or-.• •-,-.••-..- P'e • -• • •.. •.... • •.. • •.. •-. •- • • • • -•• ooc• ..,CI • ~ • -• • .. r..• --• ~- ..... ~. . . .. . . -- . . . . .. -. .. . . .. •.........••....•....•...............• . -· -· . . . . • ..,._ooe a,,oooe •'•"• ,.,.,..,r-.•r~..,• A.e,co • c.•o• • r,110 Ell•••fll.~•p.g .. ••-•..,•1"~•....-- .... _,___. 96.. .... - ................. 4 .... ,.. ••• • ~•• a.fl"\e rw..-• ---"••-ria-er._..-.,.. • ., .. ,ott1 • •r.• .,.,. - • ·- • ·~· .,.._. lfotr• • ........ ofl't• • • • • -. . .. . ... . . . . ••.•••.....•••••..•.•.......•......••• . . . -· - . . e 0000• -·-· ......... Oflilf"'IC••• • ..., ...... - ,,..,,."' • c,oo• oooe f't,CI t • _..."' 1 • -,..,.,--• .,.,,._. '·"°'" -- . . .. . .. .. . .. ~. . -· . . .. . . .. . .. • c,.oo• ••c. • • • • • -• • • ,e • c • • • ,. ~- ~ • ffl • • . . . "'-• .. . . - • • • ... ..lil • • ••......•......•.............•.......• . . -· . -· . -• ,&0011•• ,rooc..• 1, ---• c:,ft,,c,ue or.oc:.• •Pwcc.e c•D• • .._,._.,. a. 111 ••,..,,.,.,-•-•c..1or,,.-.e -c1es-r-1~ ---··-- .. _ ...... ·-· ...... _.,. ...... : :: : ~.: ~ : •;:-: ~ : ---:: -~-: : ":: : ~= : "'.: -, •.••.••••..•••.•.......•...•.......•• : : : : : : : !.i : .. : i .. :11\:: i ! i i ! i i f • • • • • • • • • • • • • 109 Prilo,ga 2 t:n ==: :: : ::::::: :t:1:=...~::,.::::=:::::::::::::r.:::::::.. l','o' -•••1•••1i•~•1,•t•1obtfft ........ x•• ..... • ............ unffn 1 -.,,.,, •• 1;1•····•uNe• .......... uxtetHffHNHt•eeH• ... ""· . ff:I ==::?:i;J!t,.!;~•xuot•-::::::::::::::::::::::::::::::::::::=;._ liti -.,1,,,111~,._., ............ x,ucJIIHtHIMHtHttlHtfftlHIH 11n -1•'"'1 t t • r•Ht HMtfftHXXUNtHlfftNMtff ...... HotfftMMt-:::•==:::::::=== ·tlU --•-••,~•1,.aa, . . ~~ ... "•ux.11.1...,~~• .... •Mfft„ffffNMO•u :::::::::=== llU =:;;:::~;-;;j:i!!ol=:.."::::::::::=r.:;!:::rH-::::-tt-:::::=::::xtu•:::: 111 -u•i·1~·'••1;1,1koa~. • ........ ffHQ)OtHOIIIM"8fflttHtHff ........... .. 1114 -r•ltt iJfJtt~tJICIIIIOOhfft• ................. ObHtlt .. Mfftetl D:UUWIIUI lll -,uu1iu•1•1.,..•aG1110HMHtt,N4111. '°". ,, .... ee-te1tt111it. •••-u•u uk•U~u•r • 11 ,,: =: ::::::; •: :! :,c:=:::::::::::::::::9~;::r.:::::m:::::::::::::::::::~::: ==== JI -111,,,i.l11oo••J1i1JttoOQM ......... fffft ... • ............ "x101au••oukllunxl••ux 1ft ••••• f •t!i, 11b)u1t•Htffo .. ~•HMtHMleftooetHH .. NblJIXUUJlllJI .. UllllllU lltt •u11••uJ6!&:".._o•goo•...._. ............ .._n,n1,t1/Jfffft•1uX1111:u. ••uuuuu1ul.:11§ ,,'IU ::::::::ob•kno:=g„o::=::=-.... --:=::::.-::::,:=:=::::::t::::::::::::::::::: g-" -1uu,.b-...kiNffH001"•.,..•••......_ ...... 8"9HN,,•M•••Jiuoo1uuxx.ixuxkauo11111x111 llU •t!tlR•··f'ffj(lli.ltbff. oe•"" ......................... , ...... 11uku.ll.llUllUOlllUII·•· 1111 ,.,., •• ;,n) .... OMOO o•••fftttH-••·.... .. ........... GMHtllUllllllMll:•kll~UUlllllll .... .. 111t11 . u 1, tur;E!••11betotJfoee•• ........ 