3. mm mi XUV. leto. I I .Slovenski Narod" velja v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24 — pol leta ....... . 12 — četrt leta ....... 6 — na mesec....... 2*— v upravništvu pretentan: celo leto.......K 22*— pol leta ... , . . . ■ a-— četrt leta . 5*50 na mesec...... 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopis; se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon it 34. nedelje tu lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta ta enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat aH večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka vol|a 10 vfta»ar|ov. ■ Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. ..Ifaroaua tlakama« telefon it 85. .Slovenski Narod0 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto . .»•«•« K 25 — pol leta • g 13*— četrt leta.......650 na meset ....... . 2*30 za Nemčijo: celo lete.......K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo: Knaflova ulica it 9 (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85 Italllonsko-turlKo vojna. Italijanska mornarica je bombardirala mesto Tripolis. Turško vojaštvo se ni dosti upiralo in se je umaknilo v notranjščino dežele. Skoraj gotovo pa vojaške predpriprave Italije še niso dovolj izvršene, da bi se z vso eneržijo nadaljevala ta akcija v Tripolitaniji. Če se torej vojni dogodki ne bodo tako naglo vršili, nc smemo še tega smatrati za nekako mirovno znamenje, kajti vojska, ki se bo vršila v Tripolitauiji, bo takozvana gverila - vojna in Italija bo morala najbrže precej časa vporabiti, da pacificira Tripolitanijo. Mnogo večjo pozornost uego bojišče pred Tripolisom vzbuja drugo bojišče, katero so si Italijani zbrali. Italija sicer dementira poročila, da se je italijansko vojaštvo izkrcalo v Prevezi, vendar pa ostane dejstvo, da so italijanske bojue ladje pod poveljstvom vojvode abruškega napad-]e v ondotnem morju turške ladje, ].rodno so te vedele o italijanskem ultimatu. In to obsoja vsa javnost, ker se s tem popolnoma po nepotrebnem razburja Balkan in daje povod raznim krogom in činiteljem, posebno pri nas v Avstriji, da delajo s hujskanjem in krvavim slikanjem propagando za razne nepotrebne in precej drage korr.ke in priprave, ki bi lahko postale katastrofalne za vse avstrijsko prebivalstvo, ki se že itak nahaja vsled neznosne draginje v popolnoma obupnem stanju. Dogodki v Tripolitaniji. »Agence Havas« poroča iz Tri-polisa: Bombardiranje utrdb mesta Tripolisa se je takoj zopet nstavilo. Turške čete so deloma zapustile Tripolis. Splošno sodijo, da se pripravljajo za odpor v notranji deželi. »Corriere della Sera« poroča iz Carigrada: Iz Tripolisa je došlo mno-eo beguncev, ki pripovedujejo, da se barkase italijanskih bojnih ladij svobodno gibljejo v pristanišču. Turške čete se ne upirajo. »Agenzia Štefani« poroča iz Avguste: Italijanska bojna ladja »Coa-tit«, ki je dospela sem z večjim šte-viom pasažirjev iz Tripolisa, je prinesla poročilo, da do 30. septembra S. ure zvečer niso Italijani še začeli bombardirati utrdb, da se da inozemskim kolonijam potreben čas za u kron nje. Rimsko časopisje prinaša razne precej neverjetne vesti. »Messagero« zatrjuje, da se je v nedeljo začelo z bombardiranjem mesta Tripolisa. »Corr. d' ItaMa« vprašuje, ie je mesto Tripolis /e zasedeno. »Tribuna« in »Giornale d' Italia« poročata o veliki pomorski bitki, ki se je vršila bli zu Krete in v kateri je bila uničena turška mornarica. Iz Carigrada poročajo, tla vodi vso akcijo v Tripolitaniji Fethi,- bej popolnoma na svojo roko, kajti turška vlada je tudi po izbruhu vojne poslala v Tripolis ukaz, naj se prepreči prelivanje krvi in naj se čete umaknejo v notranjo deželo. Carigradski »Ikdam« poroča, da korakajo beduinska plemena iz pokrajine Wadai in Tebesti branit mesto Tripolis. Armenski revolucijski komite poziva svoje organizacije, naj opuste notranje prepire in naj podpirajo vlado v boju proti zunanjemu sovražniku. Italijanski napad pri Prevesi. Iz Rima poročajo: Iz turškega vira prihajajoče poročilo, da je italijanska mornarica bombardirala turška pristanišča v Jonskem morju, so popolnoma neresnična in imajo brez-dvonno namen, vzbuditi sum proti nameram Italije. Italija je še vedno odločena, da na nikak način ne moti status quo na Balkanu. Italijanska mornarica se bojuje le proti onim turškim ladjam, ki plovejo v smeri proti italijanski obali, da ogrožajo mesta in motijo trgovino ali pa da napadajo italijanske vojaške ekspedicije, ki so na potu proti Tripolitaniji. O spopadu pri Prevezi poroča »Vossische Zeitung«: Niti se ni vršil boj med bojnimi la((ami obeh držav, niti niso bombardirali utrdb Tripolisa. Grmenje topov, ki se je slišalo v Tripolisu, ni bilo drugega nego strelne vaje italijanskega ladje\ja, ki je usidrano pred Tripolisom. Poročevalec »New York Heralda«, ki je prišel s parnikom »Marco Aurelio« v pristanišče tripoliško. ki se pa ni mogel izkrcati, je izvedel od italijanskih častnikov, da so prvotno nameravali Tripolis v nedeljo popoldne bombardirati. Poveljnik je pa ukazal navadno blokado brez streljanja. »Agence orientale« poroča, da na porti in v vojnem ministrstvu ofi-cielno izjavljajo, da se italijanska čete niso izkrcale V evropski Turčiji in LISTEK. Liu&ejen in sovraštvo. Povest. (Spisal Anton Antono v.) (Dalje.) Sicer pa so mirno potekali dnevi Velikega tedna v Zavinku. Ženski svet je imel opravka s popravljanjem, snaženjem in peko; možje so ostajali lepo doma, da se niso zamerili v takih dneh zelo na kratko nasajenim ženam; kaplan Jakob Janež je imel toliko posla v cerkvi, da ni mogel agitirati za klerikalno stranko, in doktor Repnik pa tudi ni maral še v večnost, dokler ne izvrši svoje narodne dolžnosti. Tako je prišla Velika nedelja, za njo pa Veliki ponedeljek, katerega je pričakoval Zgovoren tako koprneče, brez kakega važnejšega dogodka. Saj še slavnostnega sprevoda v proslavo Kristovega vstajenja ni bilo na večer Velike sobote, ker je hotel sneg med velikim nalivom pokazati in dopovedati ljudem, da prevleče prihodnjo zimo mater naravo zopet z belo odejo. Zgovoren je imel tiste noč na Veliki ponedeljek službo. Predolge so mn bile ponočne ure, in vlaki so mu šli vsi prepočasi. Hudo val &e je nad postajnim delavcem, da mu prehitro prižiga luč v čakalnici, jezil se nad brzojavnim aparatom, ki ga ;)e vedno motil in nadlegoval, in celo preklinjal je nocoj. In če bi bil vedel, da Zalke podnevi ne bo v Zavinek, in zakaj ne pride, pa bi se vrgel pod vlak. Ali Zgovoren si je bil tako na čistem, da je hotel usekati s svojo službeno krpo po Slamniku, ki mu je zjutraj na Veliki ponedeljek sledil v službi *n ki ga je samo narahlo podmžil z besedami: »Kaj pa, če je ne ho?!