Urbani izziv, letnik 32, št. 2, 2021 68 Predstavitve in informacije Anja ILENIČ Alenka MAUKO PRANJIĆ Darko KOKOT Ana MLADENOVIČ Mateja KOŠIR Skupnost znanja in inovacij EIT Urbana mobilnost – prijetnejše in bolj trajnostno bivanje v evropskih mestih z uporabo inovativnih rešitev Potrebe po bolj trajnostnem transport- nem sistemu se iz leta v leto povečuje- jo. Urbana okolja potrebujejo ciljne in strateško usmerjene akcijske načrte, ki bodo izboljšali dostopnost, kakovost in izkoriščenost transportnih mrež ter obenem pripomogli h krajšim zastojem, manj nesrečam ter manjši onesnaženosti v urbanem okolju. Skupnost EIT Ur- bana mobilnost se s svojimi aktivnostmi osredotoča na evropske izzive v mobil- nosti. Obenem si prizadeva za krepitev in povezanost različnih deležnikov v ekosistem, ki bo tudi v prihodnosti pomembno vplival na pozitivne spre- membe na področju trajnostne mobil- nosti, dostopnosti storitev v mestih, bolj učinkovite mestne logistike, zmanjšanje količine odpadkov, bolj integriran trans- portni sistem, povečanje aktivne mobil- nosti in uporabe javnega prevoza med prebivalci ter posledično manjše odvis- nosti od osebnih avtomobilov. Osrednji cilj te skupnosti je preobraziti mesta v bolj zelena in prebivalcem prijaznejše okolje za življenje. Ljudje smo v središču trajnostnega razvoja naše družbe. Globalni demo- grafski trendi, rast svetovnega prebival- stva, njegovo staranje, migracije in urba- nizacija prostora vsi pomembno vplivajo na prehod v bolj trajnostno naravnano družbo, na okolje in na gospodarstvo v skladu z načeli krožnega gospodarstva (Združeni narodi, 2019b). V letu 2019 je svetovno prebivalstvo doseglo 7,7 mi- lijarde, statistični trendi kažejo, da bo ta številka v letu 2050 že 9,7 milijarde (slika 1; OWID, 2021 glede na Zdru- ženi narodi, 2019b) (Združeni narodi, 2019a). Poleg prebivalstva narašča tudi število prebivalcev v urbanih okoljih. Leta 1950 je v urbanih okoljih živelo približno 30 % ljudi, leta 2018 približno 55  %, za leto 2050 pa Združeni naro- di napovedujejo, da bo v mestih živelo 68 % celotnega svetovnega prebivalstva, Slika 1: Napoved urbanizacije za leto 2050 – delež prebivalstva, ki bo živel v urbanih okoljih (vir: OWID, 2021 glede na Združeni narodi, 2019b) 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % Urbani izziv, letnik 32, št. 2, 2021 69Predstavitve in informacije ponekod že več kot 80 % (UN-Habitat, 2011, Združeni narodi, 2019b). Prirast števila prebivalcev v urbanih okoljih ima lahko na okolje in na družbo izjemno negativen vpliv. Z globalnega vidika mesta (urbana okolja) zavzemajo le 2 % celotnega svetovnega ozemlja, ob tem pa ustvarijo kar 70  % vseh nasta- lih toplogrednih plinov (Vandecasteele idr., 2019). V Evropski uniji transportni sektor prispeva 27  % k skupnim koli- činam toplogrednih plinov (Eurostat, 2020). Prebivalstvo urbanih okolij se srečuje z naslednjimi izzivi: • dostopnost cenovno ugodnih ne- premičnin, • težave, povezane s (pre)obreme- njenostjo transportnih mrež (one- snaženje zraka, vode in tal zaradi avtomobilskih izpustov, zastoji in s tem povezani daljši potovalni časi itd.), • dostopnost javnih mestnih stori- tev (npr. javno zdravstvo in pre- vozništvo, odvoz odpadkov), • staranje prebivalstva in • podnebne spremembe (Vandeca- steele idr., 2019). Kljub številnim izzivom urbanizacije imajo urbana okolja zaradi določene stopnje avtonomije