1xx...,•NM••MtM, ..... llaxlOl11x11x11x•o••••""''••t1 t ,,.,.,,lo;e XictokbHCOM1•........-u1XHMNt ....................... 1Cxui1ua ....... ... lltl ''''I'' 101„kOHODMtl ................. "" .......... Nt.lllfH)IIIUllUHltff•Nhffl-- l ~=: : : : :.: : : ~::::::::;:::::::::::::::::-.=:::.•::::::::::::::::::==:=:= It) oi,11•1• ~IHt~Nff ... XaUJ( ........ H ...... tlOtffNMt ......... Htffefffffllll:==== ur !i•!fil m::::::::::::::m::=:::.-:::::::::::::::::=::::::=~-::=== t•- -x~~ ........ i,11AXXXICX ...... NH ..... ,""""""• .. •oooooeoo.,,. 1 ... IU ---•i •of••tbt,ta.. •10"NbH1• ... XiXa:ietff*IJHNttttHtl„N. HMM...OOJl. 0 ••• •• ,...... , ___ _ 11 14.11 -u.,~ .. ···--· '""'" -~ffJllMXXNtttt„e•nttteet1.1„ffNtff00011,,,,.,, •• ,ffOOitl---- i u,~1,,1itili"~*••lff11I" .. IPHIXXJ(aff9 .. offt•e•eee...,uHntt,,.-,,,.,.,,,.auffttiil-,::,::===:: H ,,,t,,,1,;11.i~!!!••••H• 01 ............... Z:::~IJtH•x•:::••ffM.O,•••••• ........ u11111et- lllUl . : ;: : 1:: :: i:i: ::i:~=:u= :::::=:::::2! .. J:::::::.--===::: ;;=::::::::::::::,§ 1 -,,,,, 11 , 1,,,Mni,,.,o, t t•i•r•tHnx•h"''" .. xxa ..... eo •• ,......uuauxuxu••• 1u, -·••i.ij!!!'•'········ .. ,•,u•ft• ... d ................. 110 •• ~oOolllllllXOUIIUXl:ff l·,n, ===•noru:::::::::::i:.:!:::::::::::::::::::::::-..!!t::::r.:::~:::::::::::1::::":::::::::: t ----t1ii••1•••P••;••i•• .. •'•t!••t• ... ,ee .. nt1u111-eoot>,,,•nooe101u•o11uu'8O•11t IUO --.,,,;,•1,e,;.,;,,, •• xNtffl•t••"'"•"••"u11-uof,~uooo.oe,cuuoxu11111ut1• llt -r!1iPit1•••••!.!'•t••~., ... ,n1.xl''H• .... •n1xao~•uuxo•ot•onuxx011tttett 1 1:11 ===::!:::::;~::;:::::::.:=.:::::.;u:::::::::tr.:~:::::::~i::::::~::::~::::• lil-·-·-.-· f?l1! •1••••t!•lt!t••!•!'J4•ipPJflllflnt'Hilll._ .... , ••• ,,Of'HJUl!UIJIJl•ll11'.4.XXUQtl!l:t~••••,- · ··1 ·· ·' - 1!1!!Uti--!•.!t!!iti•1•t• ~•~Hl~fttff!llt1,IIIIHffla:lhUOOOOOCiOXtOOtta •t••- U ::=:=:::::':"~':"~•:••~•:;-,!·t1u•t•t•t:•!1tNoou•••.•teeor.eieeM„IX•••• .. •••110xoo. '". 'j'-1oa ,-.-1,-111 ,-,wJil4AxobttMtet• tH1ff•t1•~•oooe1a•ouo,1,,• 1---- 104 t••t1;-•,•tltt•t•tlWOita~fff9 ................. aOO••••OJl:0•1t••• ,---- !10:I a~i!1!•1!Št!t!t!•t;1~X~ll~llbt„etfMl~•• .... fftl.t0.-11•,•oo01tf•• ,-- 1 10 1•t•t•••ftillill:!Ck!t!•XtffHHtt•t"'•••-•••••00011„t ••-- i:tll 1,r,r1•••••t!!!!tg11NM,11tlNtO.,,,,,,,,,,aoOoO•• ,,---- i:t 1:::::::;:HOo&Hx::::::::=:roe:::::::::::::::::::::.::== Iti =============•11••11•t1•)1„oeto11aaM.-,,•••••••••••••• .. ••••• .. o•o----1t:: ·::!::::i:1=:=:::::-:::::::::::::::1::::::::::~-== u., ·-····••ie"tlbOOoet ... i,, ........... oHHW:tt•~ .... , .. ,_ Ui =======:::=====•••.;;.