I
rje*
s\
Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorizia, Riva Pia^zutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun : štev. 24/12410
'''/m a
Leto XX. - Štev. 33 (1013)
Gorica - četrtek, 22. avgusta 1968 - Trst
Posamezna številka L 50
Našim politikom v premislek
Na drugem mestu prinašamo pismo, ki 8* je Slovenska demokratska zveza posla-našemu listu v objavo. To in pa razna fouga dejstva, ki so se v zadnjih mesecih Rjavila v političnem življenju med zamejskimi Slovenci, so nas nagnila, da po-v«no nekaj besed v premislek našim polkom. Vzeli smo jih iz nauka zadnjega vatikanskega koncila z željo, da pomagajo k razčiščenju težav, ki so nastale v naših političnih vrstah.
PREDVSEM STRPNOST DO DRUGIH
Vatikanski koncil I. obravnava vprašaje političnih skupnosti v konstituciji o krkvi v sodobnem svetu. Tam ima o tem Posebno poglavje, ki bi bilo zelo prav, 'k bi ga politiki pogosto brali in premišljevali. V tem poglavju je tudi govora strankah v državi in med narodom. Gle-^ tega priporoča koncil vsem kristjanom, ‘ttaj priznavajo upravičena, čeprav med 'eboj razlikujoča se mnenja glede urejanja pjse, *snih zadev in naj spoštujejo državljane, tuli >cli združene, ko ta svoja mnenja do-atel* °jno branijo.« (75,4).
Koncil ima torej kot nekaj samo ob umevnega, da so med ljudmi različna ^nenj a in da so različni pogledi tudi '"ed strankami. To je lastno človeku, ki svobodno in razumno bitje, a tudi ome-kno, tako da nihče nima monopola nad Politično modrostjo. Vsak ima lahko prav vsak se lahko moti. Ker smo pa ljudje, I* potrebno, da potrpimo drug z drugim pričakovanju, da čas pokaže, kdo je '1 prav. Pravimo čas, uspeh ali neuspeh ne zmerjanje, grožnje, smešenje ali celo ,. 'epoved povedati svoje mnenje.
Slovenci smo v politiki glede strpnosti veti* >elik0 grešili in grešimo. Vladajoča Stranje hotela vedno imeti prav. Ce ga ni ^ela, ga je hotela izsiliti. Tako je še *edno v Sloveniji zaradi ene same poll-la 'fene stranke, ki tam vlada, in to je par-adsMja. Toda med nami v zamejstvu bi ne lirK 'ttielo biti tako. Privaditi se torej mo-vetj ^nio na politično strpnost med nami.
Op
jali*
-kerf
1
d>
,izšl»
aset’
iete»1(
erj9
žef
Fa«
nes4
5.1 2.00» 00 li Gutf
av-
ora-
/rst'
625,
150,
>453,
5582,
ieg3
:adc
,reg3
ihv3'
olpc eč ^
1oČtt
SKRB ZA SKUPNO BLAGINJO
Druga lastnost, ki jo koncil zahteva od Politikov, je nesebičnost v skrbi za skupno ,OInJ blaginj o. »Za vzpostavitev zares politične-)0 li*!a življenja ni nič boljšega, kakor nego-*4ti notranji čut za pravičnost, dobrohot-t in službo skupni blaginji.« (73,5).
Ce to velja nasplošno za vsakega politi-*> velja to še bolj za politika narodne [j Manjšine. Saj je ta že tako in tako izpo-^vljena veliko večjim nevarnostim za , ^oj narodni obstoj kakor pa večinski na-Poleg tega mora prenašati razne o-^ejitve in tudi kratenje raznih pravic, ko bi jo nepoštenost in sebičnost nje-voditeljev povsem ugonobila. Politik Orodne manjšine bi se moral bolj kot dru-zavedati, da ne sme iskati ne časti ne Ogastva, če hoče biti v korist svojemu tadstvu, in tudi ne politične kariere. Vo-ga mora nesebična ljubezen za blagor Vegovega ljudstva.
Sedaj se vprašajmo: Tisti, ki se v sionskih strankah silijo v ospredje, ali ima-6 takega duha? In njihove politične skupne hi stranke ali iščejo le skupen blagor JI^ '"Venske manjšine? Koncil namreč uči: Politične stranke so dolžne zavzemati se to, kar je po njihovi sodbi potrebno »likO a skupno blaginjo: lastna korist jim ni-ne sme biti več kakor skupna bla-
veIVNa.« (75,5). ieltii
POLITIKA JE ČASTNA,
A RESNA ZADEVA Politik mora torej biti nesebičen, po-'avljen v službo skupnosti. A to ni do-NI vsak nesebičen in pošten mož * tudi dober politik. Zahteva se več. Kon-namreč nadaljuje: »Tisti, ki so sposob-^ ali se morejo usposobiti za težko in l ^atl nad vse častno politično dejavnost, se nanjo pripravljajo in naj se ji v«o vnemo predajo, ne da bi gletlali na *8*no ugodje in gmotne koristi.« (75,6). Politik mora tedaj imeti tudi potrebno ^sobnost. Kakor ni vsak nesebičen člo-^ tudi dober gospodar, tako ni vsak
pošten človek že dober politik, četudi ima veselje za politiko. Toda ni dovolj sposobnost, potrebna je tudi priprava, potreben je študij. Posebno danes je to nujno, ko je sodobno življenje tako zamotano in polno problemov.
Politično delo ni torej le za kratek čas, temveč zahteva poleg veselja in naravnih sposobnosti tudi študij in pa izkušnjo.
MLADINA IN POLITIKA
V zadnjih letih se je naša mladina precej zagnala v politiko in politično življenje. Vse lepo in prav, toda: postavimo velik TODA. Iz vsega povedanega namreč sledi, da mlad človek ne more biti še dober politik, ker nima izkušnje, ni imel še časa, da bi se na politično življenje pripravil, in tudi nihče ne ve, če ima politični talent. Koliko mladih ljudi je mislilo pri 20 in 25 letih, da so veliki umetniki, toda niso bili. Isto je v politiki. Ker je pa mlad človek večkrat domišljav, meni, da v politiki ve že vse, starejši pa nič. To krizo doživljamo sedaj zamejski Slovenci zlasti na Goriškem in Koroškem. Opozarjamo mlade, da politika ni igra za kratek čas, ampak zelo, zelo resna zadeva, za katero se zahteva talent in priprava ter sodelovanje s starejšimi.
POLITIK NARODNE MANJŠINE
Ker smo narodna manjšina, mora slovenski politik imeti še neko lastnost, ki je koncil ni navedel, in to je iskrena narodna zavest in predanost slovenstvu. Namen vse naše zamejske politike je v prvi vrsti ohranjevanje in razvijanje naše narodne samobitnosti. V to so poklicani predvsem vsi, ki se politično udejstvujejo. Kako naj za slovenstvo delajo, če slovenstva ne poznajo, če slovenstvu niso predani? Njihova narodna zavest vendar ne sme obstajati v lepih frazah, temveč se mora kazati v življenju in dejanju. To naši ljudje globoko čutijo. O tem pričajo tudi pisma, ki smo jih na uredništvu prejeli ob zadnjih volitvah in po njih, ko je prišla v javnost zadeva nekega politika na Tržaškem in njegove pastorke. Takšni so naši ljudje: od slovenskega politika pričakujejo, da bo v vsem svojem življenju tudi iskren Slovenec, v družini in v javnosti, v službi in tudi v cerkvi. Ne moremo reči, da nimajo prav, če to pričakujejo, ker nihče se ne bo boril za vrednote, ki jih ne ceni.
SKLEPNA BESEDA
To razmišljanje smo napisali, ker smo dobili vtis, da se slovenski politiki večkrat ne zavedajo dovolj svojega poslanstva. To velja za posameznike in za stranke ter politične skupine. Politična dejavnost je nad vse častna, a tudi nad vse odgovorna dejavnost.
Miklavž Božič
Ta četrtek 22. avgusta, na praznik Marijinega brezmadežnega Srca, je sv. oče Pavel VI. stopil na tla južnoameriške države Kolumbije, da v njenem glavnem mestu Bogota prisostvuje slovesnostim 39. mednarodnega evharističnega kongresa, ki so se pričele že preteklo nedeljo 18. avgusta in se bodo zaključile to nedeljo 25. avgusta.
Prvega avgusta je bil dovršen mogočni »templete«, to je odprto svetišče sredi prireditvenega prostora z ogromno kupolo v romboi-dni obliki in počivajoče na drzno grajenih betonskih stebrih. Na tem prostoru se bodo vršile glavne kongresne svečanosti. Bodo to dnevi navdušenja in vere, dnevi mednarodne povezanosti in slavljenja presv. Evharistije. Toda, kongres v Bogota bo imel še drug obraz: opozoril bo na težke in nerešene naloge, pred katerimi stoji Cerkev v Latinski Ameriki. Revščina, neurejene socialne razmere, strahotno pomanjkanje duhovščine, resna nevarnost komunizma, vse to so dejstva, o katerih je seznanjen tudi sv. oče in preko katerih se ne da več iti.
Nekaj let, preden je zasedel prestol sv. Petra, je sedanji papež, tedaj nadškof Montini, obiskal nekatere dežele Južne Amerike. Tedaj se je ustavil tudi v Braziliji. Ni se pustil voditi le po razkošnih predelih velemest; dal si je pokazati tudi naselja bede v predmestjih, ki jim v Argentini pravijo »villas miserias«, v Braziliji pa »favelas«. To so koče, ki se opirajo na štiri kole, za streho in stene jim služi pločevina ali raztrgane odeje, tla pa so iz teptane zemlje. En sam prostor služi za vse. Manjka voda, nedostaja luč, vse diha umazanost in zanemarjenost. Otrok ne manjka; napol nagi se potikajo naokrog. Jasno je, da so taka naselja leglo bolezni, nemorale in zločinov.
MESTO Z DVEMA OBRAZOMA
Tudi mesto Bogota, v osrčju gorske verige Andov, ki leži na visoki planoti 2600 m nad morjem, pozna te vasi bede. Pozna pa še drug strahoten problem: zapuščene otroke; »gamines« jim pravijo. To so dečki brez očeta in matere, ki ne pripadajo nobeni družini, prepuščeni samim sebi, kateri se
kot psi dan in noč potikajo po predmestjih Bogote, se preživljajo s prosjačenjem in krajo, spijo na prostem in si dajejo toploto, ko se stiskajo v klopčič drug ob drugem. Apostolski administrator Bogote msgr. Munoz Duque je predlagal oblastem, naj bi te »gamines«, pet tisoč jih je, porazdelili po raznih vzgojnih domovih, pa so se tej nameri uprli »kamili-sti«, imenovani po duhovniku Ka-milu Torres, ki je padel kot gverilec v spopadu z vladnimi četami.
Ti »kamilisti« so izdali proglas, v katerem pravijo: »Obisk sv. o-četa bi bil neučinkovit, če bi ostal le verska manifestacija; treba je, da ob tej priliki spozna resnični obraz Latinske Amerike, bridko stvarnost Kolumbije, bedo mesta Bogota. Le če bo sedanji evharistični kongres živ in dramatičen prikaz položaja našega ljudstva, ga sprejemamo in se bomo vanj vključili.«
Sv. oče ni ostal gluh na poziv teh »revolucionarnih« katoličanov. Čeprav so se kolumbijske oblasti dolgo upirale, je uspel, da bo obiskal v petek naselje bede v Mo-squeri, 20 km od Bogote, kjer je leglo »gaminov« in kjer se bo sestal s kmečkimi ljudmi iz vse celine.