in pripravljenosti na nove tehnološke napredke številne priložnosti za zmanjšanje vplivov na okolje in družbo. V urbanih središčih je treba v prihodnje reorganizirati jav- ne in komercialne urbane storitve v bolj trajnostno naravnane in bolj učinkovite, npr. tako, da so primerne za večkratno rabo, da so souporabne, modularno oblikovane, osnovane na novih načinih rabe podatkov. Javni prostori v urbanih okoljih zavzemajo med 2−15 % celotne površine, posledično lahko premišljeno zastavljene politike rabe javnega prosto- ra z bolj zelenimi in odprtimi površi- nami pomembno vplivajo na izboljšanje kakovosti zraka, boljše mikroklimatske razmere v urbanih okoljih, večjo varnost in izboljšanje javnega zdravja. Pri tem lahko nove tehnologije pripomorejo k boljšim javnim storitvam, k reševanju trajnostnih in okoljskih izzivov, izbol- jšajo produktivnost posameznikov in družbe kot celote (Vandecasteele idr., 2019). Prometni zastoji, onesnaženje zraka in hrup so le nekatere izmed težav, s katerimi se spoprijemajo evropska in slovenska urbana okolja. V Sloveniji glede na način premikanja prevladuje uporaba avtomobila (slika 2), v kate- rem posameznik povprečno preživi 14 dni na leto (Statistični urad Republike Slovenije, 2017). V zadnjih desetih letih je še vedno opazen trend povečevanja števila osebnih avtomobilov v prometu, ob tem pa je opazen trend naraščanja uporabe osebnih vozil s hibridnim ali električnim pogonom (slika 3). Motoriziran promet je poleg kurišč, in- dustrijskih izpustov, gradbišč itd. eden izmed virov trdnih delcev v zraku (npr. PM10 in PM2,5) (Thunis idr., 2017). Po- leg okoljskih vplivov imajo lahko višje vrednosti delcev PM negativen vpliv tudi na človeško zdravje – razvoj Alzhei- merjeve bolezni, povečano možnost za pojav srčnih zastojev, nagnjenost k višje- mu krvnemu tlaku itd. (VFA Solutions, 2021). V Sloveniji so bile v zadnjem de- setletju vrednosti delcev PM10 in PM2,5 vedno višje od evropskega povprečja (slika 4). Soustvarjanje urbanih strategij in akcijskih načrtov, in to v sinergijah z urbanimi prebivalci, je torej pomemb- no za ohranjanje urbanih okolij in z Slika 2: Delež potniških kilometrov po načinu premikanja in namenu poti (vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2017) Slika 3: Število osebnih avtomobilov glede na vrsto goriva (vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2020) Urbani izziv, letnik 32, št. 2, 2021 70 Predstavitve in informacije njimi povezanih sistematičnih napred- kov (Vandecasteele idr., 2019). S pro- blematikami urbanih okolij in reševanj izzivov se ukvarja skupnost EIT Urbana mobilnost. Evropski inštitut za inovacije in tehno- logijo (v nadaljevanju: EIT) je v letu 2019 ustanovil skupnost EIT Urbana mobilnost (ang. EIT Urban Mobility), kot eno izmed devetih evropskih skup- nosti znanja in inovacij (slika 5). Eden izmed glavnih ciljev EIT je povečati konkurenčnost evropskih podjetij, med drugim tudi s sistematičnim pospeše- vanjem prehoda inovacij in inovativnih rešitev na trg. Poleg pospeševanja kon- kurenčnosti, predvsem avtomobilske industrije, si je skupnost EIT Urbana mobilnost določila še sedem drugih glavnih izzivov: • razbremenitev transportnih mrež v urbanih okoljih, • podpiranje interdisciplinarnosti, • okoljsko učinkovit in varen tran- sport ljudi, blaga (vključno z od- padki), • novi načini uporabe podatkov, • oblikovanje zakonodajnega