« In zares! Zastonj jo je pričakoval v lepi salonski obleki pri dopoldanskem vlaku, in brezuspešno .?e stal popoldne pred poštnim vlakom. Potem pa je obupal. Zalke ni bilo z Milino teto, ki je izstopila iz popoldanskega vlaka. »Ali se ji je kaj naredilo, ali ji je pa glavo zmešal tisti tolsti poštar,« je ugibal ter obupaval nesrečni Zgovoren. Šel je na poŠto. Tu je dobil drobno pisemce. V tem pisemcu je bilo prav nakratko zapisano, naj oprosti, da ne pride Zalka v Zavinek, kakor je bilo dogovorjeno, ker je zadržana. Zgovoren j© kar okaninel. Stal je na pošti, ne da bi zinil kako besedo, nemo in s prebledelim obrazom. Stari poštar mn je prijazno svetoval, naj stopi v njegovo pisarno, da si z vodo opomore za prvo silo. da do včeraj do desetih dopoldne niso Italijani bombardirali nobenega turškega pristanišča v Albaniji.Došla poročila izvirajo nedvomno iz velikega vznemirjenja, ki vlada med prebivalstvom albanskih mest ob obali. Turška mornarica. Poslanec de Felice brzojavlja iz Avguste, da je tam signalizirana turška eskadra s transportom turških čer. Eskadra druge turške divizije jo zasleduje. »Tribuna« objavja sledečo brzojavko z dne 2. t. m.: »Navzlic opetovanim zatrdilom iz turškega vira, da se nahaja turška mornarica dobro zavarovana v Dardanelih, smem to poročilo dementirati s pristavkora, da ce ta vest razširja s tendencioznim namenom.« — Iz Carigrada demen-tirajo vest, da se je turška mornarica do zdaj zapleila v kako vojno akcijo. Turška mornarica se nahaja v Dardanelih in čaka tam nadaljnih povelj. Turška mornarica do zdaj sploh ni prišla v dotiko s sovražnimi ladjami. Neko drugo poročilo iz Carigrada pa pravi, da se je od šestnajst ladij, ki so odplule, vrnilo samo devet. Ena križarka je odplnla proti Port Saidu, ena pa v Bejrut. O ostalih petih ladjah ni nič pozitivnega znano; boje se, da niso postale žrtev kakega sovražnega napada. Iz Rima poročajo, da je vsak spopad v Egejskem morju izključen. Pomorska moe Turčije je za zdaj popolnoma oslabljena in vsaka akcija onemogočena. V Sredozemskem morju nI turških ladij in za trgovski promet ni nikake nevarnosti več. Novo tursko ministrstvo. Novo ministrstvo bo zahtevalo od parlamenta, da mu izroče zaupanje, vojne kredite in polnomoč za cventuelni sklep miru. Nato bo zbornica razpusčena. Šele če se bodo mirovna pogajanja razbila, bo vojaška diktatura izdala izvanredne odredbe za hrambo države. Predsednik zbornice Achmed Riza se je na vprašanje o bodočnosti parlamenta izrazil z bolestno resig-nacijo: Vsaj nič ne koristi. Italijansko časopisje je povzročilo to škandalozno vojno v službi nekaterih kapitalistov in evropsko časopisje je ni preprečilo. Albanija. Prejšnji turški poslanik v Bel- grndu general Fethi - paša je bil imenovan za poveljnika mobiliziranih čet, ki naj branijo jadransko obalo. Navdušenje v Italiji. »Vossische Zeitung« poroča iz Rima: Navdušenje za vojno je tako veliko, da se vodilni krogi boje, da bi ljudstvo začelo več zahtevati nego majhni Tripolis. Će bi vlada sklenila s sovražnikom mir, tedaj bi se v Italiji pojavilo veliko razočaranje. Iz Sirakuz poročajo: Tu vlada med vojaštvom in prebivalstvom največji enthuziazem. Mesto je polno vojaštva. Vlaki dovažajo vedno več čet, topov in municije. Sirakuze so izpremenjene v velikanski vojaški tabor. Tudi v Avgusti je polno vojaštva. Tam je zasidranih še več oklop-nic in torpedovk. Italijanska ekspedicija. Iz Milana poročajo, da bodo ekspedicijo z italijanskim generalnim štabom v dveh oddelkih po 15.000 mož vkrcali. Ugašeni svetilniki. Iz Kanee poročajo: Turška uprava svetilnikov je ukazala na povelje turške admiralitete svojim uradnikom na Kreti, naj pogaše vse svetilnike na Kreti. Konzuli Fraoeije. Anglije, Rusije in Italije so pa prevzeli kot zastopniki zaščitnik držav odgovornost, da se to prepreči in so obenem zahtevali potrebnih navodil od svojih vlad. Balkanske države. Z Dunaja poročajo, da so tam skoraj prepričani, da bo Grška zavzela mirno in pametno stališče in da se bo vsemu izogibala, kar bi mogla Turčija smatrati kot provokacijo. Tudi »politična korespondenca« iz Pariza je istega mnenja. — Iz Aten poročajo: Na pritožbo vlade, da je Grška trpela napad italijanskih bojnih ladij, je grška vlada odgovorila, da takrat, ko se je vršila bitka pri Prevezi, še ni vedela o italijanski na-povedbi vojne. Tedaj so se pa vse grške mornariške in vojaške oblasti opozorile na nevtralnost Grške. Iz Sofije poročajo, da vlada med bolgarskimi častniki veliko vznemirjeni. En del častnikov hoče pritisniti na \iado, naj ne zamudi ugodne prilike za pogajanje s Turčijo. — Najvišji bolgarski vojni svet, ki je razpravljal o reorganizaciji armade, ostane z ezirom na tripolitansko vojno v permanenci. Sofijsko nacionalistično časopisje izjavlja, da bo ob prvem strelu na tesalski meji udrla bolgarska armada v Makedonijo; ravnotako, če izbruhne turški fanatizem proti pripadnikom krščanskih narodov. Ptiititm Kroniku. Deželni zbori zborujejo sedaj na Nižjem Avstrijskem, v Trstu in na Predarlskem ter v Bosni. a V u i ž jea v sirijske ni deželnem zboru je bil izvoljen za deželnega odbornika na mesto poslanca Gessmanna poslanec Schneider. V včerajšnji soji jo prišel na vrsto tudi deželni proračun. * Dodatno k uašetuu poročilu o tržaškem deželnem zboru je treba omeniti, da je vladni zastopnik odgovoril na interpelacije poslanca Ry-bara glede goljufij pri zadnjem ljudskem štetju. Po tem odgovoru je prišlo med poslancem Rybarem in Italijan, posl. Mrakom do kontroverze, ker .je poslanec Rvbar izjavil, da ga je odgovor zadovoljil, ker je odkril falzlfikacije magistralnih uslužbencev povodom ljudskega štetja. Pri hodnja seja danes. a Predarlski deželni zbor je sklenil pozvati vlado in parlament, da [7-delata zakon proti kartelom in zakon proti oderuštvom ter da vlada takoj ustavi blankoterminsko kupčijo na budimpeštanski borzi. Nadalje je zahteval dovoljenja za takojšnji uvoz argentinskega mesa fn povišanj«* mesnega kontingenta iz balkanskih držav. Deželni zbor se je nato od-godil. a a Bosanski deželni zbor je otvori! včeraj deželni šef fcm. Potiorek. a a a Ker je izbruhnila vojna med Italijo in Turčijo, pravi »Reichs post«, da je nujno potrebno, da se po meni ministrski predsednik Gautst h z načelniki parlamentarnih strani. Te konference so baje tem bolj potrebne, ker je lahko mogoče, da d<> god k i na Balkanu vplivajo tudi na avstrijsko notranjo in zunanjo politiko. Po Dunaju kroži vest, da Ik> položaj v balkanskih državah imel vpliv tudi na zasedanje parlamenta in na vsebino parlanientaričnih razprav. Še-Ie na te besede se jc predramil ter mahnil z roko; odklonil je blagohotnemu povabilu starega po štarja ter kar dirjaje divjal po trgu v svoje stanovanje. »Pišem ji!« je vzkliknil, ko s«^ je vrgel na posteljo. »Nič ji ne pišem, pozabim jo, pa je konec ljubezni!« s? je govoril valjaje se po postelji. »Pa kje je Ržen!« je zelo naglas zaklical. »Tu sem, prijatelj moj!« se oglasi Ržen še zunaj vrat. »Ali ti je kaj pisala, zakaj je ni?