BRIDKA KOLUMBIJSKA RESNIČNOST
Kolumbija je brez dvoma država, ki je med najbolj nemirnimi v Južni Ameriki. Znani francoski dominikanec p- Lebret je pred časom zapisal: »V Kolumbiji vsaj 50% prebivalstva živi primitivno življenje.« Na površini 1,138.000 kv. kilometrov živi le 16 milijonov ljudi, 14 na kv. kilometer. Razpršenost ljudi pomeni silovit napor za dušnopastirstvo in istočasno povzroča strahotno versko nevednost. 65% prebivalstva je nepismenih.
Nasilje je značilen izraz sedanje kolumbijske družbe. Izbruhnilo je leta 1948, ko so si skočili v lase konservativci in liberalci. Do leta 1958 je ta bratomorna vojna zahtevala že 200.000 žrtev. Z velikim naporom je vladi uspelo zatreti te gverilce, »bandoleros« imenovane, pa ne popolnoma. Med temi se je proslavil zlasti eden, že omenjeni duhovnik Kamil Torres. Bogotski kardinal ga je sicer suspendiral,
Sovjetske čete zasedle Češko
Sovjetski imperializem je znova iztegnil svoje kremplje; to pot je Žrtev postala Češkoslovaška. Že nekaj dni so bile ob vzhodnonemški in madžarsko-češki meji vojaški manevri. Sedaj se ve, da so sluzili pripravam za vdor v Češkoslovaško. Sovjetska tiskovna agencija TASS je razširila poročilo, da so sovjetske čete vkorakale na češkoslovaško ozemlje na prošnjo češkoslovaške vlade in vodstva partije, kar je seveda popolnoma izmišljeno, in da bodo ostale tam, dokler ne bo izginila nevarnost za socialistično ureditev dežele.
Praški radio je v sredo 21. avgusta ob 4,47 zjutraj oddal sledeče sporočilo: »Včeraj (20. avgusta) okrog 23. ure so vojaške enote peterih držav varšavskega pakta, 1. j. Sovjetske zveze, Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske in
Bolgarije prekoračile naše meje. To se je zgodilo brez vednosti predsednika republike, državnega zbora (parlamenta), ministrskega sveta in prvega tajnika osrednjega odbora komunistične partije. Vlada poziva vse državljane, naj se ne upirajo, ker se ne moremo braniti. V tem smislu so dobile nalog tudi vojaške sile, policijske enote in ljudska milica češkoslovaške republike.«
Češkoslovaška je popolnoma i-zolirana od svobodnega sveta. Meja proti Avstriji in Zahodni Nemčiji je zaprta. Bratislavo, glavno mesto Slovaške, so že zasedle sovjetske in madžarske čete, ki so prišle z madžarskega ozemlja. Nad Prago je bilo ponoči slišati brnenje tujih reaktivnih letal. Eno je ob 5,45 v sredo zjutraj preletavalo praško radijsko postajo. Češki
vladni in partijski voditelji so o-stali na svojih mestih v pričakovanju razvoja nadaljnih dogodkov. Sovjetski padalci so v Pragi obkolili poslopje, kjer zaseda centralni komite češkoslovaške partije.
Reakcija zahodnih demokracij je neznatna. Politični krogi so i-meli že dalj časa podatke, da Sovjetska zveza tak korak pripravlja. Ker se Češkoslovaška ni uprla z orožjem, menijo ti krogi, da svetovni mir ni v nevarnosti. Verjetno bo zadeva prišla pred Organizacijo Združenih narodov. To bo tudi vse. Po tridesetih letih se ponavlja tragedija Češkoslovaške: 1. oktobra 1938 so jo v Miinchnu Angleži in Francozi prepustili na milost in nemilost Hitlerju; sedaj je sovjetski imperializem tisti, ki se poslužuje Hitlerjevih metod.
a Torres je vztrajal na svoji poti. Umrl je v obleki gverilca; a pod usnjatim jopičem so našli duhovniško oblačilo. Zase je bil prepričan, da ravna prav; takole je modroval : »Dolžnost kristjanov ni samo delati dobro, temveč se tudi boriti proti zlu. Duhovniki niso samo zato na svetu, da krščujejo, poročajo in sprevidevajo. Oni se morajo tudi upirati dejavnikom, ki ljudi odvajajo od Kristusa. O-klenil sem se krščanstva, ker sem v njem videl najbolj čisto obliko služiti bližnjemu- Ko pa sem razčlenjeval stanje v katerem se nahaja Kolumbija, sem prišel do zaključka, da samo socialna revolucija lahko da lačnemu kruha in nagemu obleko. Imoviti krogi so že dokazali, da tega nočejo storiti. Zato sem prepričan, da je revolucionarnost v danih razmerah v skladu z duhom krščanstva in z duhovniškim poklicem.«
Torresovi cerkveni predstojniki so svoj čas njegov način borbe zoper socialne krivice sicer obsodili kot protivnega evangeljskemu duhu, ki obsoja nasilje, toda njegovo ravnanje danes v istih cerkvenih krogih najde določeno razumevanje, česar izraz je pismo vseh škofov Latinske Amerike, objavljeno pred škofovsko konferenco v Bogoti, katere se bo udeležil tudi sv. oče, in ki pravi:
»Ne more se tajiti, da obstaja v mnogih latinskih ameriških državah revolucionarno stanje; povzroča ga rastoče nesorazmerje med bogatimi in revnimi ter nagli porast prebivalstva. V začetku tega stoletja ga je bilo 63 milijonov; sedaj ga je že 268. Dosedaj je la-tinsko-ameriški človek v molku prenašal revščino; sedaj pa se je prebudil, ko je odkril svoje potrebe, katerim ne more zadostiti. Začel je iskati načine, da doseže naglo, celotno in uspešno preosnovo družabnih struktur. Pri tem se zateka k nasilju, ki ga porajajo prav okoliščine, ki kratijo človeško svobodo in uničujejo človeško dostojanstvo.«
Upajmo zato, da bo prisotnost sv. očeta blažilno vplivala na ves potek kongresa in da bo res prišla do izraza miselnost, ki je obsežena v samokritiki v istem škofovskem pismu: »Spričo revščine in nepravične družbene strukture Cerkev v preteklosti ni odigrala svoje vloge tako kot bi bilo treba; pogosto se je celo strinjala z obstoječimi razmerami. Mi kolumbijski škofje zato zahtevamo: Hočemo reforme in ne nasilja!«
S tem bo ovrženo tudi stališče, ki so ga zavzeli »kamilisti«, ki so po svojem zastopniku msgr. Germanu Guzmanu v Rim sporočili: »Kongres je pripravila Cerkev, ki jo imenujemo mater ubogih. Toda zaradi posebnih razmer, v katerih živi naša celina in Kolumbija posebej, ne bo v čast revežem, ampak izzivanje njihove bede.«
Brez dvoma so te besede preveč pesimistične. Prav zaradi obstoječih razmer bo kongres postal mejnik v življenju južnoameriške Cerkve. In korist od tega bodo imeli predvsem revni sloji.
Kristološki tečaj v Asiziju
V mestu Asiziju se bo vršil 26. 'kristološki tečaj, ki ga pripravlja gibanje »Pro Civitate Christiana«. Trajal bo od 24. do 29. avgusta. Na tečaju bodo razpravljali o verskem stanju v Italiji s posebnim ozirom na nagle spremembe v družbi.
Kako je z liturgično reformo?
De Gaullovi	socialni	Popravljene	krivice
Pred dobrimi štirimi leti je sveti oče ustanovil »Svet« za izvajanje koncilskih določb v bogoslužju. Prvi predsednik Sveta je bil kardinal Lercaro, sedaj mu pa načeluje švicarski kardinal benediktinec Ben-no Gut. Delo tega Sveta je obdano z raznimi težavami, a je zelo razgibano. V pomoč mu je kar 40 delovnih skupin. V njih so strokovnjaki iz vseh delov sveta. Zdi se, da je delo tega Sveta najbolj organizirano in najlepše izpeljano od vseh drugih pokoncilskih ustanov in komisij. Dosedanja liturgična obnova nam to v resnici tudi potrjuje, čeprav so nekateri, ki so še zelo nestrpni in nezadovoljni z dosedanjimi dosežki v liturgični obnovi.
Vse dosedanje delo tega Sveta lahko razdelimo na tri obdobja, kakor je povedal sam njegov tajnik, pater Bugnini. Prvo obdobje je praktično zaključeno. V tem času smo prejeli prevod liturgičnih tekstov in knjig, kakor so misali in ob-redniki. Zadnji trud tega obdobja so posvetili prevodu in vpeljavi celotne svete maše; to je predvsem važno za prevod kanona, osrednjega dela svete maše s po-svetiinimi besedami kruha in vina.
Kakšnih smernic ali kriterijev so se držali pri Svetu, ko je šlo za prevode liturgičnega besedila maše, zakramentov in zakramentalov?
Odobrili so tiste domače jezike, ki jih poučujejo po šolah, rabijo po uradih in v uradnih listinah. Niso odobrili prevodov v razne dialekte. Za nekatere dežele v Aziji in Afriki niso še našli kriterija, po katerem bi lahko ugotovili, kdaj je en jezik res uradni jezik, ki naj bi veljal za vso deželo. Za to bodo morali skrbeti domači škofje in njihove škofovske konference. Ta njihova skrb bo odprla nova pota za uvedbo domačega jezika v domačo liturgijo. Svet je zahteval, naj bo za en jezik eno samo uradno besedilo. To je zelo važno za pripadnike določenega naroda, ki živijo izven meja svoje ožje domovine. To pomeni, na primer, da je za nas na Tržaškem in Goriškem merodajno besedilo, ki ga odobrijo in vpeljejo slovenski škofje.
Drugo obdobje delovanja Sveta za liturgično obnovo ali drugo obdobje liturgične obnove ima za cilj preosnovo ali reformo samih liturgičnih knjig. To so misal ali mašna knjiga, obrednik za zakramente in zakramentale, brevir in pon-tifikal. Pontifikat je knjiga, ki jo rabijo škofje in papež. Kakor je povedal pater Bugnini, bo to delo končano že v kratkem času.
Tretje obdobje liturgične obnove še vedno traja in mu ne bo konca. Gre namreč za prilagoditev liturgičnih sprememb potrebam in zahtevam kraja in časa. Večji del tega težkega in odgovornega dela je prepuščen skrbi, navdušenju in pastoralni uvidevnosti škofov in dušnih pastirjev. Vse to delo gre pa počasi in sila gotovo tu ni na mestu. Obetajo se postopne in vedno nove spremembe, a ljudje jih radi sprejmejo in se jih oklenejo, če poznajo njihov pomen In važnost. Vpeljevanje novosti ne zadošča, če ga ne spremlja potrebna in dobro utemeljena priprava, zlasti tani, kjer so ljudje navezani na stare navade.
Pater Bugnini je opozoril na dve nevarnosti za liturgično obnovo: obredov le ne smemo tako poenostaviti, da zgubijo na svoji vrednosti in ostanejo brez vsebine in brez duše; druga nevarnost prihaja pa od tistih, ki bi radi delali kar po svoji glavi.