okvira za spremembe vzorcev obnašanja, • trajnostna rast urbanih okolij ter • upravljanje urbanih okolij. V letu 2021 skupnost vključuje že več kot 85 mestnih in državnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter industrijskih partnerjev s področja mobilnosti. Vse aktivnosti so usmerjene v dosega- nje treh ključnih družbenih ciljev: (1) blažitev posledic in prilagajanje pod- nebnim spremembam, (2) ustvarjanje boljših življenjskih razmer v mestih, (3) ustvarjanje novih delovnih mest in krepitev evropskega mobilnega sektorja (EIT Urban Mobility Strategic Agenda, 2021). Strateški cilji, oblikovani za doseganje družbenih in mobilnostih vplivov, so: • ustvarjanje boljših življenjskih raz- mer v mestih, • zapolnitev vrzeli v znanju, • zelene in varne rešitve za mobil- nost ljudi, blaga in odpadkov, • pospeševanje tržnih priložnosti, • spodbujanje učinkovitih politik in spremembe vzorcev obnašanja (EIT Urban Mobility Strategic Agenda, 2021). Vse aktivnosti skupnosti EIT Urbana mobilnost so tudi v sinergiji z Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ki jo je leta 2015 sprejela Organizacija združenih narodov. Velik poudarek je na skrbi za zdravo življenje in spodbujanju splošne- ga dobrega počutja v vseh življenjskih obdobjih posameznika ter na zmanjše- vanju porabe energije in zagotavljanju trajnostne in ekonomsko dostopne oskr- be. Čeprav je opazen trend upadanja, je bilo v Sloveniji leta 2019 mogoče ugoto- viti, da si 3 % gospodinjstev še vedno ne morejo privoščiti primernega ogrevanja v stanovanju, delež energije, pridobljene iz obnovljivih virov, pa je bil v istem letu le 21  %. Eden izmed ciljev kazalnikov prehoda v bolj trajnostno mobilnost je tudi izboljšanje kakovosti življenja v mestih in skupnostih ter spodbujanje napredka v razvoju bolj trajnostnega prometa z manj škodljivimi vplivi na okolje, spodbujanje odgovorne rabe primarnih virov, ustanavljanje bolj traj- nostnih mest in skupnosti (Statistični urad Republike Slovenije, 2020). Skupnost EIT Urbana mobilnost uva- ja spremembe na omenjenih osmih področjih delovanja z izvajanjem petih programov: Klub mest, Akademija, Podpora podjetništvu, Inovacije ter Tovarna. Klub mest (ang. City Club) je program aktivnosti, v okviru katerega evropska mesta sodelujejo med seboj, si izmen- jujejo informacije o izzivih, priložno- stih ter dobrih praksah. Informacije in izkušnje evropskih mest se upora- bijo kot izhodišče za druge programe ter vsakoletne razpise na raznovrstnih tematskih področjih razvoja inovacij, akademije, podpore podjetništvu, regi- onalne inovacijske sheme (RIS), tovar- ne in vključenosti prebivalcev. V razpisu leta 2021 so bili izzivi osredotočeni na Slika 4: Povprečna letna izpostavljenost prebivalcev urbanih okolij onesnaženju s trdnimi delci v Sloveniji in EU (vir: Eurostat, 2020) Slika 5: Skupnosti znanja in inovacij pod okriljem EIT Urbani izziv, letnik 32, št. 2, 2021 71Predstavitve in informacije različne možnosti prehoda na aktivne načine premikanja (hoja, kolesarjenje), reševanje negativnih vplivov prometa v urbanih okoljih, izboljšanje urbane lo- gistike s poudarkom na zadnji milji itd. Akademija (ang. Academy) vključu- je raznovrstne magistrske in doktor- ske programe ter druge izobraževalne programe, npr. na področju vseživl- jenjskega učenja. Program je namenjen izboljšanju znanja na področju trajnost- ne mobilnosti v