« ga vpraša vstopi vši v sobo. »Pojdiva k »lepi Mimici«! ga sili nesrečni Zgovoren. »Prav nakratko pove, da je zadržana « »Ženska je zares na čudne načine zveriženo bitje,« reče Ržeu z glasom, kakor bi sam s sebej govoril. »Enkrat hoee kar počiti od prevelike ljubezni, drugič se ti pa kar kratko-malo odreče,« konča s skoraj jokajo-čim usmevom, ker se je zbal, da tudi njega ne doleti taka sreča v ljubezni. »Vse ženske so enake, kakor so si enaki vsi vinarji,« meni Zgovoren žalostno in obupano. »Kje pa jc Grt-va,« še vpraša Ržena. »Na postaji sva bila skupaj pred nekaj minutami,« pripoveduje Bžen. »Rekel mi je, da gre k »lepi Mimici«. Ti, pa tisto Milino teto sem videl. Elegantna, ali neprijazna dama!« »Tudi jaz sem jo tako obsodil. Na žalost se danes napijem, kakor š* nikoli,« zagrozi sam sebi Zgovoren. »Pri »lepi Mimici« sta dobila tudi Grivo, ki pa ni dolgo sedel pri tovariših. Šel je spat, ker bo imel ponočno službo. Kakor je bil zagrozil, tako je tn-di storil Zgovoren. Napil se je v svoji žalosti ter pozabil Zalko vsaj za tisti večer. Objemal je natakarico, objemal Ržena, ki se ga jc bil tudi precej nalezel, in objel bi !>.'l vsakogar, ki bi prišel predeni. "5e ce!o Slamnika je lovil za rokav, dasi mu je nocoj povedal marsikatero toplo. Pri Železnikovih je bila teta iz Štajerskega štiri dni, ki pa niso bili nič kaj veseli za Milo. Starši so pač starši ter gledajo pri možitvi ali ženitvi svojih otrok le na gmotno srečo. Tako je tudi Že-leznik prepovedal Mili, seveda po nasvetu gospe Vernikove, da ne sme več misliti na mladega aspiranta Ržena, temveč se mora navaditi tudi agrarea Ivana Zamejca, veleposestnika v Podravju. Gledala in pazila je potem Mila vedno te štiri dni, kako bi ujela Ržena, da mu pove to žalostno novico. Ali prilika *e ji je ponudila še-le tedaj, ko je spremljala teto na postajo. »Žalostno, prav zares žalostno,« je rekel Ržen a počasnim glasom »Pa mi prisezi, da me ljubiS do konca dni svojega življenja!« se mu na* mah razjasni obraz. »Prisegam!« je vzkliknila Mila ter pomolila tri prste kvišku. »Dobro!« reče zadovoljno Ržen. »Meni ni treba prisege, ker e&a n.<>-ška beseda več zaleže, kakor sto ženskih.« Tako vidimo na vseh Voncihi in krajih nesrečo, ki tudi v ljubezni ne počiva. Zgovoren je hodil potrtega src«, strte duše in molče k zaupnim volilnim sestankom, Ržen se tudi ui preveč kazal živahnega, ker u i niti Milini prisegi več zaupal. Kontrolor, ki jo je potegnil v klerikalni tabor pod poveljstvo za nemštvo sedaj tako navdušenega kaplana Jakoba Janeža, je noč in dan premišljal, kako bi spravil zdravnika s tega svc>ta, in doktor Slavoj Repnik je komaj čakal, da bi se ^končale volitve Kajti takoj po volitvah si je sklenil lastnoročno prerezati, ali pa prepire liti nit" ničvrednega in brezpomembnega življenja. Nemci m se na vso moč pehali podnevi in ponoči aa svoj dosedanji županski i to liček. Z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi so begali slavenske voliloe, ki so se odločili svoje glasove oddati za naprednjake. Ni bilo večera po Veliki noči, dia ne M bilo kakega volilnega shoda v Zavinkv. Vsi ti shodi pa so že vnaprej pokazali moč vseh treh strank. Kadar so Nemoi zborovali, j* prišlo pet tržanov, sedem še pri EHenhoferju zadolženih kmetov, dva obrtnikov, nekatero are* uradnike in tudi iz okolice ao prihiteli prijatelji in znanci, da izkažejo blagemu pokojniku zadnjo čast. Janko Vavken je služboval pri Južnoštaj. hranilnici eelih 20 let; vatopil jo v službo meseca novembra 1891 in sedaj 1. oktobra je mislil iti v pokoj, ''adnja Ista jo mučil moža protin do skrajnosti, vendar pa jo delal in »vlekel« naprej, dokler se ni teden dni pred smrtjo vloge! v postelj, is katere ni več vstal. Bil je zvest podpornik in elan vseh narodnih društev in naprav v Celju, odločno naprednega mišljenja in poštenjak, kakršnih se dobi dandanes malo. Z njim je šel zopet -kos »starega Celja« pod rušo. Naj počiva sladko v rodni zemlji v lepih Cerkljah! — Celjska notarska zbornica šteje 23 članov notarjev; dva imata svoj sedež V Celju. Delitev štajerskega deželnega šolskega sveta na Štajerskem. Pod tem naslovom kritikuje jako ostro v »Slov. Narodu« od srede neimenovani dopisnik moj članek v »Učit. Tovarišu« glede delitve štajerskega dež. šol. sveta. Ker nisem jaz lovil v članku raznih dat in besed, zato jih lovi g. kritik in me po svoje postavlja pred občinstvom v dokaj čudno luč. Zato sem primoran tukaj opozoriti dotične, ki se za stvar zanimajo, a niso čitali članka v »Tovarišu«, da sem povdarjal sledeče točke: 1. Polemiko — zlasti letošnjo — o delitvi dež. šol. sveta so vodili skoro povsem neučitelji v strankarskem časopisju. 2. Točko o delitvi dež. šol. sveta bo morala imeti vsaka slovenska stranka na programu, dokler ne čuti samo strankarsko, — ampak tudi slovensko. 3. Sedaj je stvar zavožena, ker je postala vsled polemik strankarska. Sicer bi se pa po mojem mnenju tačas še ne dala doseči, četudi bi vse stranke in učiteljstvo delovalo skupno; gotovo bi se pa vsaj za dober korak približali cilju. — O »netaktni in neukusni« hvali posl. Vrstovška rečem nadalje doslovno: »Če je možu šlo resno za stvar, naj bi se rajši s svojo stranko obrnil naravnost na »Zvezo«, ne pa potom časopisja.« Zafrkoval nisem ne »liberalcev« ne »klerikalcev«, ampak samo karakteriziral strankarske razmere pri nas. — Kar se tiče razmer na Muti, v St. Primožu in Št. Jerneju, o katerih govori g. dopisnik tako omalovažujoče, mu zatrdim, da bi bilo jako dobro, ko bi jih poznal po svojem lastnem vsaj parmesečnim delovanjem on, kakor tudi njegovi politiški glavni nasprotniki, potem bi se tudi v krogih »velike politike« sodilo marsikaj drugače, kakor se sodi sedaj. Kakor vsako uredništvo, tako bode tudi uredništvo »Tovariša» vedelo kaj dela. Sicer me pa ta »kritika« ni vznemirila, ker je prišla izven stanovskih vrst, za katere je pisan članek, ki nima samo mojih lastnih misli, ampak tudi marsikakesra drugega tovariša. — Hren. — Dosta vek uredništva : Priobčili smo kritiko, katero nam je poslal nek učitelj o članku g. Hrena v »Učit. Tov.