Duhovnike zanima, kako bo z brevirjem. Brevir je namreč molitev, ki jo opravljajo duhovniki vsak dan. V glavnem gre za molitev psalmov. Za brevir so predvidene precejšnje spremembe, a v glavnem bo vsebina ostala pri starem. Veliko so pri Svetu za liturgijo razpravljali, ali naj ostane molitev brevirja obvezna kakor je sedaj ali ne. Zdi se, da ta obveznost ne bo odvzeta. Dane pa bodo večje možnosti za dispenzo in za zamenjavo z drugimi molitvami.
PODELJEVANJE ZAKRAMENTOV
Zelo pridno delajo strokovnjaki pri pre-osnovi obredov za podeljevanje zakramentov. Gre za res široko zasnovano reformo, ki naj poenostavi vse znake in obrede; ti naj bodo bolj umljivi, naj odgovarjajo današnjim potrebam in naj bolj jasno izražajo, kaj posamezni zakramenti delijo.
V polpretekli dobi smo navadno močno poudarjali, da delujejo zakramenti »ex opere operato«. Ta »ex opere operato« pomeni, da deluje po zakramentih v naši duši sam Bog in da noben ustvarjen vzrok, nobena naša dejavnost ne more izvesti v nas zakramentalnega učinka. To pa ne pomeni, da bo zakrament v nas učinkovit kar sam po sebi brez našega sodelovanja, kakor kakšno magično sredstvo. Božje in človeško sodelovanje se v življenju milosti neprestano najtesneje skrivnostno prepletata. Prejem zakramentov naj bo zalo tak, da bodo verniki za-
Med majskimi velikimi delavskimi in dijaškimi nemiri v Franciji in tik pred parlamentarnimi volitvami je general De Gaulle objavil načrte o novi ureditvi francoske družbe oziroma države. Po teh načrtih bodo npr. dobile francoske univerze večjo avtonomijo in modernejšo ureditev in bodo tudi zastopniki dijakov pritegnjeni k posvetovanju o teh spremembah. Spremenil se bo tudi državni upravni sistem : izvršila se bo decentralizacija in upravne edinice bodo dobile večjo avtonomijo.
Največjo pozornost pa so vzbudili De Gaullovi socialni načrti. Ko je De Gaulle v času najtežjih nemirov govoril po televiziji, je glasno poudaril, da potrebuje francoski narod novo družbeno ureditev, ki pa mora biti različna od kapitalistične in komunistične. Temelj te nove družbene ureditve mora biti sodelovanje dela in kapitala in soudeležba delavstva na upravi in dobičku podjetij. Rekel je, da je v moderni tehnični dobi potrebno poiskati novo ravnotežje med raznimi družbenimi silami. Kapitalizem ne nudi nobene zadovoljive rešitve in je odigral svojo vlogo. Komunizem pa ne more s svojimi zmotnimi principi in svojim nečloveškim postopanjem ustvariti svobodne in srečne družbe. Potrebna je torej nova pot — pot soudeležbe.
Kako si De Gaulle in njegovi sodelavci zamišljajo to soudeležbo, še ni bilo povedano. Izvedba tega načrta gotovo ne
bo brez težav. Mnogi francoski podjetniki že protestirajo zoper te načrte, češ da bo njih izvedba uničila francosko gospodarstvo. Francoski komunisti in ostali levičarji pa proglašajo te načrte za demago-ške in nezadostne za rešitev socialnega vprašanja v Franciji.
De Gaulle je nameraval takoj odrediti ljudsko glasovanje (referendum) o teh načrtih, pa je to glasovanje odložil na poznejši čas, da bodo mogli strokovnjaki do podrobnosti izdelati načrte o teh socialnih in ostalih spremembah.
Zanimivo je, da je De Gaulle sprejel idejo, ki jo je krščanski socialni nauk vseboval že desetletja. Papež Pij XI. je namreč že v letu 1931 (torej pred 37 leti) v svoji znani socialni okrožnici »Quadragesi-rno anno« priporočal novo družbeno razmerje, kjer se delavec in podjetnik zbližata in res skupaj proizvajata ter sta skupaj deležna lastnine, uprave, odgovornosti in dobička. De Gaulle namerava zaenkrat dati delavstvu samo udeležbo na upravi in dobičku, ne pa tudi na lastnini.
Mnoga podjetja v Evropi in Ameriki so že prostovoljno uvedla soudeležbo delavcev na upravi in dobičku, nekatera pa tudi na lastnini s pomočjo tako imenovanih delavskih delnic. Ce bo in ko bo De Gaulle uresničil svojo zamisel, pa bo Francija prva velika država, ki bo to krščansko socialno zamisel z zakonom prisilno izvedla za vso državo. Bog daj, da bi jo z uspehom!	Sm.R.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
kramente prejemali s polnim osebnim sodelovanjem. Zato morajo vedeti in razumeti, kaj jim poedini zakramenti podele. Zakramenti ne smejo ostati v zavesti ver-
Trdoživnarod sredi Evrope
nikov samo kot neki obred in slovesnost. Vse krščansko življenje, v kolikor je res krščansko življenje, je zakramentalno življenje, in v njem delujejo zakramentalne milosti. Po zakramentih postanejo verniki res zreli, samostojni in svobodni kristjani. Vse to naj bo v obredu zakramentov tudi čim bolj jasno izraženo.
Dne 18. junija je sveti oče odobril nove obrede za posvečevanje diakonov, mašni-kov in škofov. Nov krstni obred bo pripravljen v oktobru. Isto velja za birmo in zakrament svetega zakona. Obred zakramenta svete pokore so temeljito predelali. Predviden je tudi poseben obred za javno pokoro ali spokorne pobožnosti. Pripravljen je nov obred za pogreb, ki poudarja resnico vstajenja. Zanimivo je vedeti, da se pri pogrebih poudarja potreba maše s pridigo.
Bred nekaj tedni je nemška zvezna republika dosegla 60 milijonov prebivalcev. Nič posebnega, če bi kdo to številko primerjal s prebivalstvom Kitajske, Indije ali Severne Amerike. Toda v evropskem merilu (če odmislimo Sovjetsko zvezo z njenimi azijskimi ozemlji) pa je Zahodna Nemčija na prvem mestu. Njej sledijo Velika Britanija s 55 milijoni, Italija z 52 in Francija s petdesetimi. Ce bi dodali še 17 milijonov Nemcev, ki živijo v Vzhodni Nemčiji pa 7 milijonov Avstrijcev, ki tudi nemško govore, že prekoračimo 80 milijonov, kar v Evropi seveda ne pomeni malo.
ŠTIRJE KONCILSKI VIDIKI
Vse to so res lepe stvari, a čaka nas še težko delo, ki naj nam ne vzame poguma In dobre volje do dela. Potrebno je, da v bogoslužju vedno bolj napredujemo. In temelj vsega našega gledanja na vesoljno ali domačo bogoslužno obnovo, na prizadevanje, sodelovanje in napredovanje so štirje koncilski vidiki: življenje po evangeliju, prilagoditev sodobnosti, medsebojna edinost in ozir na tiste, ki Kristusa šele iščejo. Potrebno je, da vsi te vidike sprejmemo in dosledno po njih ravnamo.
MSGR. LOJZE ŠKERL
Zdi se, da je usoda nemškega naroda pač taka, da vedno da govoriti o sebi. Zadnje tedne so bili vzhodni Nemci z Ul-brichtom na čelu tisti, ki so najbolj zvesto podpirali sovjetske voditelje zoper novo smer, ki jo je glade komunizma zavzela Praga; zahodni Nemci s svoje strani pa stalno zatrjujejo, da ne bodo nikdar priznali dveh nemških držav in se umaknili iz Berlina.
V teh počitniških dneh pa dajo spet Nemci največ govoriti o sebi, saj so jih polne vse ceste starega evropskega kontinenta. Poletnih počitnic si niso verjetno prav oni izmislili, a množično potovanje v tujino pa je brez dvoma njihova domena. V tem oziru je ostala v njih kri njih prednikov Gotov, Alemanov in Langobardov, ki so prešli Alpe in zasedli današnjo Italijo, Francijo in celo Španijo.
iiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiHHiiiiiiiiiiHiHiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiHiiiHiiHiiMiiiiiiiitiiiiiHimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiniHiimiiiniii
Baski v borbi za svojo svobodo
DRUGO OBDOBJE LITURGIČNE OBNOVE
V konferenci za rimske bogoslovce je pater Bugnini orisal delo drugega obdobja liturgične obnove, to je preureditev liturgičnih knjig. Najprej se je dotaknil svete maše, za katero je delo precej napredovalo. Pri maši bodo skušali čim bolj izkoristiti celotno vsebino svetega pisma. Največja novost zadeva mašni kanon, to je osrednji del svete maše. Poleg kanona, ki ga že poznamo, so pripravili še tri. Tako bo možna izbira za razne prilike. Dne 14. junija je v Rimu te kdnone, kakor tudi osem novih prefacij, pojasnil pri tiskovni konferenci pater Vagagglni.
Priznati je treba, da gre za pogumne novosti, ki bodo obogatile mašne obrede. V preteklosti je šlo predvsem za enotnost, sedaj gre pa za raznoličnost, ki je prvi pogoj za stalno in neutrudljivo sodelovanje pri liturgiji.
Ti novi kanoni so do sedaj izšli samo v latinskem jeziku. Kdaj jih bomo imeli v slovenskem jeziku, ni mogoče danes povedati. Rajši malo počakajmo, da bodo prevodi (prenosi) res v duhu slovenskega jezika, tekoči in razumljivi. Za uvedbo Je potrebna temeljita priprava.
Baski spadajo med najstarejše prebivalce iberskega polotoka. Njih pokrajina se razteza v trikotu od mest Bilbaa in San Sebastiana ob Biskajskem zalivu (Atlantski ocean) do Pamplone pod Pireneji. Baskov je danes v domovini en milijon 200.000. Dober milijon jih živi v sedanji Španiji, 200.000 pa onstran Pirenejev v Franciji. V tujini zato tudi sebe označujejo z »vasco espaiiol« in »vasco frances«, od koder so pač doma.
Baski govorijo svojstven jezik, ki ni prav nič podoben sedanjim evropskim. V svoji deželi so živeli, že preden so si Rimljani podvrgli Iberski polotok, sedanjo Španijo. Po značaju ,so živahni, duhoviti in zelo predani svoji zemlji. Zelo so povezani tudi s Cerkvijo. Sv. Ignacij Loyola je bil Bask po rodu.
Dokler se Španija ni združila v enotno državo, so pripadali kraljestvu Navarra s sedežem v Pamploni. Tedaj so uživali vse pravice samostojnega naroda. Kasneje po propadu navarskega kraljestva pa sta si Španija in Francija njih ozemlje porazdelili. Gorska veriga Pirenejev je Baske razdražila in tako je ostalo do danes. Medtem ko so se Baski v Franciji predali svoji usodi, pa so njih rojaki v Španiji vedno delali na to, da pridejo do svoje kulturne in narodne avtonomije. Toda španski vladajoči krogi so bili enako nacionalistično nestrpni kot Francozi in Ita-
lijani. Krčevito so se držali in se še drže gesla: »Ena država, en narod, en jezik«. Ni čuda, da so vedno odklanjali upravičene baskovske zahteve.
Ko je izbruhnila leta 1936 državljanska vojna, so Baski menili, da je prišla njih ura. Pridružili so se zoper .generala Franca republikanom in oklicali v oktobra 1936 svojo neodvisno državo z imenom Euzkadi, ki pa je trajala le nekaj mesecev, ker so Francove čete kmalu njih deželo zavzele. Baskovska vlada se je umaknila v Pariz, kjer je še danes, premnogi Baski so se zatekli v Južno Ameriko, v deželi sami pa je zavladal molk.
