1
U V O D N I K
Posebna številka Poligrafov, ki je pred vami, je posvečena izjemno 
aktualnemu vprašanju razmerja med religijo in naravo v luči sodobnih 
izzivov religijskih ved kot tudi sodobne okoljske krize. 
Zahodni svet se je s svojim specifičnim razvojem filozofije in teolo-
gije že zgodaj odrekel čustvom in čutnim zaznavam ter v razmerju do 
narave utemeljil povsem novo misel, zaznamovano s tipično pojmov-
nim in idejnim svetom, ki temelji na dominaciji razuma nad občutenji, 
enega spola nad drugim, človeka nad živalskim svetom in človeštva nad 
naravo. Temu vzorcu mišljenja je sledila tudi teologija, ki je iz okrožja 
svojega premišljevanja in delovanja prepogosto izganjala duha narave. 
Grškemu modelu pozabe materialnega sveta je tako sledilo z grštvom 
premočno zaznamovano krščanstvo vse od sv. Pavla dalje. Človek se je 
od narave in njenih bitij tako raje usmeril v zanj bolj obvladljiv svet idej 
in na njih utemeljene transcendence (ega, subjekta, Boga), zdaj pa si 
mora v zavest povrniti tisto, kar je bilo na tej poti izgubljeno, in se na 
novo roditi v okviru novega, skozi naravo utelešenega bivanja. Le tako 
si bomo lahko zamislili pot v novo sobivanje zemlje in njenih bitij ter 
človeka v okviru religije. 
Živimo v času vseobsegajoče okoljske krize in v zadnjem času smo 
ob pojavu koronavirusa SARS-CoV-2 spoznali tudi veliko ranljivost 
človeštva. Tako klimatske spremembe v dobi antropocena kakor tudi 
pojav nevarnega virusa človeštvo opozarjajo na meje našega poseganja 
v naravo in njene cikluse. Morda bomo postali nekoliko ponižnejši, 
četudi smo še vedno daleč od svojih prednikov, ki so še znali bivati v 
soglasju z naravo in njenimi cikli – kar kažejo tudi članki v tej številki. 
Hybris sodobnega človeka, ki želi izkoristiti sleherno naravno danost, 
zavladati slehernemu koščku planeta in po vrsti uničiti življenjski pro-
stor preštevilnih bitij, je neizmerna. Zgodovina religije nam pove, da so 
bili ljudje starih kultur občutljivi na pravzorce, ki so jih razbirali med 
svojim vsakodnevnim posvetnim in ritualnim delovanjem.
Pričujoča številka Poligrafov prinaša šest člankov v okviru posebne 
številke, posvečene religiji in naravi. Članki se navezujejo na vprašanja 
sodobne filozofije religije, religiologije (vključno z religijami in kozmo-
P O L I G R A f I
2
logijami južnoameriških in indijskih staroselcev ter sodobnega neopo-
ganstva) in ekofeministične teologije. Številko sklepata dva članka, ki 
dopolnjujeta posebno številko s svojimi navezavami na razumevanje 
zraka v okviru srednjeveške islamske filozofije pri Avicenni na eni ter 
estetike in kontemplacije lepega v okviru srednjeveške krščanske filozo-
fije Svetega Bonaventure na drugi strani.
Lenart Škof in Nadja Furlan Štante