« tem raje, ker se nam je zdelo primerno zavrniti nekatere netočne trditve gosp. nadučit. Hrena, katere pa v tem dopisu ponavlja. Stališče, katero so zavzeli njecrovi tovariši, združeni v Zvezi štaj. slov. učiteljstva. ni le strankarsko, temveč tudi edino narodno ter dalje edino odgovarja stanovskim koristim slov. učiteljstva. Ali g. Hren res ne pozna dotične izjave z dne 16. oktobra 1910, ker se je tako krčevito brani? O »sknp-nrm« delu govoriti pri takih vpra- šanjih, g. Hren jo pa zelo kočljiva stvar ob času, ko klerikalci javno imenujejo vsako skupnost frazo hi ko je edini cilj njihove politike ta, da dobe Šolo in učiteljstvo pod kvader. Saj je še nedavno tega pisalo glasilo nemškonaeijonalne večine v štaj. dei. zboru, »Graier Tagblatt«, da je bila prva zahteva klerikalcev za ustavitev obstmkeije razširjenje dež. šolsk. sveta za dva klerikalna člana. O slovenstvu je tu malo govora. Kako stališče bi imeli potem slov. učitelji napram dež. solsk. svetu, vam naj povedo tisti tovariši učitelji, ki so jih duhovniki in kler. poslanci spravili v mučne disciplinarne preiskave, iz katerih so se že sedaj le s težavo rešili. Stališče narodne stranke torej ni strankarsko, temveč se trudimo podpreti edinole narodno stališče in pa upravičeno stanovsko stališče učiteljstva. Pravice do samoobrambe pa imajo naprednjak i kot manjšina najmanj toliko kot klerikalna večina. Mi smo ostali vedno pri pravici in resnici — kako pa je na klerikalni strani, o tem raje ne govorimo. Sicer pa smo prepričani, da bo g. Hren dobil odgovor tudi iz učiteljskih vrst, ki se z našim stališčem, ki je stališče edino merodajne strokovne učiteljske organizacije, strinja. O g. Verstovšku pa je g. Hren že tudi v »Učit. Tov.« povedal več kakor pravi v svojem dopisu. Saj smo ga v »Slov. Nar.« tozadevno citirali! Da g. Hren ni mislil v svojem dopisu liberalcev za-frkovati, jemljemo mi in g. dopisnik »Si. N.« na znanje. Končno bi še vprašali g. Hrena, ali je pametno in politično, če pišejo člani kake stanovske organizacije proti obveznim sklepom njenega načelstva v kritičnih časih? čemu pisati, da bi »naj imela vsaka slovenska stranka delitev dež. šolskega sveta v programu.« — Ko ga vendar vsaka ima. Kako to delitev izvršiti to je seve drugo vprašanje in tu gredo pota »liberalcev« in »klerikalcev« narazen in nadstrankarskemu tu in posamezniku ne kaki skupini politično enako mislečih ljudi ni mogoče ostati. Ker smo o stvari sploh že letos mnogo govorili — in učiteljstvo se je te debate tudi v našem listu živahnejše udeleževalo ko si misli g. Hren — je za nas cela zadeva končana. Z Dunaja poročajo graški listi, na je cesar že potrdil izvolitev Franca Wratsehka za gornjeradgonsk. okr. načelnika in Otona Zorzinija za podnačelnika. To je pa šlo naglo! Iz Slov. Bistrice. Sedanja nem-škutarska večina v. okr. zastopu (slovenski zastopniki so izstopili, ker hočejo izsiliti nove volitve) je izvolila v okrajni šolski svet same Nemce. Izvoljeni so Jože Banmann Franc Pctzolt, Albert Stiger, Versolatti in dr. Wiesthaler. Ali ni vlada te izvolitve kratko pred razpustom okr. zastopa in v odsotnosti Slovencev prav nič ovirala? Gg. župniki in draginja. Iz Zidanega mesta nam pišejo: Notice »SI. Naroda« o žalostnem gospodarskem položaju kmečkega prebivalstva v našem državnozborskem volilnem okraju so bile zelo umestne in resnične. Se umestnejša pa je bila pripomba, da nekateri župniki prav nič ne vpoštevajo letošnje bede, v katero je zašlo ljudstvo vsled slabe letine. Eden izmed teh je župnik Vinko Cepin na Razboru. Ob državnozborskih volitvah se je vršil tam gori shod, katerega so skušali v cerkvi nahuj-skani kmetje s surovo silo razgnati, ker se je vršil v prilog kandidaturi naprednjaka dr. Kukovea. Sedaj jim pa župnik to navduvšenje za Kmečko ■■ ■ i ■■ ija^pp;---i—I zvezo in njenega poslanca dr. Benko-viča primerno plačuje. Kmeta Šmi-da v Poleni št. 9 občina Jurklošter ti rja za bemjo kar za štiri leta (1906 do 1911) skupno, ker mu je doslej ni mogel od raj tat i. Grozi mu i ekaeku-eijo, atko ne zadosti svoji »dorinoeti«. Dolžnost »ljudskega« poslanca dr. Benkoviča je, da župnika poduči, kako mora proti ubožnim ljudem v tako slabem letu krščanski nastopati. Nek pregovor sicer pravi, da vran« vrani ne izkljuje oči. Ta bo menda obveljal t adi pri dr. Benkoviču, saj ta bi že davno ne bil več poslanec, ako bi se potegoval za ljudstvo in ne za — fa-rovše. Lička železnica v nevarnosti? Graski listi priobčujejo sledeči komunike: V petek, dne 29. septembra se je vršila v Gradcu pod predsedstvom posl. Einspinnerja seja nem-skonacij. dež. strank, vodstva. Razpravljalo se je o jnnktimu med Ličko železnico in drugim tirom na progi Jablunkov - Tešin v Sleziji. Povod k temu so dala bližnja pogajanja z Ogrsko v zadevi mesnega vprašanja in sklep trgovsko - politični centrale z dne 27. septembra, kateri ne pome-nja ničesar drugega ko poziv na vlado, naj pusti vprašanje vzhodnje-štajersko -belokranjsko - ličke železnice in naj ustreže Ogrom glede njihove zahteve po drugem tiru na progi Jablunkov - Tešin, ki omogoča lažjo zvezo Ogrske z Nemčijo. (Zato bi pa Ogrska dovolila uvoz prekmor-skega mesa.) Sklep trgovsko - politične centrale je umljiv, ker niso bile zastopane trgovske zbornice iz al-pinskih dežel. Primorske in Dalmacijo razven Ljubljane in Gradca. Graška trgovska zbornica je že napravila vlogo na trgovinsko ministrstvo, v kateri poudarja, da bi bila taka koncesija Ogrski, Če bi se lirika železnica res opustila, v največjo škodo Avstriji, ker bi se ne doseorlo prometnih zvez z Dalmacijo in Bosno in bi se izročilo ti dve pokrajini v trgovsko - političnem ozim ogrskemu vplivu. Udeleženci seje so sklenili, povzročiti tozadevno akcijo alpinskih nemško - nacijonalnih poslancev, ki bo stremila za tem, da se junktim med ličko železnico in drugim tirom na progi Jablunkov - Tesen ne sme opustiti. Vinske cene gredo kvišku. Z Dunaja poročajo: Vele trže i z vinom naznanjajo potom okrožnice, da povišajo vinske eene vsled slabe vinske letine v Dalmaciji. Potem bodo seveda Šle tudi cene za most in vino pri \Ti-norejeih kvišku. Iz Ljutomera nam pišejo: Naravnost idilične razmere vladajo v rašem okraju glede zatiranja živinskih kug. Dejstvo je, da je kuga slinavka in grintavka močno razširjena po našem okraju in kolikor zvemo tuintam, po celih Slovenskih goricah. A ljudje ne naznanjajo posameznih slučajev županstvom, ta pa tudi — molče. Ta'ko kuga ne bo tako lenalu zginila In v nevarnosti bo ne !e neprestano živina temveč tudi ljudje. Namestnija bi naj tu energično posegla vmes! Koroško. Štorklja v kočiji. Pred par dnevi sta se peljala dva trgovca iz Celovca na izprehod. Z njima je šla tudi neka njima dobro znana mlada dama prijateljica. Po poti pa se je oglasila v vozu štorklja in obdarila damo z malo punčko. Gospoda sta peljala mlado mater v celovško bolnico. Skandalozne razmere v katoliški ubožnici Sv. Antona v Trebnem. V Trebnem pri Beljaku imajo usmilje- ne sestre ubožnico za osirotele otroke. Za to ubožnico redno nabirajo milodare s kolikor mogoče ginljivimi in pretresljivimi govori in prošnjami. Na vse mogoče načine hočejo obuditi v ljudeh usmiljenje do teh revčkov, samo da seže roka darovalca globe je v žep in se preje napolni njihova bisaga. Otroci so res revčki in usmiljenja vredni. Tega usmiljenja do njih pa nimajo ravno oni, ki s tem usmiljenjem agi tirajo. Nemški listi poročajo, da je v zadnjih dneh pobegnilo iz ubožnice nič manj kot 11 otrok. Otroci uhajajo bosi in napol oblečeni in milo tožijo o krutem ravnanju usmiljenk. Zadnji sta pobegnili iz ubožnice dve 91etni deklici. Prišli sta bosi in napol oblečeni v Beljak. Tam so jih usmiljeni