Toda zadnje čase se je Euzkadi zopet prebudila. ETA, socialistično revolucionarno baskovsko gibanje, je sprožilo vrsto atentatov in ubilo pripadnika politične policije. Odgovor iz Madrida je bil oster: v provinci Guipuzcoa so bile za tri mesece ukinjene vse državljanske pravice, sledijo si hišne preiskave in aretacije, množica oboroženih policistov je preplavila deželo. Organizacija ETA, ki vodi ta boj, se novega spopada ne boji, saj ve, da ima vse baskovsko ljudstvo za seboj. Močno oporo ima zlasti v duhovščini, ki je bila vedno domoljubna, podpirajo jo pa tudi delavci in študirajoča mladina. Zato še tako policijsko nasilje ne bo moglo zatreti baskovskih teženj po svobodi, ki so malone toliko stare kot sam Iberijski polotok.
Tako Italija kot Španija sta letos vodili oster dvoboj, kdo bo privabil več nemških turistov. Gotovo bi bila zmagala Španija, saj je veliko bolj solidna v cenah in postrežbi, a kaj ko je tako daleč! Italijo pa je Stvarnik Nemcu .postavil prav pred nos. Tako so Nemci .tudi letos bili daleč prvi glede tujih turistov v Italiji. Ni jih pa manjkalo tudi v Jugoslaviji in Grčiji. Prav tako se ne bojijo socialističnih držav kot so Madžarska, Romunija in Bolgarija. Črnomorska obala jih je prepolna. Letos so se zaleteli tudi na Češko. Zlata Praga jih je vedno privlačila, letos pa po vzponu Dubčeka na oblast še .posebej. Le Sovjetska zveza ne kaže zanimanja zanje.
Tudi politično je Zahodna Nemčija nekaj posebnega. Štrajkov dejansko ne pozna, politično je urejena, o kaki komunistični nevarnosti ni govora, nemška marka je v Evropi najbolj spoštovana valuta. Zelo veliko prispevajo Nemci v socialne namene, sovražijo poulične demonstracije in si želijo mira. Časi, ko so se navduševali ob pesmi »Deutschland iiber alles«, Nemčija vsepovsod, so minili. Dve svetovni vojni .so jih ozdravili temeljito takih teženj.
Za verske probleme imajo Nemci precej smisla. Ena tretjina odraslih prebira knjige z versko vsebino in razpravlja o verskih problemih. 38% protestantov je med anketiranimi izjavilo, da so .vdani svoji Cerkvi; med katoličani je število višje: 61%. Verski problemi, ki povprečnega Nemca zanimajo, so zlasti: šola in krščanska vzgoja, odnos do drugih krščanskih veroizpovedi, pomladitev Cerkve, kako uveljaviti krščanska načela v vsakdanjem življenju, odnos države do Cerkve, krščanski zakon.
Pomoč žrtvam potresa
Južnoameriška duhovščina v številkah
Predsedstvo vrhovnega sodišča ČSSR Je z odločbo razveljavilo nepravične obsodbe
br
okoli 40 oseb. Rehabilitacijski postopki so žalostno spričevalo, kako se je v prete klosti delila pravica. Najprej -so odločili, koga se je treba znebiti. Potem so določili pot, po .kateri ga bodo onemogočili Tako so delali tudi s katoliškimi laik. duhovniki in škofi. Nastopil pa je čas, ko poštenje zmaguje in ko se daje krivično obsojenim .zadoščenje: z odloka® so bili obsojeni, z odlokom se popravlj* storjena krivica.
Za dosedaj rehabilitiranimi škofi je prišel na vrsto tudi škof dr. Karel Otcenašek Pomembno je to posebno zaradi tega, k® je ta škof še mlad. Rojen je bil I. 1920.
S 30 leti je bil na skrivaj posvečen z* škofa. Sv. sedež .mu je izročil v uprav® češko škofijo H.radec Kralove. Leta 1951 so ga obsodili na 13 let ječe. Dvanajst jih je prestal in bil 1. 1963 pomiloščen. Pote® je dve leti kot delavec moral prevažati mleko neke mlekarske zadruge. Konča® so mu dovolili, da sme bivati na župnij1 Trmice na Moravskem in upravljati župnijo. Letos v aprilu se je smel .vrniti ( svojo škofijo kot upravitelj dveh župnij.
Po sedanji rehabilitaciji je računati, d> bo v kratkem dobil državno dovoljenj® za prevzem škofije H.radec Kralove.
Dne 3. avgusta so dovolili upravljanj* litomeriške škofije njenemu rehabilitirani mu škofu dr. Štefanu Troohti. Ta im* zdaj 63 let. Svoj čas so ga obsodili t®
25 let zapora, leta 1960 pa pomilostili pod pogojem, »da se uvrsti kot koristen človeške družbe v delovni proces«. Pi&' mestih so ga za pomožnega delavca ’ gradbeni industriji, čez dve leti so m* zaradi bolezni srca dovolili bivanje v M ritativnem domu v Radvanovu .pri Tal
Med rehabilitirana sta tudi premonstri tenski opat Avguštin Machalka in jezuits# provincial Silhan. Oba sta bila pomilošči na leta 1965 in internirana v Radvanov* Pa pri Tabora. V tem kraju je prisilno biv^ nekaj časa tudi kardinal Beran.
Pr
Prispevek Avstralije za misijone
Od vseh veroizpovedi katoličani v Avstraliji največ darujejo za misijone. Avstralski misijonarji delujejo v 80 razlik nih deželah. Katoliški misijoni so prejel, iz Avstralije samo v letu 1965 nad dw in pol milijona dolarjev pomoči.
T;
Pomen katoliških zavodov
Večina poklicev za duhovnike in redo'1 nike v Kanadi izhaja iz katoliških šol V šolskem letu 1966-67 tn. pr. je od 29* mladeničev, ki so vstopili v semenišč*1 in noviciate, 253 prišlo iz katoliških z3’ vodov.
Delež francoskih duhovnikov za misijone
Francoskih svetnih duhovnikov, ki lujejo v misijonih, je trenutno 376. OČ teh je 194 v črni Afriki in na Madag5' skarju, 103 v Latinski Ameriki, 55 v So verni Afriki, 15 v francoskih okrožjih cfi' stran morja in devet v Aziji. Vsi so javili prostovoljno, da bi vršili svoj ap^ stolat v misijonih in v pokrajinah, kje' posebej primanjkuje duhovnikov.
Iz Sloven
Izredni fond nad 4000 dolarjev je dal na razpolago škofovski odbor avstrijske Caritas v korist žrtev izredno hudega viharja, ki je opustošil Salomonske otoke; največ škode je povzročil na področju oloka Guadalcanal, to je na področju, ki je bilo prizorišče hudih borb v teku druge svetovne vojne, in na nekaterih bližnjih otokih, kjer so bile uničene vse hiše in misijonske postaje. Več tisoč ljudi je ostalo brez strehe, brez živil in brez potrebnega oblačila.
Vseh duhovnikov, ki danes opravljajo dušno pastirsko službo v Latinski Ameriki je 42.594. Od teli je 19.555 svetnih in 23.029 .redovniških. Svetnih duhovnikov, ki niso IX) izvoru iz Latinske Amerike, je 3260, redovniških pa, ki so prišli iz drugih dežel, 12.121. Največ duhovnikov ima Brazilija, namreč 12.643, najmanj pa Honduras, namreč 136. Na Kubi je 73 svetnih duhovnikov (od teh so trije tujci) in 157 redovniških (od katerih je 120 iz drugih dežel). V vsej Latinski Ameriki je 116.100 redovnic.
Tovarna stekla zašla v stečaj
Le malo časa je bilo dano novomeŠ^ tovarni stekla INIS živeti. Pred dvemi so jo slovesno odprli. V njej je naŠl® zaposlitev 250 delavcev. Stroji so prišli Poljskega. Kmalu se je izkazalo, da n' delajo dobro. Zato izdelki tovarne niso v promet. Podjetje je vedno bolj lezlo dolgove. 10. julija letos je morala tovalJi® ustaviti obrat, saj je dosegla tri milijard 500 milijonov starih dinarjev izgube. V*1 delavci so bili ob delo in zaslužek.
Seveda se niso mogli kar tako sprijaznil z novim položajem. 15. julija so se zbr®; na dvorišču tovarne .in protestirali pro'1 nesposobnemu vodstvu, obenem pa zal* tevali, da se jim izplačajo dolžni zasluži' člani prisilne uprave so jih skušali P® miriti in pojasnili položaj, a vse je bil" zaman. Delavci so že imeli pripravlje*1’ velika protestna gesla. Z njimi so od$ v mesto na glavni trg ter se ustavili občinskim poslopjem. Glasno so zahteval' naj občina uredi njih položaj.
Da bi delavstvo pomirili in čim prej o& stranili s trga neljube jim demonstrant® so na občini hitro sklenili, naj te odp9 ščene delavce sprejme Industrija inot°f nih vozil v Novem mestu, partijski fon' cionarji ter občinski možje pa so pri5 pred delavce in se opravičevali, da sat5 niso vedeli, da je bila tovarna gospodarsk tako zavožena, da je morala iti v steč5
M
Ulil
2
i
Fini nrazaik ».Jerneja na Oannafi
do'1
šol-
2$
iiS9
z»
df
Oi
lag3'
Se-
cfi
o s* ap^ tkjef
i 1^ ia5l{ šli
i
0	$
;lo ' arf1* jar^
v*1
iznir’
;br^
pro*
za^
užk’
1	P» bil*
od^!
P1^
sVal!
j
■ant«
>d/
iotor
fui'*;
pr$
sai*1'
jrs*
te#
Jubilejna slovesnost msgr. Salvadorija na Repentabru
»Še nikoli ni bilo toliko slovenskih duhovnikov hkrati tu v naši cerkvi,« tako so komentirali ljudje iz Rapentabra srečanje slovenskih duhovnikov s proštom tržaškega kapitlja in zlatomašnikom msgr. A. Salvadorijem.
Dan sv. Roka je bil pravzaprav za dobro znanega monsignorja spomin na nje-Eovo duhovniško preteklost in ga je zato ^lel preživeti v krogu slovenskih duhovnikov s Tržaškega — skupno 25 duhovnikov.
Glavno srečanje je bilo pri oltarju starodavne cerkvice na kamnitem griču. Pele so domače pevke, v cerkvi je bilo tudi lepo število vernikov domačinov in iz o-koliških krajev; opazili smo tudi župana repen taborske občine. Po evangeliju je govoril prisotnim sam zlatomašnik, ki je razložil pomen tega srečanja in poudaril nekaj temeljnih in globokih misli o duhovniškem poklicu in delovanju na podla-8i papeževe poslanice o duhovniškem poklicu.
Prijateljsko vzdušje se je nadaljevalo Pri obedu v znani repenski gostilni. Duhovniki so bili jubilantovi gostje. Pri mizi ie v prijateljskem pomenku obudil svojo t»reteklost in se spomnil nešteto krajev, koder je prehodil v svoji dušnopastirski gorečnosti: maševal, pridigal, spovedoval, Predvsem pa se je odlikoval v skrbnem Urejanju župnijskih arhivov in cerkvenih računov, v čemer je msgr. Salvadori pravi strokovnjak.
Čestitali so mu razni govorniki, vsi skupaj pa z našo prelepo pesmijo. Malokdaj smo se slovenski duhovniki našli v tako Prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Msgr. Salvadori ju voščimo še veliko let in uspehov v njegovem duhovniškem delovanju.
d. j.