•"lf!ltS9000000Plt•1tttllo1l~IN81ffO•teltf••·"••-6II ,1,1f!t••101~0ffOO•re,,, ....... t1HffHtfftfftl•••,•H•,-- n1 ~~~~~~~~~~~~~~:::::::i:::!li::::~::::::::::::::::::::::.::::::::: :::a::--:n : : : : ; : ! ;! : :~:!,:: :: : ::: : : :;:::::::::::::::::i;t::.,: :~:: :=· :ti ~;::!:;:;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::~ :ti ~:::::;:;::;;;:::::;;:::::::::::::'u-:::::::::::=::::!::; HI =::;:::==========:;·~:::::!!::;i::!:::::.:::::::~;::::::::::::::::::::::::~ ta: !!IIUt'-!i - !ftllU!'f:~::::;:::::~::::::::::::=::::: OSI =======::=============='••1,11,e,,,,,ot1 ... ••••• ......... •,1ff llt4 •••••••••, ,,,, .. H ... N ,.,M ltll ==::::::==================•••••••••••••••• ............ ~ ..... ,M 'u ······••P••····· ........ , .... ~ ....... . 1 64 •••••tt••tt~lllotN•t„et ......... fflttt : I .:~:.:wi::1tooo:r.:=::=:::::.u C, 1 tttiHllll Ulttt .............. .... :tt :::1:• .. 11 ::::::===:::: ~11 .... ..~ .... , ....... , ........ 12'1 .,, 1.ao, UOI lf:ao I'" ,t:: 'lm IH ... ... l „ .. liri "' lm ITO .... UH 1, .. III 1 „ ... "' lu• III "' UI l .. .. •• ho u• ... 1,. .. 1m t ! 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l III• l 111• I m: 1 1 11• 1 ... 1 11:- ---l.-1, 1 ·:: 1 I;~ ' ,:: 1 htt 1 l ...... ... l... t ou t °'' 1 •::: 1 lor• 1 :;: 1 I'" 1 i?O l·o•• f OH l .::: l 1060 t lou 1 011 l l... 1 , ,oso l 1 ::: 1 ••• 1 • •• ••• • :;: 1 1 1 ~!W~;'.I' t~:l;!~t!rN ~~ qA!~ .'!OJNT VA~! ,N IACf'.I lt'VII, NJIH VA~UEI ·U~~! ~-~-!.~------• L.__..!_ __ .! ______ .:._ ______ _! ______ ! ....... -.!.. •..•• -!..-..... ~ •• ! ..... ~ ... !! ....... ~ ... !! .... . ---- uuftu• ~., • .,,,, uuuu• ..._..... axxxxn•1 000000000 .................. !!"""' ,11111111 1u111111 - UtU!ttl ptU• ttt! t!tftt•lf .......... X)UC)l)IJC~lll oOODOOO"O ......... H ... ttff :;;1•1•HI Hll.1111 IUilltll !~~~· = :t::.!!!! ::::;:::: :::::;:::: .::::.:::: ::::.:::: ggg:ogggg ·== ::::.:::: .. ::.:::: ::::.:::: ::::.:::: -- ;1!1ii1ii '"""'~ U•l!t•t• ........... aU)U(IIIJll 00~0000 tffffttff N ....... ftlllllH 111111111 111111111 --·-···-··-······-----------·-·------·-···--·----·--·--.. --.--• •• -.-·.·-·-··--··· .. ··••::••··--ffl'Q~INC'.' Z!H SI~ ,.. ,.. UT ,~J ~)Q UT .. ,. • ) C 110 Priloga 3 .. ..,, ,. LUf l, JKUtllN .-ooarq, 1 r--······-----------------···-····-········. ·-·-······-··-····------·· -- ·---·-.. -- ···-·· ........ --·· -······· .. -- .. . f n1111im11nunmnmmnmun1mr.nr.umm,mH1m,111r;ht:ir!~1H ' '··1· ' t ~ J ! i~ lil ."'W""J;- ~~-c----• IllUlJHfiilullUUIUffiUmmij!ffi~U;\~mmn,~Hr.HlH~nuui~mii l ············---·····---··-···----·-··--··-·--·-··---------------········-········--·-1 Privlačnost za sadovnjake Krajinski načrt Goriška Brda Katedra za krajinsko arhitekturo - Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Legenda: Atraktivnost v 10 stopnjah 91.; l POVPRICJI" • ODITOfll( eno, ..... jllat..11,TNEGA UZ,ONA VltEPNOUl Z& VSAl(U sro,HJ:> u.r... 111.01 aJ.J,. , .... , 1: •.• 1~. - 111 ...... ..... 9'.t„ Priloga 4 Rani jivost prostora za fiovršinska erozija ob obnovi vinogradov, sadovnjakov Krajinski načrt Goriška Brda Katedra· za krajinsko arhitekturo - Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani STOPNJE II 1 Z 3' • • IJ: • 1 a CJ ZN••x -----·----~ll~I/mi;mrmi~mru1ciiu····--...... ~ ... ; ..................... -........ . POGJSTNOSr •••1;:1•.,•••1;;j•••••••;1;••••,.•1:i; .. ••••••iii•••••••-~•----,•••-••••c••-••••~•--••••;--• Priloga 5 112 URTA b, .. I:;r .l, ::11:UPlN P,JO&f!CGW 1 . r-·---- ........ ___ ..... -................ · ......... ___ ., .......... _,. ___ -- .................. -.................................................. . •• • 010. :: :~:: ·:oi~:: ===~~==:~g::: ::~::~s::;::: •• JJo •••• 01 ••••••• ·•••••·oo ••• •"'•• ••••• •• 1 •• 01 •• ••••C :: : :: : : :!: . =::: ==~~:: ~,:: :i:: :: :: ::~::: :: : :,: ~= ::.;::::: ~: :f f::: o.:: ~:i~ ~iI~ ~i ~ ~~~~~~ ~ · :~~~~if ~~~~~ ~~~~ ~f =~g ~~ ~~ ~~ ~~ ~~~~i~i~~l~!fi ~ iI~~~~~~-.:~ • •••••••••• ••••••• • •••••••• > ••••••• f., • .:;:, •••••••••••••••••• ••••• •••••• - •• . : : ~~~~~ ~ ~ ~i:f ~.= ~;; ?f:. of ;1i~ ~ f ~~f f ~~ i ~ ~i ~: -~ g~~ g ~ E~~i ~ ~ ~ i ~ ~ g ~~ ~ ~ ~~ ~~i~ ~~ ~·:~·I :::n(mtHU: rtJ?j(i'.iE~t\trrHillllifikH .. • ••• •• •• •• •• • ••••••• J ••• o:• 1 •••• J~ • • •• • • • ., t •• • 0 •• 0 •• •••••• •• • •••• ••:)• •• .,,: ••') Ja J••"•'• ••••••o o Jo••••• •••••••••• u. i. ••••••••• .., ......... ~ ••• , •••••• ········-·········· ········· ., ...•...... • • ••~••o••••••• o • • ,1 ••••o,,. o•""'• o••• o• o• • • •• ••~•••o, l. • • • • • •• •• • • a• ••••• ••• •• .... •• • • •••••••• •o ••••••••••••••••••••••• :- ••••• ,·c •••••• ::,,: :::::: :::: :: : ::~i~ ::.o::::::: :St: ·: :: :::: :: :: :: :: ::~r :: :: :"'w: :: :: :: :~:,: ••• .......... Jo ........ o ......... •••• .J.. ..:- ........ ••• ... c. •• .,. •••••••••• 01 •••• ·=!=i~iilmmim~mimiJi:~~~1mi=:111iir11giigii1i11g~iilgi =:::::::o:::::::::&:!:~:==~=:=&:!::::::;:~::::::&~::=~::::.:::::::::::::: • •• • • •••• • • ••••••• e• •••••• J• u ••••• o, •••••••• o ••••• • • a. • • •••• 10 •••• ~ : .. · ·~i: :: :::0::.1~:::• :: :: :: ~~==~·. ~=~6;: ~= ::~:.:· :. :: :: :: ~8:: :: :: :: ::: ••••••••••.J• •V•••••••••• •0•• oO• ••••·••••••• •••• •• •••'lCiJ., ••••••• •.... 0 .... 0 .... 0 ........ • .. . ........ ., .... ···········0"0•·· ··•··· o•••• ••,j• •••0• •••• •• • ••• •• • • •• •• .:, •• •• •• •• .o~•••,•••••• O.•• OL,, lil ·: ::::~::::::: ::::: =~== :: : .: :: :: :::~:j::: .: :: ~ll: :: :: :: :: ::::3:~: · •'-'•••••••••0••••••·0••• ••••••••l-.ioJJ. •••••••"••• .. •••••••••~ll ·Z:::: :5s:oi:oo:: ::~: :· :: :: :: :: ?'??:1 ;;::: ::o: ::o~: :c: :: ~J 0 =ri1ii==· trnI?.tHHif rmtiit •• •••• •••••• .o ••••••••• o ••••• o •••• ........... o. • •••••• 0.01 ••••••••• ··········.. :: .::,;:i:::::1::·. · .:::::::~a:::·· ::····::&:: :::. Hfflt1fliil!UtHkfn1nmm1mnUt!:!Uttt1unun1tttHUU:fJJ"'"'"Dl s.z u f1V12S1tnffli1iKHJiti1nrr.,1•nt1HP.H11w1111t1119'1UJ:'H119'11aMii...