ljudje, sprejeli. Deklici sta povedali, da sta pobegnili zato, ker ne moreta več prenašati vednega tepeža, Za vsako otroško malenkost pojeta palica in bič. Predno sta pobegnili, jih je usmi-Ijenka nabila samo za to, ker sa se pogovarjali med pobiranjem krompirja. Tudi hrana je silno slaba in pomanjkljiva. Nemški listi poživljajo merodajno oblast,da se prepriča o teh nedostatkih in uredi celo zadevo, da bo obožnica res to, kar bi morala biti. Velik požar v Kajžičah. Minoli četrtek je izbruhnil okoli 3. popoldne ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Kollerja v Kajžičah. Ogenj se je silno hitro razširil po sosednih hišah. Pogorelo je celo posestvo Kol-lerjevo in še 10 hiš in gospodarskih poslopij z vsemi pridelki. Ljudje so se rešili. Pogoreli sta pa dve kravi in 7 prašičev. Skoda znaša okoli 140.000 K zavarovalnina pa komaj 50.000 K. Nekateri listi poročajo, da je pogorelo 24 objektov, 10 goveje živine in nekaj prašičev. Ogenj je bil podložen. Zažgala je slaboumna kaj-zarjeva hči Marija Hebein, ki je za-žig že pripoznala. Odpeljali so jo k okr. sodišču pri Sv. Mohorju. Primorko Odlikovanje. Nadstražnik tržaške policije v Trstu Dominik Rosin je dobil srebrni zaslužni križec, ker je otel z lastno nevarnostjo neko potapljajoče* osebo iz vode. Shod poštnih in brzojavnih uslužbencev v Trstu se je vršil snoči v restavraciji »Al telegraf o«. Shoda so se udeležili slovenski, laški in nem>ki uslužbenci v precejšnjem številu. Razvila se je ostra debata o neznosnih razmerah, v katerih žive poštni in brzojavni uslužbenci, ki imajo v očigled sedanji draginji naravnost sramotno nizko plačo. Eden govornikov je stavil primero med našimi poštnimi in brzojavnimi uslužbenci ter onimi v \Vurtenbergu. Tam začne poštni sluga s 1200 markami, pod-uradnik s 1400 markami in doseže po 201etnem službovanju 2600 mark. Pri nas pa ima pismonoša komaj 60 kron na mesec. Zborovalci so odposlali vladi tozadevno spomenico in so se mirno razšli. Tržaški deželni zbor. Včeraj ob pol 1. popoldne se je sešel k drugemu zasedanju tržaški deželni zbor. Predsedoval mu je deželni glavar dr. Va~ lerio. Dva predloga poslanca Fiami-na in sicer predlog glede laške univerze v Trstu in predlog glede ženskega učiteljišča v Gorici, sta bila odkazana deželnemu odboru, da o njih poroča. Poslanec Ferluga je stavil resolucijo, v kateri zahteva, da ukrene vlada vse korake za pomoč oškodovancem vsled letošnje suše. Dvorni svetnik Lasciac, vladni zastopnik, je odgovarjal na to interpelacijo poslancev dr. Rvbara in dr. Predvčerajšnjem je zboroval na Dunaju subkomite komisije za reformo državne uprave, ki ima nalogo izdelati poslovnik in delavni program. V seji je komite odobril obe predlogi v oni obliki, kakor sta ju izdelala bivši minister baron Haerdtl i u profesor Redlich. Plennnv komisije se skliče sredi oktobra. Takojšnjo otvoritev Ramenskega sel v m. dunajskem okraju je za posedaj nižjeavstrijski namestnik v pisma na dunajskega župana Nen-maverjo, Prod tej odločbi ima župan pravico rekurzm na notranje ministrstvo, ki pa nima odložilne moči. Sedaj na Dunaju ne vedo, komu bi podtaknili krivdo, da se je zgodila ta grozna nesreča in končno so izvohali to, da je kriv stavbinski urad. V političnih krogih pa so popolnoma upravičenega mnenja, da igrajo pri tem veliko vlogo politični nameni, ker je lulo že od julija znano, da bodo Čehi šolo otvorili. * * V ogrskem državnem zboru nadaljujejo debato o brambni reformi. Koncem seje je naznanil finančni minister, da bo že v prihodnjih dneh predložil parlamentu proračun za leto 1912. Pogajanja med Francosko in 'Nemčijo zaradi Maroka baje dobro napredujejo. Iz Bruslja pa poročajo, da je baje ponudila Francoska Nemčiji več koncesij na račun Belgije V Kongu. V zadnjem odgovoru Nemčije na francosko noto priznava Nemčija upravičenost Francoske, da ne da iz rok dohodkov iz rudokopov, med tem ko Francoska ne bo zahtevala izvoznega davka za rude od Nemčije. Tako so tedaj glavne sporne točke v maroškem vprašanju rešene — če Nemčija ni zopet kaj pozabila zahtevati. Najbrže bo pogodba še ta teden ratificirana. Potem se začno šele pogajanja zaradi Konga. ftnlersko. Iz Celja. V sredo se je ustanovilo dramatično društvo, ki nam bo zasiguralo redne, četudi za sedaj samo diletantske gledališke »predstave. Ustanovitev tega društva pomenja velik korak v kulturnem razvoju celjskih Sloveneev naprej. V odbor ^o izvoljeni sledeči gospod j« »in dame: Rafko SalmiČ, predsednik, Anica dr. Kukovčeva, Ela dr. Kala-nova, dr. K. Koderman, Franc Mrav-Ijak, Bruno Rotter, odborniki, Bevc "?n Gobec, namestnika, Prekoršek in Stibler, preglednika. Gledališka sezona se prične s predstavo dne 22. oktobra. Dramatično društvo namerava na mesec prirediti eno do dve predstavi. -— K n p i l je na dražbi FiTnerjevo hišo na G belini ulici .ptujski trgovec Al. Sencar. — Daroval je mesto venca na krsto pokojnega tajnika Ju/noštaj. hranilnice g. Fran Confidenti za občinske ■nboge v Celjski okolici 20 kron. V četrtek popoldne so prepeljali jtrnplo umrlega tajnik.1 Jnžnoštajer-fcke hranilnice g. Janka V a v k e n a iz Narodnega doma, kjer jc stanoval, na kolodvor. Pogreba se je udeležilo izvanredno mnogo občinstva; celjski »Sokol« je poslal deputacijo z zastavo, celjsko pevsko društvo mu je pod sodstvom prof. Beramča zapelo doma in na kolodvoru po eno žalostin-ko. Med pogrebci smo opazili dež. posl. dr. V. Kukovea, odbornike Južnoštaj. hranilnice in celjske Posojilnice, zastopnike narodnih društev, mnogo celjskih trgovcev in »lemčurska obrtnika, in nradništvo nemško-židovske tovarne. će je pa kaplan napovedal v svoji kaplani ji srhod, je bila zborova I -ua soba nabito polna, ker ni šlo več ljudi vanjo, kakor dvajset, med katerimi je vselej zavzemal kontrolor častno mesto sklicatelja. Govoril je prav malo, ker je bil še premlad klerikalec in zato premalo pouč<>n, kake se udriha čez svoje bivše somišljenike. Ko pa je sklical Železnik zadnji shod, ki so ga priredili naprednjak* pred volitvami, pri »lepi Mimici«, se je kar trlo občinstva. In ta shod je ustrašil in oplasil Nemce, da so jeli varati sami sebe. Verjeli niso več svojim očem in ne fcvojim ušesom, po katerih so jim rezko zveneli klici navdušene množice, ki je klicala: »Doli z Ellenhofer-jem! Živio Slovenci! Živio Železnik!