SSEJE
OBČINSKE
SKUPŠČINE
Črna gradnja ovrgla zazidalni načrt!
Res je. Prav ste prebrali. Zgodilo se je na zadnji seji občinske skupščinc ali bolje pove-dano na zasedanju zbora krajevnih skupnosti. Na dnevni red vseh treh zborov je bila uvršče-na tudi obravnava in sprejem predloga odloka o zazidalnem načrtu za območje VS-4/4 La-vrica.
Zapišimo najprej nekaj besed o pripravi tega prostorskega dokumenta. Sara zazidalni otok je bil oblikovan v letu 1980 v velikosti 16,32 ha in bil v letu 1984 razširjen še za 0,7 ha. Zahtevana izdelava zazidalnega načrta se je pričela uvrščati v leto 1982. S programskim delom (dve varianti - nizka bločna gradnja ali atrijske hiše - izbrana je bila prva inačica) in dokončno s sklepom izvršnega sveta v januar-ju 1984. Velja pripisati, da je bila to tudi zahteva in želja KS Lavrica, saj bi prav na osnovi tega prostorskega dokumenta lahko končno pristopili k urejenosti svoje KS pa tudi k njenemu nadaljnjemu razvoju. Sam zazidal-ninačrt.kijebilod 14. majado30. junija 1985 javno razgrnjen, 19. junija pa je bila organizi-rana tudi javna razprava, ki se jo je udeležilo okrog 25 krajanov. Med razgrnitvijo je bilo posredovanih 17 pripomb oziroma predlogov. Del teh pripomb se ni nanaSalo na vsebino zazidalnega načrta, temveč na mejo zazidljivih površin. To pa po novi zakonodaji sedaj dolo-čajo dokumenti višjega reda - konkretno Dol-goročni plan občin in mesta Ljubljane za ob-dobje 1986-1990. Oba dokumenta je delegat-ska skupščina sprejela v zadnjih mesecih leta 1985. Vrsta pripomb je bila ob oblikovanju predloga odloka upoštevanih oziroma ustrez-no pojasnjenih.
In kako je tekla razprava v skupščinskih klopeh?
Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela sta po krajši razpravi predlog odloka sprejela. Na zboru krajevnih skupnosti pa je po razpravi delegata KS Lavrica stekla široka
razprava. Prav je, da zapišemo, da sta pismo (poslala ga je KS Lavrica skupščini) in razpra-va lavriškega delegata skoraj v celoti odobra-vala omenjeni predlog, ki naj bi pomenil za nadaljnji razvoj te KS novo spodbudo. Žal pa se Lavričani ne morejo strinjati s stališčem predlagatelja do ene izmed pripomb iz javne razprave. Za kaj gre? Nek občan je v lanskcm letu pričel na črno graditi stanovanjsko hišo in sicer na lokaciji, ki je predvidena za izgradnjo petih tovrstnih hiš. Njegova hiša je trenutno v četrti odnosno peti gradbeni fazi, z ozirom na tako predlagani zazidalni načrt je neminovno podvržena rušenju. Med javno razgrnitvijo je dotični občan posredoval pripombo, predlaga-telj pa jo je zavrnil, saj je investitor kljub mnogoterim opozorilom izdelovalca zazidal-nega načrta pričel z gradnjo. Omenjena črna gradnja je postala v nadaljnji razpravi predmet odločitve, ali se zazidalni načrt sprejme ali ne. Delegati so se v razpravi, tisti, ki so razprav-ljali, zavzemali za upoštevanje te pripombe -kar pomeni, da se v tej obliki načrt ne spreje-ma. Po glasovanju se je 15 delegatov izreklo za sprejem, 7 jih je bilo proti, štirje so se vzdržali. Glede na poslovnik skupščine je stekel uskta-jevalni postopek med zbori. Od devetih dele-
Območje tega zazidalnega načrta se po vsebini pozidave deli v štiri dele:
- na severu na območje, ki je pretežno pozidano z individualno gradnjo, kjer so možne le manjše dopolnitve z 31 indivi-dualnimi objekti,
- južno od tod dve grupi 60 vrstnih hiš,
- osrednje območje je namenjeno cen-tralnim dejavnostim,
-  območje na jugu pa stanovanjski četrti nizkih blokov z 220 stanovanji.
gatov, ki so sodelovali v tem postopku jih je sedem glasovalo za sprejem. Tako so takšen predlog prenesli na vse tri zbor. Ob ponovnem glasovanju v zboru krajevnih skupnosti je bil rezultat naslednji: 19 za, 5 proti (dva delegata sta med sejo odšla), kar je pomenilo, da pred-log zazidalnega načrta ni bil sprejet.
Sklepno razmišljanje je lahko takšno ali drugačno, vendar se nehote vsiljuje celo vpra-šanje (ne)načelnosti odnosno upoštevanja že sprejetih skupščinskih sklepov. V mislih ima-mo že ničkolikokrat sprejete sklepe o odprav-Ijanju in onemogočanju črnih gradenj, za kate-re so delegati ob živahnih razpravah vedno soglasno glasovali in najbrže nas tudi obvezu-jejo. In čeprav delegate ščiti in zavezuje dele-gatska imuniteta, do katere imajo vso pravico, je ob tem najbrže umestno tudi vprašanje o razlogih, ki jih vodijo do takšne odločitve, ki pravzaprav spodbuja črnograditeljstvo in mu daje celo prednost pred širšimi družbenimi interesi.
Naj bo tako ali drugače, razprava se bo vsekakor v skupščinskih klopeh ponovila!