-au , .. ,67 :t: ... , .. m .. " .1¼9 ,l~& ~,, ~s! m ... ... • •• , .... , m ••• ,.,.,.., •• .. . .. d' 1H il il it i q J f • ill --------------------------~---------------- Rani jivost prostora za plazenje tal ob obnovi vinogradov, sadovnjakov Krajinski načrt Goriška Brda Katedra za krajinsko arhitekturo- Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani STOPNJE :, 1 2 f ti, 5 ft 1 1 t --•••-----····-····· -············~·••-s••········ ........................... ··- • l!!I••••··· ::::::::: ::::::::: ~~1ffleg~gg 100 ,;, · '.· :. · ·-· · · · VUUCI •••• •••• •••• •••• l0.10 C'GOC i ·w'.•- ~·. :.t •• -~ ., ' ~ ::::::::: ::::::::: JJJg~sJsz : ~-~. ~~ . . .. , .. ·-------····-·-······· .. ··············"'•:11••·-························~---··············· •·JG:JSTNOS1' za H JIH 1 4'66 75 " 1 Priloga 6 113 1 1 1 ---------·---------·············-········----······ ---··-··-······-·· ················-········. Ranljivost pestrosti prostora zaradi obnove vinogradov, sadovnjakov Krajinski načrt Goriška Brda Katedra za krajinsko arhitekturo -Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani 'ST•JNJl J '~ , S • Z ! f It 5 & 7 1 9 ·•·····-···::::: ::::·::::::::: -~~~too;g•1·1·1·1· iu••iu!f • - S& • J, S &Z III ..... ff • •• .a ...... •-•- •• a • •• •a •• •••• •••• ••- • z••1C1 ::::::::: ::::::::: ~1~J:~~!o : 1 s•-••-• a • .:,::::.:,:,:,:.!!!::::::.2ii]:;~~Ž2. ~*•• !!!!~ ...... •"" au,: •• H • r •- • 1.• ••._ u •• • ~ ••~" •• •• •• ru.• .us •• •JGJ;"'tkJST 15'-• 1J'>l h'~ 1~1o 1 ~\ 114 Priloga 7 ::!:: a!:i:!::~:=!H .•.•• .....•........ , .. ,. , .. ,, ... ,':;1:=i!~ii!i!:::a!::1~:iA!: · · , ·u·'•···•a •••• a& ..... ,,M, •• , ••••••••••••••••••••••••••••• ,, ••• 4 ......... : : : .. ~:i!iiš: !!!!:: ~ :1:: :: :i:: :A:!i!F.ii:iX!! ::::~,: ;: :: :: :::; !iit· .,i! :;::' :i!t:!~1!11!' ::e:1::; ::::•: •: 1! ::f.·•r. .:1: ::!::: :!Hi: ;5:: :i:: :: ·:::~ ·•· 1:· ,. II .a.h,~·•&···(l,.x ,i.,. ···&1.: •• , •••• , •.•••. ···"'·, •.•••• o. x ••••• ,: ••• : · :, !114&':: :a., .. i' .l~:~1.:~:::: ::1.!:-Si: :::::~:::: :: :: : ::· :: ::x·i18:4o~I: ::: -~::::!:11:"!~ll· :: :~i~:t!:,:::::u:• :d;;· :· ·: :; :· :: &ol~f•o&:; :x&!:: :: ::i::1:: • fi ••~--li•·•· ,, •••··••• .. •••~••••i;~.,,.,1 . .1.& •••• J ••• •••'-~1••••• .. ••••••••' ....... ,. .. ., ••• , •• , ............ •.•. 1 •.•• . , .......... a: ............... . : : 1 ::: :.:at·:~~ ... :00ffi~: .:.a::·: •• : •,::: :::::1iu• :: ::::·· •. :: :;::;:ui:o: ::: : •• ·,111: :·! ::~:g 1:::a.::d:ši :6r.~: ·!1!:~:::l,1::::!!:::: ·~:: :: :: :~:o,:: .. . . , .. w ..... a .... .,.. ···•·1~·,mtu: ·"·.&!'• .•. .u.•·• .. ,• ................... , •... a u!!i!!~ :: :&!: ::m:! :!:!: :~:: 1 • :i!:ifiiJi!!:t: ~:i~b~=tt!:: !~l!:i =t~!i.1.: ::: ~c6~& •• ,•~· •••• ,.o,., ... a. ·"·••0•·!.1.·· ••_M,••···s····=,· ......•.... , •...• · •• !61;:• .~•· ",u.:!.1&::!,ut:t:!,~i!M'' ::e.::w,.: :u. ... •:::: :: ::M1.: -~:: ······m;'. ·········o·•·•ui•' l··••liiuYx ....... , ....................... . :::t: ~•:1:;:•1:::~. ~1:·::0:1! .:::·•:: ::•· :!:.::1 ~:::~1:!::IP,l::·oh·: 1• •• "··1·· ..... , .. 