« Raz kač i lo jih je naravnost to ljudsko navdušenje in začeli so žvr-goleti prepovedane pesmi po trgu in okolici. Začeli so opravljati ter se lagati o Železniku, da je do grla zadolžen; pravili so, da hoče on zato županov at i Zavinku, da si pomaga iz blata. Take in enake nepoštene govorice so razširjali med volilci ter jih ter jih begali s temi ostudnimi lažmi. Kaplan Jakob Janež si siosr ni upal trositi kaj takega med ljudi, a je napadal druge, ki so šli med volil-ee ter jih pridobivali za narodne kandidate. Na te se je vrgel z vsem osebnim in političnim sovraštvom ter grmel in rohnel zoper nje na shodih in v cerkvi z vsako jak i m i resnicami in neresnicami izza kulis njihovega zasebnega življenja. V svoji politični strasti je večkrat izbleknil tudi take stvari, ki se jih izve navadno pri spovedi zaradi pod smrtnim grehom zapovedane spovednikove molčečnosti. Pa vse to ni prav mnogo izdalo. Ker so videli kaplanovi privrženci, da bo sedel v občinskem svetu tudi dekan med naprednjaki, so nekateri izmed teh zapustili njegovo bandero ter se uvrstili med narodne vrste. Vsi veljavnejši in uglednejši tr-žani so šli z vso silo v boj za slovensko stvar. Gospa Pravica je zbirala okoli sebe narodno ženstvo, med katerimi sta bile tudi Mila in njena mati Marija. Železnik pa je vodil moško vojsko. Najpogumnejši med njimi je bil suhi, ali žilavi doktor Slavoj Repnik, ki je vzel kar osem dni dopusta, da je lažje delal za narodno misel. Seveda tudi niso mirovali ter držali križem rok Zgovoren, Ržen, Griva in Slamnik, ki pa mu je ljubezen vzela zelo mnogo časa. Zlasti Zgovoren se je kaj hudo in vztrajno potegoval za napredne narodne kandidate. V službi je bil obupno priden, o prostem času pa je neumorno delal med priprosti mljudstvom za slovensko idejo. Pehal se je, da pozabi svoje srčne bolečine, ki so ga skelele in pekle noč in dan. Po vztrajnem delu sledi lepo plačilo. Naprednjaki so zmagali v dveh razredih, in osmega maja tistega leta je prvikrat zmagala slovenska stvar v Za vinku, in prvikrat je zaplapolala slovenska trobojnica raz strehe občinskega urada. V drugem in tretjem razredu so bili Nemci poraženi. Pa tudi v prvem je le malo manjkalo do zmage. Da ni kaplan Janež spletkaril ter noč in dan skakal po trgu in okolici, pa bi bili vrgli Nemce popolnoma iz občinskega sveta. Ali tudi ta zmaga je vzbudila v srcih narodnih volilcev nepopisno veselje. Narodne popevke so se radovaje razlegale po za vinskem trgu, ukanje in pokanje topičev so naznanjali vsem prebivalcem Zavinške doline veselo vest, da je nemška oholost strta za vedno, kaplanovo početje pa ni obrodilo zanj zaželjenega sadu. Žalost je izginila za tisti dan iz src vseh onih, ki jim jo sicer morila dušo. Zgovoren in Ržen sta sedela pri »lepi Mimici« ter pridno napiva-la slovenski domovini. Doktor Repnik je sedel blizu njih ter jima prid- no pritrjeval. Opustil je tudi svoj znani sklep, da si skrajša svojevoljno življenje svojega shujšanega telesa. Davčni kontrolor je hodil tisti ni sobi, in glava mu je kar lezla na dan še bolj zamišljeno po svoji urad-prsi. Tovariši so se prav resno bali zanj; menili so, da blazni . . . Političen poraz in še nekaj veliko hujšega! Ah, to je nekaj strašnega, neznosnega! In začel je res divjati po sobi . . . Kaplan Jakob Janež ni več hotel praviti ljudem neresnice o svojem bližnjem; umolknil je. Nemci pa so vložili ugovor proti izidu volitve v drugem in tretjem razredu. Kakor se je pozneje izvedelo, ga je podpisal tudi Jakob Janež v imenu svoje stranke. VI. Čedalje manj je bilo majnikovih dni. Razburjenje vsled občinskih volitev je ponehavalo. Vsaj tako se je videlo in dozdevalo. Gostov - letoviščnikov je obetalo biti letos mnogo. Ellenhofer js oddal že dokaj stanovanj. Pa tudi po pristavah je služnjičad pripravljala za skoraj došlo gospodo. In vsi ti tujci in tujke niso malo zmešali jezikov Zavinčanom. Povrhu pa se je tudi med domačini zgodilo nekaj dosedaj še ne za slišanega. Znano nam je prav dobro, da se je doktor Anton Dren smrtno zaljubil v lepo kontrolorjevo ženo Ano, ki je zdravniku vračala strastno ljubezen. Natanko vemo tudi, da ji je doktor obljubil takoj po volitvah oditi z njo iz Zavinka. In zares! Doktor Anton Dren je držal svojo dano besedo. Komaj se je pisalo šestnajstega maja tistega leta, pa že ni bilo okrajnega zdravnika in ne kotrolorjeve žene več \ Zavinku. Seveda se je ta izredni dogod-ljaj nemudoma še tisti dan razn^sel po trgu. ženski svet je bil ves na zdravnikovi strani. Z vso svojo sramežlj*-vostjo so se zgražale gospe in go>podi Čne nad Anično nesramno razbrz-danostjo. Seveda ni zgrešila prav vsakega srca bleda zavist zaradi lepega in mladega doktorja. Moški svet ni hodil k sj>ov«di radi tega dogodka in ni opravljal radi tega svetih opravil in raznih po-božnosti. Pomežikovali so si gospodje drug drugemu med seboj, smejali se hudomušno ter marsikatero rekli na rovaš nesrečnega kontrolorja Proti svojim boljšim polovicam pa so se strašno jezili nad nepremišljenim in pohujšljivim postopanjem brezbožnega zdravnika. Ali v srcu si nikakor niso bili na čistem, bi-li se mogli ubraniti zapeljivim grudiin in mamljivim pogledom lepe kontrolorje ve žene. (Dalje prihodnjič.) Mraka, ki sta jo stavila v prvem za-sedanju. Zakonski osnutek, ki ga je predložil deželni odbor glede naprave j malih stanovanj, je bil soglasno sprejet. Končno se je razvila v deželnem zboru živahna debata glede sprememb stavbnega zakona. Govorili so poslanci dr. Mrak, dr. Zanolla, dr. Bybaf, dr. Puecher, dr. Brochi in stavbni referent inž. Braidotti. Ob pol 3. je bilo zborovanje zaključeno. Prihodnja seja se vrši danes. Sam se je javil oblasti v Trstu bivši carinski uradnik Tonello, ki je udeleženec znane obsežne kavne tatvine. Tonnelo je pobegnil pri razkritju te tatvine v inozemstvo. Toda včeraj ga je pripeljala njegova soproga iz Italije. Tonnelo je precej slaboumen. Oddali so ga v bolnico. Preiskava je pokazala, da je Tonnelo že pri tatvini postopal tako neumno, da se mora sklepati že iz tega dejstva njegova abnormalnost. Pomorski promet v Trstu. Včeraj je priplul iz Tesalije Llovdov parnik »Line«. Imel je dva dni zamude, katero je napravil v kvaranteni v Dalmaciji. Pripeljal je veliko Grkov. V Sirijo pa je odplul iz Trsta »Amphitrite«, ki je imel čez 100 pot-nikov. — Včeraj popoldne ob 1. uri 20 minut je prišel prvič v Trst direktni ekspresni vlak iz Pariza čez Stuttgart, Monakovo in Solnograd. Imel je 1 uro 20 minut zamude. Pripeljal je več potnikov za Llovdov parnik »Wien«, ki bi bil moral že ob J. uri odpluti v Aleksandrijo. Med potniki je bilo zelo veliko augleških častnikov, ki so se peljali iz Pariza v Aleksandrijo. Nevaren tat na pamiku. Včeraj se je posrečilo tržaški policiji, da je prijela ravno pri delu nevarnega tata na Llovdovih parnikih. Bivši Llovdov natakar, 181etni Orlich, ki je vse Lloydove parnike in sploh vse razmere dobro poznal, je kradel po parnikih kakor sraka. Odnesel je ure, verižice, denar, obeske, obleko, sploh vse, kar je mogel odnesti. Vsak dan so kje kaj pogrešali in redno so hodile na policijo ovadbe tatvin in vlomov na parnikih. Orlicha so vjeli včeraj ravno v kapitauovi kabini, ko je spravljal, kar se mu je zdelo primerno odnesti. Orlich je že večinoma pripoznal. Cene istrskega grozdja. Dne 28. septembra so bile uradno razglašene sledeče povprečne cene istrskega grozdja: V Piranu refoško K 28*21, piautadella K 28, muškat, beli, K 39, in