urbanih okoljih, prido- bivanju in analizi podatkov o pametni mobilnosti, alternativnih oblikah mo- bilnosti, transformaciji javnih površin, novih trendih na področju mestne logis- tike, izzivov avtonomnih vozil, aktivne mobilnosti itd. Velik poudarek je tudi na razvoju kritičnih sposobnosti posa- meznika in interdisciplinarnosti vseh programov. Programa Inovacije (ang. Innovation) in Podpora podjetništvu (ang. Business creation) se zavzemata za hitrejši prehod inovativnih storitev in proizvodov na trg, predvsem na področjih aktivne mo- bilnosti, intermodalnosti, infrastruktu- re, zmanjševanja onesnaženja, trajnost- ne mestne logistike, ustvarjanja javnih površin, mobilnosti v prihodnosti, mo- bilnost in energija. Program Podpora podjetništvu svoje aktivnosti izvaja v treh podprogramih: • Pospeševalnik (ang. Accelerator) je namenjen zagonskim, mikro in majhnim podjetjem, ki lah- ko v okviru programa pridobijo povratna in nepovratna sredstva, mentorstvo, dostop do živih labo- ratorijev (ang. Living labs), testnih polj, možnosti preveritve tehnolo- gije in trga, • Globalni prehod (ang. Scale- THENGlobal) je nadaljevalni program, namenjen umeščanju inovativnih rešitev na mednaro- dnih trgih, • Finančna podpora (ang. Finan- ce2Move) je program, v okviru katerega lahko podjetja pridobijo finančno podporo za nadaljevanje podjetniške kariere in možnost mreženja. Glavni poudarek programa Tovarna je na implementaciji rešitev po svetu. Ak- tivnosti vključujejo: povezovanje izdel- kov s povpraševanjem preko digitalne- ga tržnega prostora in fizičnih mreženj, promocijo dobrih praks in tudi iskanje ustreznih priložnosti za podporo ino- vacijam. Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je v letu 2020 postal nacionalna kontak- tna točka skupnosti EIT Urbana mobil- nost – EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija. Glavni cilj skupnosti EIT Ur- bana mobilnost RIS Hub Slovenija, je: • povezovati različne deležnike v integriran in multidisciplinaren ekosistem (predvsem predstavnike trikotnika znanja – izobraževalne in raziskovalne ustanove, mesta, odločevalce in oblikovalce politik ter industrijska podjetja, ki deluje- jo na področju mobilnosti), • povečati prepoznavnost skupnosti EIT Urbana mobilnost v Sloveniji, • obveščati širšo družbo o aktivno- stih in prihodnjih razpisih, • aktivno podpirati zagonska pod- jetja, študente in raziskovalce pri nadaljnjem razvoju njihovih ino- vativnih idej ter • vsesplošno izboljšati podjetniške pogoje na lokalni ravni. V ta namen je skupnost EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija, tudi v letu 2021organizirala številne aktivnos- ti. Te so razdeljene v šest sklopov: • temeljne aktivnosti, • komunikacijske in informativne aktivnosti, • aktivnosti, ki podpirajo lokalni inovacijski ekosistem, • aktivnosti, ki podpirajo lokalno podjetništvo, • izobraževalne aktivnosti, • oblikovanje lokalne skupnosti, integracija trikotnika znanja in krepitev lokalnega inovacijskega ekosistema. V letu 2021 je bila organizirana med- narodna konferenca EIT Urbana mo- bilnost, ki je imela glavni poudarek na krepitvi partnerske skupnosti v Slove- niji. Organizirana so bila tudi razna izobraževanja (prijava projektne prija- ve, zaščita intelektualnih pravic, infor- macije o prihajajočih razpisih, prido- bivanje javnih in zasebnih financiranj) in zimska šola za študente, da bi s tem