1 • .,11,.,, ••• &1 •••• :1 ••• !,1•'·;; ••••• ,.,0"8 ···'··•'t u ••.•• a,, •.• ,,,1,a ... , ••••••• , •••••.•• , •• "••·"•···11· •. ,, ... •·~····a•9 • "• ••,• ••l•iu • ••••,a:1,,-i.o, ••••" .. a.a:. "l"&'u •.•·bi•••., .. .;••.,:•• 'il' ::1;0•1:: .:. : ::: :::::§:1:: !!H:: :;::,•: :: :: ,loi::: :aer.,:&! : . .1•·: 1.~;:' l , :!::.: :: •::1:: :•:::!da~:::;:: ~:1,: :: ~:~:: :: : ::: ::,: :::,.,~: :: :: : : : ,. · · ·· ·•t··••·•·0 .. •r:•··· ·· ·· ·· ·· ·· ·· ···2 ··•· • ·•· •• ·.1····· ., il.Mt1:.0 Jio•· : :~6:?i.,:r..::u;:1. ':: :, :!:: ·:w:::: :,u:,~ :: ::!~:11::·: :: ., .• i.;::o: · 'Alli ! • ,Nx•,lflX,,. ,o,,.•,~•'••·•••• l!,• • ,0N, .... , ,x.•1• "M ,eh,., ,ai: x.U.:: •:P:.1!1;:t" :ai&!iu::: ::• 'Mr.i::. ~ •::: ::!:ex,:1· w1a:.:: ::::: i;tl,J,6:'.t'4.ililqlH,.i6,, •• ••••M,, u•• •••• On•••••••eJio•;i,. •• tt • !:~A!-• ::1,.~:: ::.:::i~~:t:: ::•: :~:• :•u~ ··•il:~;~rt•e :: : ' .. 1.1; ... ,&:. -~,··· ...... bli •••• ,,1 .... ,,'-'· ·1·· ·~·- ··"·· .::1; .::&u: ·u~:"' .• .::,•:::~ ~l( :&:. :ia2: :, ·i:! ., .. 1 ..... ,as., ... r.r.H .. d .... ,.,,., .. ........ , .. . ~ ·•~"a: ••. •t.• ···-····•1••1"•g ............ . M 11 •••• ,.,,.Nl:lu o• 1lllll••0.1lp•o t.t 11,,, u•1L~ ,, •• ,. ••r:•••••••••••,:1 .. ••••• ... ~ ·•1· .. ·~······E'"&··•• ••a x. &: ••• ,, ,.a,,· .......·x,:::: ... :~.:;ft,:.:.,u::!:,· . •:. 1:?:!~~t!!~i!&!i::• • , a.,. •• •• •• oll,QJC, •• ·~!h!~:o 1:1 ~-;~ ~ '': 1it· •··•· • 1• J" ;tit1ti~MhliUu..:~~;Uii4Mmii.;H.t~l;mh,~;,1, • . ,~.t•~1 .. uuu,t.U.hhlouh1ifn.u .................................. ,. .. •u --------------·-'""··---------------------· ----....................... _______ ,. ___________ ..... .,. .... _ ....... ~ ........... _ ................... _ ........ . Ustreznost prostora za vinograde Največje zahteve varovanja krajine Krajinski načrt Goriška Brda Katedra za krajinsko arhitekturo - Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubi jani SITOPMJE II l I 1 \ 1 ' 1 1 • ·:::::::::·::::::::::::::::::·:::E::::-·;·······i·~r1ij'g .. :ii:iiiii"ii::il'""1··:i:!'::b·1··1---,·1···u--·1-- :::: .:: :: ::::.::.:: ::::.:::: ::::.:::: :. oou !bl.!ffl :::S. 1 ••••••••• • •••••••• ,11•••••• +• +••••.. J "QOUQ iiiNHM 1eNt ZNAICl ·······--·······-·····'"·································· ·· ················-·····••111-••········· ,-OGIJ$TN0$T .1, 'H U1l JJ.L 1,1 IU C:H .l.11 .ZU Uti ~ Priloga 8 115 l(A~TA Z, ... I;T ~, ;l(~;,111 P·.;~ATl(C'f' .. , ------- -- ----------------------------- ---------------- -- ------ ------ -- -- -- -- ---- ------ ---- -- ·--- -- -- --------- ----- ------ -- -- -- -· ; l 1 1 i ! l Ustreznost prostora za vinograde Največje zahteve za razvoj vinogradništva Krajinski načrt Goriška Brda Katedra za krajinsko arhitekturo - Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani sro~J[ ....... ! ... - .. -~ ........ ! ......... ; ......... : ............ ?.-• ., ..... ! ... -,,.s••! •••••••• 2:!