Tabor Slovenske prosvete v Trstu
Še vedno mislimo na tretjo nedeljo v Septembru, ko naj bo tabor. Združili ga Wio s slovesno blagoslovitvijo novega Tosvetnega Marijinega doma pri Sv. Iva-r>U. Dela napredujejo in upamo, da lahko * gotovostjo računamo, da bodo do tedaj v celoti zaključena.
Tedaj — 15. septembra bo naš tabor!
Poroka
V barkovljanski cerkvi sta si pred kratkim obljubila večno zvestobo gdč. Maja ^ertot in g. Marino Kokorovec. Čestitajo Jima prijatelji in znanci, čestitkam se Pridružuje tudi odbor Slovenskega ljudskega gibanja.
Nenavadna eksplozija v Rojanu
Dan po velikem šmarnu je na noč ob ^0,45 v ulici Boccaccio v Rojanu prišlo do strahovite eksplozije, ki je nastala v 'arn stoječem avtomobilu, znamke »Opel« ll> s francosko registracijo. Pri tem sta Rubila življenje oba potnika, ki sta bila njem, jugoslovanska begunca iz Moharja v Hercegovini, Josip Krstalič in ^nte Znaor.
Bila sta zaposlena v Franciji. Zakaj sta Prišla v Trst, še ni znano. Verjetno sta Pripadala teroristični skupini hrvaških Nacionalistov, saj so našli v razdejanem v°zilu listič »Slobodna Hrvatska«, ki izha-
ja v Miinchnu. če je tako, sta vozila s seboj eksploziv, ki je bil morda namenjen jugoslovanskemu konzulatu v Trstu, ki se nahaja komaj kilometer od kraja nesreče. Nastale so tri eksplozije, od katerih je bila prva, katero sta potnika po neprevidnosti sama sprožila, najhujša. Pri tem so bile laže ranjene tri osebe.
Seminar za slovenske šolnike
Pretekli ponedeljek je odšlo na seminar v Čateške toplice na Dolenjskem trideset slovenskih profesorjev in učiteljev s Tržaškega. Seminar bo trajal od 20. do 29. t. m. ter se ga bodo udeležili tudi štirje učitelji in profesorji šol s slovenskim učnim jezikom s Koroškega. Vodja seminarja je prof. Stane Mihelič. Med drugimi bodo na seminarju predavali u-gledni slovenski univerzitetni profesorji.
Aktivnost zadruge »Naš Kras«
V našem časopisu smo pred časom poročali o ustanovnem občnem zboru zadruge »Naš Kras«. Zadruga je odkupila staro kraško hišo v Velikem Repnu št. 31 ter so v njej v teku preureditvena dela, tako da bo hiša veren odraz nekdanje kraške hiše. Odprtje te kraške hiše-muzeja bo v soboto 24. septembra. Odbor zadruge, kateremu načeljuje Egon Kraus, je tudi pobudnik kraške ohceti, ki bo v repenta-borski župni cerkvi 22. septembra po starih ljudskih običajih. Mlademu paru so razne tržaške ustanove obljubile bogato balo.
Razen tega vabi zadruga »Naš Kras« vse žene in dekleta, može in fante s Tržaškega, z Goriškega in iz Beneške Slovenije, naj se udeležijo kraške ohceti v narodnih nošah, tako da bo tega dne tudi pravcata revija narodnih noš v zamejstvu.
Z naše strani priporočamo sodelovanje in prisotnost narodnih noš, da bosta celotna slovesnost in obred v cerkvi kar najbolje uspela, saj smo slišali, da se zanimata za »kraško ohcet« slovenska in italijanska televizija.
Širite »Katoliški glas"
Rojan
V sredo 8. avgusta smo spremili k zadnjemu počitku verjetno najstarejšega mašnega strežnika na Primorskem Jožeta Majcena. Kot mlad fant je prišel s Krasa v Trst, dobil službo na pošti, si ustanovil družino in si zgradil hišo na Scali Santi. Njegovo največje veselje je bilo, streči pri sv. maši. Prisostvoval ji je vsako jutro in stregel tudi pri več mašah, če je bilo potrebno. Dokler je mogel, se je udeleževal vseh naših skupnih božjih poti in tudi tam vedno iskal prilike, da je stregel. Samo Bog ve, koliko različnim duhovnikom in tudi škofom je v tem oziru bil na razpolago. Vsako leto je v čmičah obiskal grob svojega brata, ki je kmalu po novi maši umrl. Če bi mu bila dana prilika za študiranje, bi zelo rad tudi on vse svoje življenje posvetil Gospodovi službi. Naj mu dobri Bog obilo poplača njegovo apostolsko gorečnost! Dočakal je 90 let. 13. avgusta bi slavil 61-letnico poroke. Njegovi soprogi Mariji in hčerkama izrekamo iskreno sožalje.
S. Z.
Na Opčinah imamo novega župnika, g. Vilija Žerjala. Ko je bilo največ dela in skrbi ob koncu šolskega leta, je tudi on prevzel novo skrb. Tedaj ni bilo kakega uradnega pozdrava, šele koncem julija je bilo v Finžgarjevem domu prvo srečanje z njim in prof. Jože Peterlin ga je v imenu prosvetnega središča in v imenu Opencev, ki so ga za to pooblastili, prisrčno pozdravil. Pozdravil je tudi g. kaplana Vončino, ki je prav tedaj nastopil svoje mesto na Opčinah. G. župnik se je zahvalil za pozdrav, nato pa se je razvil zelo »koristen razgovor med duhovnikoma in farani o bodočem skupnem delu.
Kot prvo je bilo sklenjeno, da bomo slovesno proslavili Jernejevo. Sv. Jernej je zavetnik slovenske fare na Opčinah, zato so farani izrekli željo, da bi dobil ta praznik pravi značaj tistih Opčin, ki so bile od nekdaj predane farnemu pa-tronu. Zato so vsi brez razlike izrazili
željo, da bi sodelovali pri tem prazniku vsi Openci, brez razlike, čeprav gledajo na to ali drugo stvar različno. V tem primeru se morajo strniti okoli cerkve vsi Openci, M slovensko čutijo — samo tako bomo ohranili in obdržali svojo faro, drugače nam jo bodo iztrgali. Nobenega razloga ni, da kdo stoji ob strani. Pokoncilska Cerkev je še posebej široka in vabi sedaj vse v svoj krog.
Sv. maša bo slovesna in slovenska. Popoldne bodo slovesne večernice, za tem pa bo v Finžgarjevem domu vaški prosvetni praznik, na katerem bo nastopil openski cerkveni pevski zbor, godalni kvintet »Pleiades«, peli bodo otroci, igrah na harmoniko, kitaro in še kaj. Vmes bo srečolov. Tudi ne bo manjkalo pijače in prigrizka.
Opozarjamo že zdaj na letošnje opensko »jemejevanje«, ki naj združi vso našo slovensko vaško skupnost.
Pojasnilo Slovenske demokratske zveze v Trstu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
V zvezi s člankom objavljenim 1. VIII. tl. na tretji strani Vašega tednika pod naslovom POJASNILO O NEKEM »IZSTOPU«, Vam v smislu določil zakona o tisku pošiljamo naslednji popravek:
1. ni res, da bi sklep o izstopu tržaške SDZ iz Slovenske skupnosti »sprejeli največ trije ljudje«, temveč je res, da je to bil soglasen sklep vseh članov glavnega odbora SDZ, izvoljenega na občnem zboru 31. III. tl., iki je po pravilih SDZ za to pristojen.
2. ni res, da bi dva člana tržaške SDZ »izstopila« iz Slovenske skupnosti pač pa je res, da sta podala pismeno ostavko na položaja, ki sta ju imela: dr. R. Marc kot član predsedništva in dr. B. Sancin kot predstavnik SDZ v Skupnosti. Poleg tega
Skedenj
V teku so priprave za prvi »ex tem-pore« v Skednju. Javnost je obveščena, poročali so razni časopisi in radio, in ker je to novost za naš kraj, je vsa zadeva seveda vzbudila precej zanimanja.
V torek 5. avgusta, je bil skupen razgovor o tej zadevi v Domu, kjer je prisotnim razložil pravila in potek te umetniške manifestacije dr. Marjan Bajc. V skupnem razgovoru se je marsikaj pojasnilo in prišlo tudi do praktičnih zaključkov, predvsem zaradi prostora, kjer naj bi bila razstava umetniških del.
V Skedenj so prišli že nekateri slikarji, ki iščejo motive za svoje platno. Kmalu bomo razglasili pravila in potek umetniške manifestacije. Prihajajo odgovori raznih ustanov, do katerih smo se obrnili za pomoč. Odgovori so različni: pozitivni in negativni. Ta pobuda zahteva veliko stroškov, zato smo se obrnili na razne ustanove. Glavno je to, da je pobuda vzbudila med Škedenjci precejšnje zanimanje, ki mora seveda naraščati do tistih dni, ki smo jih določili za ta natečaj.
V soboto 10. t. m., smo praznovali god farnega patrona sv. Lavrancija z vsakoletno procesijo. Med nami je bil tudi g. župnik, 'ki je bil več časa na zdravljenju.
Po vsej verjetnosti bomo šli v sredo 11. septembra na Višarje.
je g. J. Terčon zapustil Svet že 23. aprila tl. z ustno izjatvo, ki jo je podal na seji in tudi g. Z. Sosič ne sodeluje več v Svetu. Od dosedanjih šestih članov SDZ sta torej ostala v Svetu samo gg. S. Rudolf in E. Bernhard, toda ne kot predstavnika SDZ, naprarn kateri zavzemata stališča, ki niso v Skladu s sklepi občnega zbora, glavnega odbora in pravil SDZ.
3. ni res da bi volilci Slovenske skupnosti v času nedelovanja SDZ narastli od 2800 na preko 6000. Statistik ne smemo mešati na tako enostaven način, primerjati najnižje podatke občinskih s podatki najvišjih dosežkov deželnih volitev, podatke iz časov iko je nastopala še titovska Neodvisna socialistična zveza s podatki, ko je ni bilo več, tko so tudi indipendentisti že skoro izumrli. Leta 1962 je SDZ še krepko delovala (Demokracija je izhajala do pomladi 1963, ko je bila ustanovljena Slovenska skupnost) in na tržaških občinskih volitvah novembra 1962 smo tržaški demokrati zbrali 4834 glasov, medtem ko smo jih leta 1966 dobili 4911, z dodatno pritegnitvijo Slovenske levice (in zahvaljujoč porazu indipendentistov) pa na letošnjih deželnih volitvah v tržaški občini 5768. Razlika znaša v prvem primeru borih 77, v drugam pa 934, ne pa 3200 glasov, kakor bi hotel prikazati Vaš dopisnik.
4. ni res, da bi SDZ izstopila iz Slovenske skupnosti samo zaradi tega, ker niso bile upoštevane njene želje glede spremembe pravil in sestave 'kandidatne liste za deželne volitve, temveč je res, da so k temu navedli številni drugi načelni razlogi, od katerih je deset najvažnejših naštetih v priložnostni številki »Demokracijc« z dne 28. junija tl.
Glavni odbor Slovenske demokratske zveze za Tržaško ozemlje - Predsednik: dr. Branko Agneletto - Tajnik: dr. Rudolf Marc
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv, maša. 21.00 A-venture iz resničnega življenja: Primer kapitana Behrensa. — Drugi: 21.15 Ameriške lepotice noči. 22.15 Ulica poguma.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Ne iščite morilca, film. — Drugi: 21.15 Kolesarstvo. 23.00 Tebi za tebe.