navadni, beli, K 28. V Omaku: teran K 26, navadno belo K 25. V Kopru: refoško K 31*42, v Novem gradu teran K 28, navadno, belo, K 24, in rizling K 26. V Poreču teran K 2950, piautadella K 20, burgundec K 26, navadno, belo, K 20, traminec, beli, K 26. V Kanfa-naru: teran K 32, v Rovinju: teran K 3385, muškat, beli K 28. V Pulju: teran K 32*65, navadno K 29 in v Lošinju: navadno 28 in navadno, belo, 32 kron. Skala na železniškem tiru. V nedeljo zvečer je trčil brzo vlak južne železnice iz Kormina proti Trstu med postajam Miramar in Trst pri km 373*3 na veliko skalo. K sreči je zagledal stojevodja še pravočasno zadržek, ustavil vlak, ki je le malo zadel ob skalo. Pri stroju skrivila se je samo perot snežnega pluga. Po legi skale sklepajo, da je skalo bržkone kdo nalašč nastavil. Uvedli so stroge preiskave. Žrtev morja. V soboto je prišel v Trst mlad dunajski par. Naselila sta se novoporočenca v hotelu Gr i gnano. Popoldne sta se peljala s čolnom na morje in se precej oddaljila od obrežja. Ker se še do sedaj nista vrnila, sumijo, da jima je prekucnil močan veter, ki je bril v soboto, čoln in da sta se oba potopila. Zastrupila se je včeraj v Trstu 271etna Matilda Kos. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je čez par ur v silnih mukah umrla. Kako ]e prlilo do umora MKesa krslja Aleksandra in Kraljice Drase? General je pristopil k vratom, potrkal in zaklical: »Veličanstvo, odprite, častniki vas iščejo.« Te besede je še enkrat ponovil. Na to je kralj odgovoril: »Evo, odpiram.« In odprl je vrata, Cim je kralj jel odpirati vrata, se je general brez dvomaskesal,da je pokazal oficirjem, kje da sta kralj in kraljica. Najbrže misleč, da lahko reši sebe in nje, je skočil v sobo, potegnil mali revolver ter izprožil na oficirje. Zadel ni nikogar. V tistem hipu se je iz sobe slišal še močnejši strel. Krogla tega strela je zadela v postelj in jo prebila. Vsi oni, ki so tiste dni prihajali v dvor, so opažali oni strel na postelji, ki je stala nasproti sobice, iz katere se je streljalo. Cim se je to dogodilo, so jeli častniki streljati. Pri tej priliki so poginili general Laza Petrovič, kralj Aleksander in kraljica Draga... To dejanje se je z mnogih strani obsojalo. Toda od daleč, hladno zroč na dogodke, je stvar lahko obsojati« Ako bi pa bil tisti, ki sedaj obsojajo, v istem položaju, v kakršnem so bili zarotniki, ali bi postopali drugače in bolj trezno t Naj bi bili dotičniki takrat, kakor se pravi, v koži zarotnikov. V kakšnem položaju pa so bili takrat zarotniki t Bili so v skrajni razburjenosti celo noč, ker tako dolgo niso našli ne kralja in ne kraljice. Končno je došla vest, da grozi nevarnost od vojske, taboreče na Banjici. Divizijonar Dinka je že odhitel k tej vojski ter na potu ustrelil dva odlična oficirja zarotnika. In če bi prišli voji z Banjice, kdo ve, ako bi ne prišlo do strašnega prelivanja krvi t! In kaj, Če bi se v tej zmedi in ne-izvestnosti končno še uprle čete okrog dvora samega? Istočasno, ko se je to zgodilo v dvoru, so se izvršile Še druge operacije izven dvora. Po pismenem razporedu so bili častgiiki določeni, da s primernim številom zavzemo hišo ministrskega predsednika generala Cincar-Marko-vica, hišo vojnega ministra Milovana Pavloviča, hišo ministra notranjih del Velje Todoroviča in hišo di-vizijonarja Dimitrija Nikoliča. Obenem je bilo treba paziti še na nekatere druge. Ker je bila najbližja takorekoe preko pota, so oficirji najprvo zasedli hišo ministra notranjih del Todoroviča. Na njihovo trkanje jim je Todo-rović odprl vrata in določeni oficir je s štirimi konjeniki stopil v hišo. Minister jih je vprašal, kaj žele, nakar mu je oficir odgovoril: »Imamo ukaz, da zavzamemo vašo hišo. Pripominjam, da ne smete iz hiše in da tudi k vam v hišo nc sme nihče priti.« »Pa lepo,« je rekel minister, »a zakaj, prosim vas, pojasnite mi to.« »Ničesar ne vem, samo ukazano mi je tako.« Ko se je minister oblekel, je znova vprašal oficirja, kaj se je zgodilo. Častnik mu je odgovoril: »Jaz sam ne vem. Sel bom na divizijo, da se informiram. Ko se vrnem, vam povem vse.« Oficir je odšel, ostavil pa je Štiri vojake, da stražijo ministra. Med tem je ToTodović velel svojemu sinu, naj stopi v drugo sobo k telefonu ter se informira pri ministrskem predsedniku Cincar-Markoviču, kaj se je zgodilo. Markovič se je takoj oglasil in odgovoril na vprašanje, da nima pojma, kaj bi se moglo dogoditi. Ko je Todorovič še kasneje hotel govoriti z Marko vičem, se mu ni nihče več oglasil. Cas je potekal, a onega oficirja ni bilo več nazaj. Naenkrat je nekdo odprl vrata. Todorovič se je okrenil. V tistem trenotku je počil strel in minister se je mrtev zgmdil na tla. Prav tako ali slično se je godilo tudi pri ministrskem predsedniku Cincar - Markoviču in pri vojnem ministru Pavloviču. Ko je bilo s kraljem in kraljico vse končano, sta prišla dva oficirja, ne spominjam se več njiju imen, ter nas obvestita, da so našli kralja Aleksandra in kraljico Drago in da so morali oba po čudnem naključju razmer ustreliti. Ta vest ni niti mene, niti Genei-ča zadovoljila, vendar pa sva se Čutila bolj signrna, da se bo vendarle posrečil naš načrt. Takoj nato sem poslal Hadži Tomi na Dunaj brzojavko, da sta kralj Aleksander in kraljica Draga mrtva in da je armada proglasila za kralja Srbije kneza Petra Karagjor-gjeviča. Nečuvena klerikalna gonio proti vnobolenemu natfuil- teIjug.FranuGrosu«pred-dtforski občini. Ko sem bil leta 1905 vsled bo-lehnosti kot nadučitelj v Starem trgu pri Poljanah vpokojen; naselil sem so kot skozi leta stradajoči učitelj-trpin z ozirom na svojo beraško pokojnino — letnih 1051 K (Služil sem nad 30 let) in z ozirom na tri se nepreskrbljene otroke, od katerih se dve deklici šolati v Ljubljani, v svojem rojstvenem kraju v Goricah o*. Srednji vasi na povabilo mojih najožjih sorodnikov tam. Na napredne liste — tako na »Slov. Narod« — sem že nad 30 let naročen. Okolnost, da prihaja »Slov. Narod« v — Gorice, ni šla v glavo tedanjemu župniku goriškemu gosp. Jerneju Primožiču, osobito ne sosednjim Založanom na jim občinski svetovalec Jože Bidovec po domaČe »Concljek« —. Hujakali so name — »staro in mlado« —vse je moralo proti meni v boj. Otroci - šolarji napadali in zmerjali so me — kjerkoli so me zagledali; zmerjali me s — kozel (kosu), brezverec, antikrist, satan; letelo je v me od vseh strani kamenje, polena, kepe itd. — Za vse to imam priče: France Rotar, Marijana Hlebčar, Marija Rakove«, Antonija Rotar itd. Vse moje pritožbe pismene in ustmene pri — goriški učiteljici gdč. Tereziji Kovačič bile so zaman —; zdelo se mi je celo, da se otroke - šolarjee šcuje name in da se celo pohvalijo najhujši siroveži (v šoli). Radi naprednih časopisov —niso me pustili v cerkev. Na povelje obč. svetovalca Jožefa Bidovca — tiral me je organist J. Petelin iz cerkve — raz kor —, na to hodil sem v cerkev pod zvonik, tam