•s••··· .... ? ... .. ••••••••• ••••••••• ••••••••• ... • .. ••• JtXXXXXX:JCX J tNHIIN ., ... ::N •NHN= 1u1111g ••• • ••••• 1 tt t t tt 11 t •••••••• "••••••• XXXXXXXXII'. O IIINffN lllffl II IHIIII ZNAKI ................................ XJCXX xxxx J •n· 1•= ·•:· r,n 1a:• HB 1!1111 ::::::::: ::::::::: ::::::::: ::::::::: ::::::::: j :.:.: .. 1:.::.:a •• :: , , 1 ........ _ ••••••••••••••••••••• ,. ........ ········~·••:•-·· •• :;.~ =••" •• =••··· • i-. -•- ... =•" ...... - • 1- ... -··· •••• - ~JGi>ST,.,_,IT t.7 S" 1~2 z:, S 1 7'- :. .. 12 4'.i1 t,;• .,, . •·( ·~ . ) ' . , .. ' { ~"'· ... .. , -·· .. 6'S-·•· ... ;h :, . ... :!! .,, ~H Priloga 9 116 Ustreznost prostora za vinograde Kompromis med zahtevami varstva in razvoja Krajinski načrt Goriška Brda Katedra za krajinsko arhitekturo - Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubi jani STUPNJE •••••,_;,,.,..,.,. ••••¼;••••••••,.!•••••••••!•••••••••!•• s• .. :a •• ?"'-..s •••• a! • •••• ••• .?. ••- 1 •,• o. ~ ••- •• •••" ?1- ••• ::::::::: ::::::::: ::::::::: ::::::::: ========= 1sissr.aeH :ns:u:: 1 1::::::= ll"ul • • • • • • • • • • 1' •• t 1 •• '. • ••••••••••• xxxx XXIX J~8 ~ .. ·n•:;:: •e• HI I II ••••••••• , •••••••••••••••••••••••••• XltXXXXXllX ,.lot lioi5UO • "' •u•: • ,1 .:.:!:! ::: ~.::: ~ :: : :~:::: :!!! .::~:::~:: .. !!!!~~!!~. ~. ~~~ -~ ~~ .! •• ~!:~ ••........ -~--!-~ . .,. ......... .. P\JGV3TN0Sf li-.lJ Z6.L l 7. tt9Z 7 1 •'-; . ., __ f :~~·-· ---~!~ .... - • .,,~}•~-• · • -~ f .• s: ;; ~ .:~;.1. I i ·····-······J Priloga 10 117 ~.~ -t ., ... t .... :..: ;r .... !. , -- !i(U::it 1,_ 111 J!:A TICC 1 ...... ... .,..,_ .............................................................. - ................................... - .................. •· _ .................. • ..... :::::::~:.:. ,1 ··················•4911•····················· t ii!i!!!~]lilllllillii!!ii!l!!lt~~~l!~l!lli:!:rr~:: 1:11 :1:mimim~1~m:~~:1 I ••••••••••••~•••••••• .. •••••••••••'clif••••••••Vf•••••••••••••·••••••Hll .................. , •••• ,, •• 18,J.•I!- "• 111111111111111!111!11~1111II~~11~~~ii~11iml~~: Immimmmmit~rn1~~i~~1111i~~mmf!i:IT: .. ~i • • • • • •. •• •• ••. ••· • .... ,. ••. •. •••·• •• ....... ••• • ·•••· ·• •••·•• • ••• ·• •• •• •• ......... • .,~•• ••·• •• •1.•'•· ....... • ••• ,.,uo• .;:i ~•••••••••••• .. •• .. ••••••~•~•••• .. ••e•••••• .... • .. ••"•••••••••"'•• .... •••"'•••••••••••· J~• ... ••••··•·•••·•••c•••••••Jleli • • ., • •• • •• • • ••. ~ .. ~ •• • q ~• •• •• ~ • • ......... •"•••oo. •• •"'" .~.,11-,4es., ..... 1. •• • .,. ••• ... "••. ~ ....... ~ .......... •• ...... c,l'}&tf •••••~•••• .. ••••• .......................... ••••••i!lft•~ ••""•=IU1e.1tMNt• .. ••1•• .. ••••••••••··· ........... Y·,1 ; g ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ i ~ ~ ~ i ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~; ~ i ~ f i.~Hš ~~9·~ ·1~;~ I~?.ii!ii: !t~!