Torek: Prvi: 19.15 Obzorja tehnike in znanosti. — Drugi: 21.15 Mlada Evropa. 22.30 Zbogom, mama!
Sreda: Prvi: 21.00 Almanah. — Drugi:
21.15 Tam Tam Majumbe, film. 22.45 Skrita vrhunska dela.
četrtek: Prvi: 21.00 Šestintrideset milijonov dolarjev, film. — Drugi: 21.15 Oddaja iz kopališkega mesta Cesenatico. 2230 Kolesarstvo.
Petek: Prvi: 21.00 Afrika: rojstvo neke celine. 22.15 Igre brez meja. — Drugi: 21.15 Tartarin na Alpah (po povesti A. Daudeta).
22.15 Modri svinčnik.
Sobota: Prvi: 19.35 Čas duha. 21.00 Pridem tudi jaz! 22.00 Dokumentarij. — Drugi: 21.15 Psiha, moja ljubezen. 22.30 Zadeva potapljača Lionela Crabb.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. do 31. avgusta 1968
Nedelja: 9.40 Dobro nedeljo voščimo s triom Burnik in Fanti treh dolin. 10.45 Disneyev svet, serijski film. 11.35 Cirkus, angleški film. 18.50 Sence nad Notre Dame, vzh. nemški film.
Ponedeljek: 18.50 Cilj je lep, toda pot je težavna, kulturna reportaža. 19.20 O-brežje, oddaja za italijansko narodnostno skupino. 19.45 Plošča poletja V.
Torek: 18.05 Risanke. 18.25 Torkov večer z Jožetom Kampičem in pevci. 18.50 Zmagovalci, film iz zdravstva. 19.05 Svet na zaslonu: Češkoslovaška. 20.40 Neznani storilci, italijanski čelov. film.
Sreda: 18.35 Obvezane glave, lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine. 19.05 Poezija plesne vsakdanjosti Evridika, balet.
20.35 Trenutek 68 - Morje, morje... 21.35 Perry Mason, serijski film.
četrtek: 17.55 Buffalo Bill, serijski film. 18.00 Po Sloveniji. 18.45 Po sledeh napredka. 19.05 Koncert kvarteta Golden Gate.
20.35 Nova Gorica včeraj, danes, jutri. 21.05 Picskvvickovci, II. nadaljevanje. 21.55 Jazz festival v Ljubljani.
Petek: Mokedajeva pravljica. 19.05 Na sedmi stezi, športna oddaja. 20.35 Lepi Serge, francoski čelov. film.
Sobota: 18.10 Disneyev svet, serijski film. 19.20 Nebo Evrope v II. svetovni vojni, oddaja iz cikla Sprehod skozi čas. 2135 Osvajalci, serijski film. 22.25 Karavana zapravljivčkov, II. del.
★
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI
Na k.v. 48,47, 41,38 in j>a s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 21.30; v torek, četrtek in soboto ob 18.15.
Na k.v. 4138, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 1130.
Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zione - Slovenske oddaje - Vaticano.
Kitajski misijon na Filipinih
Kitajski katoliški misijon je na Filipinih v stalnem razvoju. V januarju so posvetili dve novi cerkvi, štiri katoliške šole so povečali, kitajska skupnost pa je poklonila katoliškim misijonom lastne zasebne šole v dveth krajih.
Porast domačih duhovnikov v Ruandi
V afriški državi Rwandi je 161 svetnih duhovnikov; 153 je domačih, šest iz Belgije in dva francoska. Od 17. oktobra 1917, to je od dneva, ko je prejel mašniško posvečenje prvi Rvvandec Balthazar Gafuku, se je število vseh domačih duhovnikov dvignilo na 176. Trije od njih so bili imenovani za škofe.
"''HlUllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllltllllllllllllllllllllllillllllllllllllllUlllllllllllillllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllltllll;lllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllltlllllllltlltlllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIItlllllllllltlllltllllllHIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllll IIIUIIIIlilllUlllllllllllllllUUllllllllllllllllllllllllllllllllllilllHIlIlItlltllilUllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllIttlltltllllilMIlIlllllllll
Spomini na težke čase
V ST. POLTNU
Na postaji v St. Poltnu, ki leži ob Dona-vi in je še 60 km poti do Dunaja, so nas '^delili po skupinah in razposlali na raz-1,6 kmotije v okolici mesta, kjer dola ni Manjkalo. Hudo je bilo to, da včasih celo *'°samezne družine niso ostale skupaj, ^nogo časa je minilo, da smo sosedje iz v*si zopet zvedeli drug za drugega. Za |° je poskrbel naš župnik Jožef Kos, ki ^ šel okrog vseh družin, se zanimal, ka-živijo, jih bodril in tolažil. »Potrpite — J*m je govoril — tisti, ki so na fronti, predajajo mnogo hujše reči, in vojna ne bo Vt-*čna. Sedaj ste med dobrimi ljudmi, bodite Bogu hvaležni za to!«
Dejansko so bili domačini zelo dobri
* Oami. Naša družina je z mnogimi dru-8"ni dobila zaposlitev v prostornem skladu nekega grofa. 109 nas je bilo v ce-ot>. med njimi številni iz Podgore pri G(>rici. Vas se je imenovala St. Leonard (Sv. Lenart). Grof je bil do nas zelo plemenit in razumeven. Ko se je moji teti
rodila hčerka, je bila grofova hči deklici za botro.
Dežela ob Donavi nam je bila na moč všeč. Vinska trta sicer ne raste, pač pa ne manjka sadnih dreves. Zlasti jablane so običajne. Kmetje se zato na jesen oskrbijo z okusnim jabolčnikom za vse leto.
Hitro smo se vživeli in se za silo že tudi z vaščani v nemščini sporazumevali, saj slovenščine razen peka v vasi ni nihče znal. Koncem meseca septembra 1915 pa nas je kot s kolom po glavi prizadejal ukaz, da moramo iti zopet v taborišče. Domačini so nas pomilovali in govorili: »Baracken sahlecht!« (V barakah je slabo), kar pa smo že sami dobro vedeli. Težko smo dali slovo prijazni pokrajini. Nemški prebivalci so nas v velikem številu pospremili na postajo in s tem dokazali, da je bila njihova prijaznost do nas iskrena. Na postaji smo se tako po več mesecih odsotnosti spet zbrali vsi vaščani iz Brestovice. Tudi g. župnik Kos je bil zopet v naši sredi.
IZ TABORIŠČA V TABORIŠČE
Skozi cesarsko mesto Dunaj so nas nato zapeljali v veliko begunsko taborišče
Gmiind, 167 km od Dunaja na progi, ki veže avstrijsko prestolnico s Prago. Prvi vtis je bil 'porazen, saj se je zdelo, da je. taborišče namenjeno hudodelcem, ne pa beguncem. Obdano je bilo namreč z visoko bodečo ograjo in povrh še zastraženo z vojaki. Vhod je bil le eden. Kdor je hotel iti v mesto, si je moral dobiti pri orožnikih posebno dovoljenje.
Ko smo prišli v taborišče, je bilo v njem že polno Ukrajincev in Poljakov iz Galicije. Nič nam niso bili všeč, saj so bili čisto drugih navad kot mi, pa umazani in polni mrčesa. Celo otroke so kradli, ker so njim skoro vsi pomrli. Mi otroci smo jih zlasti radi opazovali, kadar so prihajali v cerkev molit. Ta je bila zgrajena po njih okusu, v bizantinskem slogu, bila je iz lesa in zelo prostorna. Ukrajinci so se že ob vhodu v cerkev vrgli na tla in začeli poljubljati pod, kar nas je otroke zelo zabavalo in sililo k smehu. Danes vem, da je bila njihova pobožnost globoka ter iskrena in da se svoje vere niso sramovali kakor se to dogaja danes marsikje med nami.
Taborišče v Gmiindu je bilo kakor mesto v malem. V njem so bile trgovine, o-
brtniške delavnice, uradi, gostilne. Barake so bile dolge stavbe s štirimi vhodi, znotraj štiri vrste ležišč, brez vsake posteljne opreme, zato pa prepolne golazni, ki človeku ni dala spati. Na vsako toliko barak je stala kuhinja, ki je nudila silno slabo hrano.
Šest tednov smo se pokorili v tem taborišču, zima je začela kazati svoje zobe, mi pa smo morali zopet na pot. Tokrat so nas poslali proti jugovzhodu, v bližino madžarske meje. Da ne bi pozabili, katero je glavno mesto, smo se zopet peljali skozi Dunaj in nato do mesta Bruck an der Leitha (Bruk na Litvi), 41 km proč od Dunaja. Mesto leži ob reki Litvi in ob glavni progi, ki veže Dunaj z Budimpešto in Bukarešto.
Taborišče v Brucku je bilo spet svojevrstno. Prej je bila to tovarna za opeko. Barake za pečenje oz. sušenje opeke so enostavno spremenili v stanovanja za begunce. Po sredi barak so še stale tirnice za vožičke, ki so opeko odvajali. Stene so bile seveda iz desk in polne špranj, skozi katere je veter nosil sneg in prinašal mraz. V taborišču je bilo že vse polno naših ljudi iz Gorice, tako da za nas, nove prišleke, skoro ni bilo več pro-
stora. Ni čuda, da je že čez nekaj dni prišlo novo povelje: »Spet na vlak!«
Znova smo se nekaj dni prepeljevali po dunajski postaji sem in tja; očividno same oblasti niso vedele, kam nas poslati. Končno pa so našle kraj za nas: bil bi naj to Steinklamm, naselje 27 km južno od St. Poltna, ki smo ga že od prej poznali.
Steinklamm leži ob ozkotirni železnici, ki pelje iz St. Poltna v največji Marijini božjepotni kraj v Avstriji, v Marijino Celje (Maria Zeli). Tudi naši tržaški in go-riški romarji, ki so po zadnji vojni že dvakrat obiskali to prelepo Marijino svetišče, so se vozili na potu na Dunaj blizu tega za nas begunce iz Brestovice nesrečnega kraja, kjer je imela smrt zlasti med našimi otroci tako obilno žetev.
Zima je bila in pokrajina v tem času ima vedno drugačen obraz kot spomladi ali v poletju. To se spominjam, da je vlak vedno bolj lezel v neko sotesko, kjer so si delale družbo železnica, cesta in deroča reka. Ko je vlak obstal in so nas izsto-vorili, smo se zopet znašli za bodečo žico, ob njej pa je stal na vsako toliko metrov vojak s puško.
(Prihodnjič naprej)
K
Slovenski romarji v Palestini
To sredo 21. avgusta je odpotovalo 35 slovanskih romarjev v Palestino. Večina romarjev je iz Trsta in Gorice. Z njimi potuje pet duhovnikov: dva iz Trsta, po eden pa iz Gorice, Koroške in Slovenije. Odpotovali so z letalom iz Benetk preko Rima v Tel Aviv. Po isti poti se bodo 30. avgusta vrnili domov.
Romarji bodo bivali Štiri dni v Nazaretu in od tam obiskovali vsak dan razne kraje, ki so v zvezi z Jezusovim življenjem: goro Tabor, Naim, Kano, goro Karmel, Genezareško jezero, Magdalo, goro Osme-rih blagrov, itd. Potem se bodo štiri dni mudili še v Jeruzalemu. Na sporedu je obisk svetih krajev v mestu, potem Betlehema, Oljske gore, Betanije, Jerihe, Samarije, Ain Karema, Mrtvega morja. 28. avgusta zvečer bodo romarji opravili molitveno uro na kraju, kjer je Jezus potil krvavi pot. Zadnji dan bodo romarji preživeli v Tel Avivu. V Palestini se bodo romarji srečali tudi z nekaterimi slovenskimi redovniki, ki tam živijo.