zmanjšali vrzel v znanju na tem pod- ročju. Del aktivnosti je bil osredotočen na zagonska in mikro podjetja, del pa na lokalno skupnost in izboljšanje aktivne mobilnosti. V sodelovanju z Maribor- sko kolesarsko mrežo (MKM) sta bila v jesenskih mesecih organizirani dve kolesarski prireditvi: Kolesarski lov na zaklad in dvomesečni Strava kolesarski izziv Goni z mano v toplice. V okviru izziva je bila udeležencem omogočena brezplačna izposoja mobilnih senzorjev PM2,5, s katerimi so lahko tudi sami preverili onesnaženost zraka na njihovi kolesarski poti. Skupnost EIT Urbana mobilnost na področjih svojega delovanja omogoča številne priložnosti za podjetnike in raziskovalce, ki lahko tako prispevajo k izboljšanju življenjskih in bivalnih raz- mer v mestih. Anja Ilenič Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: anja.ilenic@zag.si Alenka Mauko Pranjić Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: alenka.mauko@zag.si Darko Kokot Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: darko.kokot@zag.si Ana Mladenovič Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: ana.mladenovic@zag.si Urbani izziv, letnik 32, št. 2, 2021 72 Predstavitve in informacije Mateja Košir Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana, Slovenija E-naslov: mateja.kosir@zag.si Več informacij o drugih dogodkih je na voljo na spletnem naslovu: hubum.si Literatura EIT Urban Mobility (2021): EIT Urban Mobility Strategic Agenda 2021-2027. EIT, Barcelona. Eurostat (2020): Exposure to air pollution by particulate matter. Dostopno na: https:// ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ sdg_11_50/default/table?lang=en (sneto 26. 9. 2021). OWID – Our world in data (2021): https:// ourworldindata.org/grapher/urban-popu- lation-share-2050?region=Europe (sneto 30. 9. 2021). Statistični urad Republike Slovenije (2020): Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije (2017): Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. Dostopno na: https://www.stat.si/Pages/cilji/cilj-9.-zgra- diti-vzdr%C5%BEljivo-infrastrukturo-spodbu- jati-vklju%C4%8Dujo%C4%8Do-in-trajnost- no-industrializacijo-ter-pospe%C5%A1eva- ti-inovacije/9.8-dele%C5%BE-potni%C5%A- 1kih-kilometrov-po-prevoznem-sred- stvu-in-namenu-poti-zaradi-dela-izo- bra%C5%BEevanja-in-prostega-%C4%8Dasa (sneto 25. 9. 2021). Thunis, P., Degraeuwe, B., Peduzzi, E., Pisoni, E., Trombetti, M., Vignati, E., idr. (2017): Urban PM2.5 Atlas: Air Quality in European cities. Urad za publikacije Evropske unije, Luxem- bourg. Združeni narodi, Oddelek za ekonomsko-so- cialne zadeve, Odsek za prebivalstvo (2019a): World Population Prospects 2019: Highlights. Združeni narodi, Oddelek za ekonomsko-so- cialne zadeve, Odsek za prebivalstvo (2019b): World Urbanization Prospects: The 2018 Revi- sion. New York, Združeni narodi. Program Združenih narodov za naselja (UN-Habitat) (2011): Cities and climate chan- ge – Global report on human settlements 2011. Earthscan Ltd., London. DOI: 10.4324/9781849776936 Vandecasteele I., Baranzelli C., Siragusa A., Aurambout J. P. (ur.), Alberti V., Alonso Raposo M., idr. (2019): The Future of Cities – Opportunities, challenges and the way forward. Executive Summary. Urad za publikacije Evro- pske unije, Luxembourg. VFA Solutions (2021): Indoor Air Quality. Do- stopno na: https://www.vfa-solutions.com/en/ home/indoor-air-quality/ (sneto 23. 9. 2021).