~~~~ g g ~~. iin ~ ~ ~li~s : : ::::: ::: : : : : : :: :: :: :: : : :: ::: : : :~:o .. ~::~:::::i:::::::: :: : : ::Li::us.:: :?~::: :: :: :a:: ::!:.. . ~ .• ~= :: ::~s:,a : :: :: : ::::::: :: :: :: :::: :: :::::::::.~iii~==~~==~:ž!: :: :: :: :;::::~,: :: :: :::: :: :::!:~:: :: :::: :: ::::::: :::::i: ::: : :: :: : : ::: : :: :: :: :: :: ::: :::::: :::~:::: :::: :::: :; :::: :::i:::: :~i: :: : :il~~l· ::: :1„e:::: ::::-ui~U:il!::1 : :: :: : : : ::::::: :: :: ! ::: :::: : :: :::~••••:: :~: iie.;.;;~::=:o.::..:: :1· :: ::ti - : : :::~.::!::i:~ ·: :: : : : : :: :: :: :: :: :: :: :: :::::: .. ":::: ::~~i:::;::!!!:.:;::i:i!~~:i:S!:i: :: : ... :~!li?! .. : .iii:~:r.::: =:!: ••••~•••• .. ••~ ......... ••••••••=1••·•• .. • .. ••••• .. •=·-••~:11 .... a•=•~ ........... •••••••••• .. •••••• .. ••• .. •• .. C..••ffaJC et • . . , ...... • • • ~ • • • • • ......... ••• .1•~•~•"'••• ....... ••tt:t•••••"•"'•••"' .. •• .... •••• ••'• ..... , •. • •••••o• ... •••• ....... 1110-:.. : ::a::: :: :: : : : : : : :: :: :::: :: ::::::~~::: ::: ::::::::::::::!~~::~!!~: :;u:;;!::;.:Z:t: :: :: : : :: ::,: :: ::~ .~I : :::::::.::: :: :: :: :: :: :: :: ::,:::~~!::: :: :: ::~•:::; :: :::::: :: :: :::: :: :~'!':I: ::::e:e: :: ::!: :•:::: ::::::~:.v,J : : : : :: : : :: :!~i::::::: ;!!!: ~=;~~=::::::::: :i~::: :::: :: =~==:: ~ :::::: ::: : :: : : :: ~==== :!~i&::: :ii: ~:!!:!: :: .•. ::::! : ::::: ::::: :: ::::!::~:::;:: :1::t ::::::.;;::::•HZ::.:.;:::~!.:.;!:::;.;::::::::::: :::1•: :: ::::~~:::l::: :: :: :: ::~ : :::: :::::: :: :: :; :: : : :~!!:: ::!:4!.;;;;:: :::::::::::::::::!:!!!:::::.;.:::,::: :: :;~: :: :i:: ;: :; :: :: :~~jU,:: :11 .. ·•·~ : : : ::: ::: : : :: ::;:e:: ::;: ::,~:~:!::ew!~:;.::!:::!:::~: :: :: ::,: :~:~:::.::::~:~: :: :: :: :: :: :: :: ::.U:a::,: .. ;.: ::::: :: : : :: : : :~:.;::::!;:;•••••:::en::::::::::••=::::::::•:::~:::::!!::::::::::;::::::::::~:,'":?~: ........ ~ ............. ·""· ······,.···········;f·····'--· ............................................... ilf·•·.. . ~::: :: : :: :: : : :: : :;:,:;:eu;,:~~::.e::!!:n:::::::::: :::: :::: :: :: :•:: :: :: :: : ::!!::: :: :: :: :: :: ::i•~o :1:: ~ :: : ::: : : : : :: : ::,: ?:!i;:!~:::n::::!::::::: ::~: :::: :: : ::: :: ::~::: :: :: :: :e:::::: ::.e:: :: ::::~: ::Ni: :eN 1 d:: :,: : :: : :: :i: =••=:: :!~!!~n~:,::~!= ===~: :: :: :: :: :: :: :: :: : ::::: :: ::: : :: :~~= :: :: ::t1: :: :: :: =-~~-=~~-•Ue .1 ···•·e•~·""'"•ilff••···· .. ·······"··a• ............................................ , ~ ... , ..................... ~ ... ~ ..•• lm······"'"•······· ............... . .................................................... ·······r.·· ···•··'" 1 1 ............................ o .... :,,._ ••• ., ..................................... e••··· .. ··· .......... ~ ........... ··"·· ••.. •• • O O O O.,, ...... o9"•. C O ......... o:,.,. ... 0 .................................................. O