Stekla je žičnica na Sv. goro
Od velikega šmarna se lahko pride na Sv. goro pri Gorici zopet z žičnico. Prvo so uničili slovenski partizani koncem septembra 1943. Oskrbovalo jo je avtobusno podjetje Ribi iz Gorice. Po 25 letih je drugo avtobusno podjetje, »Avtopromet« iz Nove Gorice, žičnico obnovilo. Postavilo jo je podjetje Ceretti iz Milana. Žičnica je dolga 1810 metrov, višinska razlika med spodnjo in zgornjo postajo znaša 526 metrov, v kabini je prostora za 35 oseb, v eni uri pa prepelje 450 oseb. Zgornja postaja stoji na višini 661 metrov. Od nje je še pet minut do svetišča.
Prvi dan obratovanja se je žičnice po-služilo 1500 romarjev in izletnikov, v glavnem z italijanske strani, saj je bil v Sloveniji veliki šmaren delavnik. Kasiranih je bilo 1,7 milijona starih dinarjev.
Žičnica bo vozila na delavne dni vsako uro ob 35 minut čez uro, to je od 7,35 do 18,35, nato pa še ob 19,25 in 20,55; ob nedeljah bo pa žičnica obratovala dopoldne od 7,25 do 11,25, popoldne pa kakor ob delavnikih. Če se bo zbralo nad 20 potnikov, bo peljala žičnica ob vsakem času. Da bi bila žičnica laže dostopna, je mestni avtobus Šempeter-Solkan podaljšal svojo progo do spodnje postaje. Pred njo so napravili precej obširen parkirni prostor.
Delovanje goriškega pevskega zbora »Seghizzi«
Italijanski goriški zbor »Seghizzi«, ki ga vodi Slovenec Franc Valentinsig in v katerem je tudi več slovenskih elementov, je eden najbolj delovnih in sposobnih v naši deželi.
Kako odlična je njegova uvežbanost, je pokazal zlasti ob zadnjem nastopu v Ron-kah, ko je nenadoma nastala v dvorani tema in je zbor kljub temu brezhibno nadaljeval svoj program do konca.
Zbor »Seghizzi« je letos prvič nastopil na XVI. polifonskam tekmovanju pevskih zborov v Arezzu. Skrbno se pripravlja tudi na VII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov, ki se bo vršilo v Gorici 21., 22. in 23. septembra.
Za otroški vrtec na Vrhu
Objavljamo pismo, ki ga je občinski svetovalec Remo Devetak poslal Jožefu češčutu, županu občine Sovodnje in se glasi:
»Podpisani občinski svetovalec Remo Devetak Vam predočujem nujno potrebo, da se že s prihodnjim šolskim letom odpre otroški vrtec na Vrhu. To je vprašanje velike važnosti, ki ga je treba nujno rešiti, ker Vrhovci ne moremo trpeti, da se še naprej z njim odlaša.
Ne moremo niti čakati, da nam vrtec zgradi in odpre država, saj ne vemo, koliko dolgih let bi v tem primeru morali še ostati brez njega. Sicer pa naj nam država ali deželna uprava priskočita na pomoč z nujnim denarnim prispevkom. Kakor že v Rupi in v Sovodnjah, tako naj vrtec deluje tudi na Vrhu.
Gospod župan, vljudno Vas prosim za pismeno zagotovilo, da boste ukrenili vse, kar je v Vaših močeh, da bomo Vrhovci imeli svoj vrtec že prihodnjo jesen. Sicer Vas prosim, da predložite to mojo vlogo občinskemu svetu v obravnavo in rešitev.
S spoštovanjem!«
Remo Devetak 1. r.
Doberdob
Izlet cerkvenega pevskega zbora se je letos nameril v Dolomite. Najprej smo obiskali Verono in si ogledali velika dela v areni za operi Rigoletto in Aido. Nato pa smo se vozili mimo letoviščarskih krajev v Caprino Veronese do Spiazzi, kjer je v navpičnih skalnatih stenah božjepot-na cerkev »Madonna della Corona«, pravo lastovičje gnezdo. Okrog leta 1500 so tamkajšnji samotarji našli med smetmi, ki so jih metali čez skalne grebene, kip žalostne Matere božje. Kmalu nato je nastala tam znamenita božja pot. — Isti dan smo obkrožili Lago di Garda, pa se tudi vozili po razburkanih valovih. Obiskali smo še v Trentu znamenito stolnico, kjer je potekal tridentinski koncil pred 400 leti in moderen spomenik državnika Alckla De Gasperija. — Prenočili smo v Bocnu, katerega smo si drugo jutro nekoliko ogledali in se tudi pozabavali v mestnem parku. Pot nas je peljala nato mimo Briksna po Pustertalski dolini, kjer smo opazovali po zračni trombi opusto-šene gozdove, škoda da nismo mogli u-živati lepote zaradi dežja Dolomitov ob jezeru Misurina. A petje, šale, slikovite in večkrat nevarne soteske in prepadi so nam tudi zadnji dan vtisnili nepozaben spomin na 'letošnji izlet.
K večnemu počitku smo v ponedeljek pospremili Vinkota Rebula, ki je dolgo let bolehal na pljučih in se zdravil v raznih
Mladinski izlet na Koroško
V soboto 10. in nedeljo 11. avgusta je g. župnik Joško štanta organiziral zanimiv mladinski izlet na Koroško. Izlet je bil nagrada za jameljski pevski zbor, pridružila se je tudi mladina iz Devina, Šti-vama, Dola, štandreža, iz Gorice je prišlo nekaj skavtov s svojim ansamblom. Namen izleta pa ni bil samo dvodnevno potovanje; mladina naj bi ob tej priliki vsaj malo spoznala del slovenske zemlje.
V soboto zjutraj smo najprej obiskali znamenito visokogorsko cesto pod Gross-glocknerjem — Velikim k lakom. Škoda da je slabo vreme oviralo razgled, a vseeno so se nekateri na ogromnem ledeniku počutili kot v pravljični deželi.
Potem nas je pot peljala skozi Spital, Beljak, mimo Osojskega in Vrbskega jezera v Celovec. Posebno osojski samostan nas je s svojo zgodovinsko, skoro legendarno preteiklostjo kralja Boleslava poljskega in škofa sv. Stanislava močno prevzel.
V Celovcu smo seveda občudovali znamenitega zmaja sredi glavnega trga. Kakor drugod, pa smo na žalost opazili, da je načrtno ponemčevanje Koroške vsaj v mestih uspelo: le redko se sliši slovenska beseda.
V nedeljo zjutraj smo se odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer so nekoč koroški Slovenci ustoličevali svoje vojvode v slovenskem jeziku. Temeljito smo si ogledali staro cerkev, ki je tesno povezana s po-
OPČINE. Prosvetni odsek Finžgarjeve-ga doma in duhovniki vabijo na Jernejevo na Opčinah 1968 z naslednjim sporedom: 25. avgusta ob 9. uri slovesna sv. maša in procesija. Ob 16. uri večernice. Ob 17. uri družabna prireditev v Finžgarjevem domu. Srečolov — prosta zabava. Prisrčno vabljeni!
RADIO
TRST A
sanatorijih. Njegov miren in prijazen značaj, pa delavne roke ter ljubezen do družine in svetogorske Marije so ga naredile vsem prikupnega, kar je pokazala tudi velika udeležba pri pogrebni maši in na zadnji poti. Počivaj v miru, dragi Vinko! Sorodnikom naše iskreno sožalje.
Kam so šli dobitki druge loterije za župnijsko dvorano? Sreča jih je »razdelila« na vse mogoče strani: glavni dobitek v Martinščino, dva v Doberdob (umetniški križ in »mangiadisohi«, tri v Gorico (re-gistrator, umetniška slika in luč za salon), potem še v Rupo, Sovodnje, Peč, Štever-jan, Krmin, Tržič in Trst. Še osem dobitkov čaka srečne »izžrebance«, da jih dvignejo.
Urad Slovenskega ljudskega gibanja v ul. Donizetti 3/1. nadstropje v Trstu
je odprt za najrazličnejše informacije vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 12. ure
Deseti jubilejni kmečki tabor
Od prejšnjega četrtka do nedelje je trajal na Opčinah deseti jubilejni kmečki tabor. Otvoritve so se udeležili poleg številnega občinstva tudi vidni predstavniki slovenskega življenja, med drugimi državni poslanec Albin Škerk in deželni svetovalec dr. Drago Štoka. Pozdravna govora sta imela predsednik Kmetijske zadruge Zvonko Markovič in tajnik Kmečke zveze Marij Grbec. Spregovorila sta tudi strokovnjak dr. Vremec in ravnatelj Etnografskega muzeja iz Ljubljane dr. Kuhar.
V okviru tabora je bila tudi razstava panjskih končnic in starega slovenskega kmetijskega, zadružnega in gospodarskega tiska. Dobro je bilo preskrbljeno za prigrizek in za pijačo, za zabavo pa sta poskrbela godba na pihala Parma iz Trebč ter ansambel Kras.
V okvira tabora je bila v soboto zvečer okrogla miza o problemih kmetijstva in zadružništva na našem področju. O tem je podal izčrpno poročilo inž. Miloš Kodrič.
Velika udeležba na taboru je dokaz, kako naši ljudje živo čutijo svojo povezanost s kmeti. Pri tem pa ne moremo mimo tega, da bi ponovno ne opozorili na hude posledice, ki jih bo imela gradnja tovarne Grandi Motori za naše kmetijstvo. Ob cesti med Domjom in Boljuncem so namreč že začeli s pripravljalnimi deli, lastnikom zemljišč pa še niso plačali zemlje in druge odškodnine.
ZA KMETOVALCE
kristjanjevanjem Karantanije. 2e arhitektonsko je cerkev zanimiva, še bolj pa s svojimi legendami o prvem karantanskem škofu sv. Modestu. Zlasti je znana legenda, da se grob sv. Modesta pomika po milimetrih proti glavnemu oltarju. Ko ga bo dosegel, bo konec sveta. Ugotovili smo, da se to še ne bo tako kmalu zgodilo.
Po ogledu knežjega prestola, s katerega so koroški vojvode ukazovali svojim podložnikom, smo se obrnili proti domu. Vozili s/mo se malo po Podjunski dolini, nato pa po Rožu, dokler nismo ob koncu Ziljske doline zavili nazaj v Italijo. Spotoma smo lahko občudovali mogočne vrhove Karavank.
že proti večeru smo se dvignili z žičnico na Sv. Višarje, kjer smo opravili nedeljsko dolžnost in romanje, končno pa smo zopet stopili v avtobus in po dveh urah prijetne vožnje bili doma.
Vožnja je bila res vse skozi prijetna, zlasti ker so skavti organizirali dvodnevno radijsko oddajo s pisanim sporedom smešnih oddaj, novic, športa, glasbe po željalt in drugega, tako da je čas vožnje zelo hitro minil.
Za lepi izlet se moramo zahvaliti najprej g. štanti, ki je vse dobro organiziral, seveda pa tudi vsem udeležencem, saj so se vsi lepo vživeli v veselo vzdušje, ki pristaja takemu mladinskemu izletu, kot je bil naš.
P. S.
Prodaja lastnih pridelkov
neposredno potrošnikom
V Trstu večina kmetov prinaša svoje pridelke na veliki sadno-zelenjavni trg, kjer jih prodajo po ceni na debelo. Marsikdo pa ne ve, da lahko prodaja svoje pridelke naravnost potrošnikom t. j. po ceni na drobno. V takem primeru mora imeti stalen prostor za prodajo. To je lahko lastna prodajalna ali stojnica ali podobno. Prodajati sme vse svoje pridelke, ne samo zelenjavo, cvetlice, krompir, žito itd. Pač pa tudi jajca, piščance, meso in drugo, le da prostor in prodaja odgovarjata vsem higienskim predpisom. Prodaja je dovoljena samo v lastni in sosedni občini. Zadevno dovoljenje je treba prositi na občini, v kateri se želi uvesti prodajo svojih pridelkov. Župan mora izdati dovoljenje v teku 15 dni, če le ostali pogoji ustrezajo zakonskim predpisom. Vse to določa državni zakon št. 59 iz leta 1963.
Dovoljenje za prodajo lastnih pridelkov je povsem treba razlikovati od navadnega trgovskega dovoljenja. Prvo dovoljenje velja samo za prodajo svojih kmetijskih pridelkov na območju svoje in sosedne občine. Trgovsko dovoljenje pa velja za nakup in prodajo raznih dobrin in se lahko nanaša na vse državno ozemlje.
Naši kmetje se te ugodnosti le malo poslužujejo. Vzrok temu je največkrat izguba časa, ki jo zahteva prodaja na drobno, medtem ko doma že čakajo draga nujna opravila. Tudi pomanjkanje delovne sile v družini ne dovoli tak način prodaje. In končno je še vprašanje prodajnega prostora. Vendar bi se ta ugodnost lahko boljše izkoristila, če bi se pridelovalci združili v zadrugo ali konzorcij, si v središču mesta organizirali prodajni prostor in tako mnogo boljše vnovčili svoj pridelek kot pa v prodaji na debelo.
Spored od 23. do 31. avgusta 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Petek: 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«. 19.20 Priljubljene melodije. 20.50 Koncert operne glasbe. Vodi Aladar Janes. Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«. 12.20 Za vsakogar nekaj. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 17.00 Otrokov pravljični svet: J. in W. Grimm »Trnjulčica«. 17.55 Oktet »Planika« iz Gorice. 19.20 Zabavni ansambli na Radiu TS. 20.35 Teden v Italiji. 20.45 Gogolj: Taras Bulba (4) »An-drijevo izdajstvo«. 21.20 Za prijeten konec tedna.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Slatkinov godalni orkester.
11.15 Oddaja za najmlajše: »Okno v svet narave«, niz dramatičnih zgodb. Napisal Jeza. (2) »Reka Amazonka«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.15 Carsana: »Valček gospoda Giobatte«, radijska komedija. 16.40 Revija orkestrov. 17.30 Vabilo na ples. 18.45 Orkester pripoveduje. 19.15 Sedem 'dni v svetu. 19.30 Moški komorni zbor iz Celja.
21.00 Operetna fantazija. 21.30 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 18.00 Zbor »Cantori Lariani«. 19.30 Vodeb: »S Plečnikom po Italiji« (9) »Prvi vtisi iz Rima«. 20.30 Goldov orkester. 20.50 Zgodbe prve svetovne vojne: Cankar: »Gospod stotnik«. 21.05 25 minut popevk. 21.50 Tamburaški ansambli. 22.05 Zabavna glasba.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Iz slovenske folklore: Rehar: »Strige jemajuo velikuo muč«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«.
18.00 Zbor »Kras« iz Dola in Poljan. 19.10 Lovrečič: »Plošče za vas«. 20.30 Bellini: »Mesečnica«, opera v dveh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Kalan: »Pomenek s poslušavkami«.
13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.20 Gua-rino: »Odvetnik za vsakogar«. 18.30 Kumer: »Ljudske pesmi«. 19.00 Pizarrov argentinski orkester. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 19.20 Razkuštrane pesmi. 20.30 Simfonični koncerti.
četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Znane melodije. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Jež: »Italijanščina po radiu«.
18.00 Zbor »T. Birchebner« iz Tapogliana in Nogareda. 19.10 Otroci na počitnicah.
19.30 Priljubljene melodije. 20.30 Landi: »Nesrečni miljenec«, igra v dveh dejanjih.
Petek, 30. avgusta: 11.35 šopek slovenskih pesmi. 12.00 Na električne orgle igra Hamilton. 12.10 Penko: »Gospodinja nakupuje«. 18.00 »Beri, beri, rožmarin zeleni«. 18.30 Igra Zagrebški godalni kvartet. 19.20 Priljubljene melodije. 20.45 Koncert operne glasbe. 21.45 Veseli utrinki.
Sobota, 31. avgusta: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Trobentač Hirt. 12.10 »Iz beležnice fotoreporterja Magajne«. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 16.10 Prijetne melodije igra orkester dunajske Volksoper. 17,40 Otrokov pravljični svet: »Rjavko«, ljudska norveška povest. 18.00 Slovenski oktet. 19.10 »Poletna srečanja«. 19.20 Zabavni ansambli na Radiu TS. 20.30 Teden v Italiji. 20.45 Gogolj: Taras Bulba (5) »Andrijeva smrt«. 21.15 Za prijeten konec tedna.
! Marijanski shod s procesijo na OPČINAH bo v nedeljo 8. sept. popoldne
Opozorilo staršem! V kratkem se bo pričelo vpisovanje v osnovne šole. Vse starše pozivamo, naj svoje otroke vpišejo v slovensko šolo, ker bodo le tako storili svojo dolžnost. Razen tega bodo omogo-čili svojim otrokom, da bodo poznali slo-venski in italijanski jezik, ki sta vedno bolj potrebna na narodnostno mešanem ozemlju, kot je naše.
Vpisovanje v Alojzijevišče bo ves mesec
september. Javiti se je treba na vodstvu zavoda v Gorici, ulica dan Bosco 11.
DAROVI :
Za Slomškov dom: Ob blagoslovu nove hiše družina Brass 3.000; Marija Ražeffl 5.000; ob blagoslovu obnovljene pekarne Jerman 3.000; ob krstu Marine Sancin Kužinove 6.000; ob poroki Ota Klavdij-Križmančič Boža 11.000; R. M. 5.000; ob krstu Tanje Petaros 3.500; prvoobhajanka Marinka Čufar 5.000; Glažar Irena iz Kanade 5.700; matere otrok Otroškega vrtca 2.000; Angela Križmančič 1.000; v počastitev f Alojzija Križmančič-Gropada 1.000; cont. Titty Smecchia 1.000; M. Č. 10.000; Pjerina Saražin, Sv. Ivan 2.000; R. Č. 2.000; ob krsta Helene Kalc, Gropada 5.000; ob poroki Grgič-Soukup 5.000; M. R. 10.000; ob rojstnem dnevu M. Ž. daruje M. 10.000; slikar Nino Rigotti 5.000; ob poroki Filipponi-Wulschleger 4.000; družina Sosz-ko 1.000; Ana Barovina 500; Mirošič 1.000.
Za Finžgarjev dom na Opčinah in Ma’ rijanišče: Namesto cvetja na grob pok-ge. mame daruje družina Ban 2.500 Finžgarjev dom in 2.500 za Marijanišče; v spomin drage obletnice smrti pok. Viktorije Budaj z Opčin darujeta družini Budaj (Opčine) in Bani (Bane 74) 1.000 & za Finžgarjev dom in 1.000 za Marijanišče.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu:
Med drugimi so darovali A. S. v spomin svojega pok. brata Ernesta Novak 10.000; N. N. v počastitev spomina svoje pok. žene Gilde 10.000; N. N. v počastitev in večni pokoj svoje pok. sestre Matilde
60.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Namesto cvetja na grob t Stanka Kogoja daruje družina Kogoj iz Rupe 3.000; družina Bratina # Gorice 5.000 namesto cvetja na grob pok', gospe Ane Komjanc; Otilija Zatta 2.000 lir-
Za Alojzijevišče: namesto cvetja na grob pok Stanka Kogoja daruje družina Kogoj iz Rupe 3.000 lir.
Za števerjansko cerkev so darovali v spomin pok. Ane Komjanc: Msgr. dr. Rud1 Klinec 10.000; družina dr. De Biasio 5.000; družina Pettarin 3.000; svakinja Viktorij3 Komjanc 5.000; družina Terčič 2.000; Lojzka Ciglič 2.000; Gizela Komjanc 2.000; Francka Pintar 2.000; Justina Ciglič v sp0' min pok. g. Sedeja in pok. Ane Komjanc
10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog po' vrni, pokojnim pa daj večni pokoj!
Fant srednjih let, mladosten, do-brostoječ, italijanske narodnosti/ bi se rad poročil z največ tridesetletno, moralno neoporečno ii1 verno gospodično. Pišite na upra-vo Katoliškega glasa pod šifr° »Pino«.
3
■
le
0
P
biji
rez
ho\
nje
bor
soc
nas
ton
Ure
OBVESTILA
Romanje na Barbano. Kot vsako leto bo tudi letos 15. septembra vsakoletno romanje vseh naših župnij in duhovnij na Barbano pri Gradežu. Ker sovpada 15. september z nedeljo, upravičeno pričakujemo, da bo letošnja udeležba presegla vse prejšnje. Že sedaj si rezervirajte ta dan zase in za družino! Javite se pri svojih dušnih pastirjih ali pri g. fotografu Kleindienstu na Travniku v Gorici.
Duhovna obnova za Marijine družbenlce v Gorici. V nedeljo 8. septembra bo pri uršulinkah duhovna obnova za Marijine družbenice. Vabljene so pa tudi in zlasli vse ostale matere, da se duhovne obnove udeleže. Obnova se začne ob 9. zjutraj in se zaključi ob 6. zvečer s sv. mašo.
Kolonija Slokada v Dragi pri Bazovici
vabi starše in prijatelje otrok na prireditev, ki bo v koloniji v nedeljo 25. avgusta ob 17. uri. Mod odmori bo srečolov v prid dobrodelnemu društvu. Žejo bodo lahko gasili z dobro kapljico.
LJUBLJANSKI FESTIVAL
prireja letos za zaključek svojih letošnjih festivalnih nastopov eno izmed največjih sedanjih prireditev v Ljubljani
29. in 30. avgusta
v dvorani Tivoli
MADŽARSKA V PESMI, RITMU IN PESMIH
Nastopil bo 120-članski madžarski folklorni ansambel s svojim orkestrom in v svojih čudovitih narodnih nošah. Predstava bo ob 20,30 v navedenih dneh in bo trajala do 11. zvečer. To prireditev zelo priporočamo, saj videti tako prireditev je enkratno.
Prijave sprejema do torka 27. avgusta opoldne potovalna agencija Appiani v Gorici.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe®' trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več 8^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnih Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
avg
v i
‘R(
lun
»rs
ta
in
bili
!eg
fev
h
sla
ti,
«5
te
iar
*ki
sib
fot
v
Kr
»
obi
Ib
*k<
fet,
tal
up
Hi
Hc
ko
Pri
*0l
*ii
1
*a
ta:
da
bo
vit
vit
vti
*1;
bo
te:
l>r
Lu
Sv
fe;
Tc
Je
«k
le
Ve
v
da
Ve
8a
4«
•n
f(
v
»I
\i
bi
is
ni
IK
»i
»c
»I
l]i
«8
•u
1«
k
II