spuščali in sipali so name skozi odprtine zvonikih odprtin (iz kora) pesek in prah, na to sem hodil v cerkev pod kor, tam pa so pevci in pevke name — pljuvali. Za vse to imam priče — med drugim tudi bivšo cerkveno pevko Marijano Hlebčar. Ti doživljaji radi naprednih časopisov — so me spravili v skorajšnji obup; zato sem sklenil nekega dne leta 1906., da se preselim iz Goric in šel sem v Begunje, kjer sem ostal vedno v miru štiri leta. Kakor vse kranjsko učiteljstvo — tako trlo je tudi mene vsled vedno narastajoče draginje grozno pomanjkanje, silna beda na vseh koncih in krajih. Zaletel sem se k naprednemu časopisju — in pojasnjeval svojo g-rozno bedo. Vložil sem leta 1907 prošnjo na visoki deželni zbor kranjski za zvišanje pokojnine. Čez IS mesecev — dne 2. februarja 1910, dobim od deželnega odbora rešitev dotične prošnje, da se mi dovoli — nič. Na moje grozno pomanjkanje in ni\ pomoč kriČoč — usmili se me mej sorodnik, — svak Anton Hlebčar, posestnik v Srednji vasi 13 pri Goricah, kateri mi ponudi prosto stanovanje in — kmetiško hrano, slednjo proti primerni odškodnini. Z veseljem sem sprejel to ponudbo in tako bivam od 18. avgusta 1909 zopet v Srednji vasi pri Goricah. Proti koncu meseca septembra 1910 zglase se posestniki in drugi iz vasi Gorice in Srednja vas pri meni, vdano podpisanemu, ter me prosijo, naj jim na kak način pomagam, da ne bodo zaloški mesarji onesnaževali pitne in vode j za kuho v potoku Sevnjeku. Po na-I tam-nih tozadevnih informacijah in { deloma po lastnih izkušnjah, napra-j vil sem v njih imena prošnjo oziro-i m a pritožbo na slavno c. kr. okrajno j glavarstvo v Kranju. Končno pa se J je stvar izročila v nadaljno službeno postopanje c. kr. orožnikom v Preddvoru. Po vec tozadevnih obravnavah z Založani pred c. kr. okr. sodi-! šcem v Kranju, prišla je na lice me-j sta sodnijska komisija, kjer so bili ! Založani i. s. Josip Bidovec in Ivan Urbane obsojena — vsak na 20 K globe — (pozneje bila sta oba ponovno —, ker se nista ozirala na sod-nijsko prepoved —, vnovič sodnijsko kaznovana i. s. vsak s 50 K) To je Založane silno razjarilo nad nadnči-| telcem Fr. Grosom. Na to bile so v kratkih presledkih naduČitelju opetovano pobite sine v oknih i- s. — prvič — prve dni meseca decembra 1910, dalje spomladi 1. 1911 i. s. v nočeh - a) od SO. aprila na 1. maja, h) od 14. (maja) na 15. maja, c) od 28. na 29. maja, d> od SO. na 31. maja. Vse pročelje hiše št. 13 v Srednji vasi, kjer stanujem, je poškodovano — vsled silnega butanja kamenja v zid, ker vsak kamen v temni noči ni zadel malih — oken. Orožništvo je začelo po zlodejih izpraševati —; dobili so osumljence, katerim se pa krivda vsled — »podgorske lige zlodejcev« ni mogla dokazati. Take so razmere in varnostne odredbe v našem tukajšnjem Podgorju. — Kako nujno je potrebna orožniška postaja v Gori. čah! Založani ponudili so pred kratkim časom gospodarju Antonu Hleb-čnriu, pri katerem jaz stanujem 400 kron, ako me dene iz stanovanja. Hlebčar, posten mož, dal je Založanom v odgovor vest, da za ceno kake mršave krave — ne proda poštenega in nedolžnega človeka. — Ker torej z grda niso mogli pregnati nadučite-lja Grosa iz domače rojstne grude, nastopili so tukajšnji — »vzor - katoliki« — pot Impertinentne alobno-sti in hudobije —, ter vpregli v voz »zahrbnosti in laži« občino v Preddvoru, v kateri opravljajo svoj »turško - pasovski« posel —- kar štirje župniki z znanim Concljekom na Čelu. Ker pri mojem gospodarju - poštenjaku Antonu Hlebčarju niso dosegli svojega umazanega načrta, najeli so v dosego Svojega nečednega namena županstvo v Preddvoru. V občinski seji koncem avgusta t. 1. sklepali — in sklepali so — se m te r-tja — pa le ni šlo — dete se ni moglo poroditi. Na to so se obrnili na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju za nasvet. To jim odgovori na kratko: »v pristojno uredovanje« — na- m j. Ker pa naši občinski možje le ee niso bili na jasnem, obrnili so se za informacije na dr. Peganovo »Občinsko upravo« v Ljubljano, katera jim v svoji št. 16. z dne 31. avgusta 1911 v rubriki »Vprašanja in odgovori« nas vetu je tole: Vprašanja ia odgovori: 114. Županstvo P. »Več občanov iz G. (Dokažem, da to ni res. — Ven c imeni dotični kov. Pis.) je prosilo c. kr. okrajno glavarstvo za odstranitev neke osebe iz občine, ki povzroča le nemir in razburjenje, soje javno obrekovanje in daje povod splošnemu ogorčenju. Okrajno glavarstvo je odstopilo dotično vlogo županstvu »v pristojno uredovanje«. Ker § 10. občinskega reda nejasno govori, prosi županstvo, da se mu stvar blagovoljno pojasni: Ali je mogoče občinskemu odboru pri prihodnji seji kaj v tej zadevi koristnega skleniti in izvršiti4? Odgovor: Glede iztiranja neob-eanev iz občine je izšlo v posebnih slučajih že toliko razsodb upravnega sodišča, da nam je težko z ozirom na vas slučaj dati točen odgovor. Kakor razvidimo, daje dotična oseba povod javnemu ogorčenju, ampak če je to zadosten razlog za iztiranje, je vpra-šanjCj ker se smatra kot predpogoj za iztiranje, da daje dotična oseba tudi javno pohujšanje. Opozarjamo vas na razsodbo upravnega sodišča z dne 23. aprila 1906, st. 2173 zv. XXX. št. 4204 A; ki pravi: Zakotno pisarstvo in prepirljivost nista postavna razloga za odpravo iz občine. Tako se nam godi — slovenskim naprednim pijonirjem — v boju za vzvišene narodove ideje — v napredku in pravici proti ljutemu sovragu klerikalnega mračnjaštva, katero naj obvladuje in gospodari tukajšnji pomilovanja vredni, ubožni in nevedni slovenski pari. V boj — in zopet v boj — za čast in pravico milega nam slovenskega naroda. Fran Gros, nadučitelj *v p. M zanpiikflf narodno - napredne stranke sc vrši Jutri v sredo 4. oktobra eb 10. dopoldne v mali dvorani „nerednega doma11 Pozivamo vse zaupnike, ki so dobili vabilo, da se tega shoda, na katerem se bo razpravljalo o zelo važnih vprašanjih, zanesljivo n delete. Shod je zaupen, zato je vatop dovoljen samo tistim, ki ao is* kažejo s vabili. Dnevne vesti. + Dr. Rvbafeva razkritja o kranjskih liberalcih. Pod tem bobne-čim in mnogo obetajočim naslovom je priobčil »Slovenec« poročilo o govoru, ki ga je imel poslanec dr. Ry-baf na nedeljskem shodu v Trstu. Tržaška »Edinost« je prinesla šele začetek tega govora, šele dr. Rvbareva razmotrivanja o gostilniških in kavarniških zabavi jačih, o Siciliji in o Tri pol isu, tako da na podlagi »Edinosti« ni še mogoče dognati, če je »Slovenec« poročal resnico e izvajanjih dr. Ryba?a ali če je po svoji stari navadi kaj iz svojega dodal. Glasom »Slovenca« je dr. Rvbaf »razkril« strraečemu svetu o kranjskih liberalcih dve stvari. Prvič je »razkril« — čujte, ljudje krščanski — da so imeli kranjski liberalci zvezo z liberalnimi Nemci, namreč v kranjskem deželnem zboru, in še pismeno zvezo, med tem ko so se primorski poslanci stopi vsi pod komando dr. Susteršiča zvezali le z drugo slovensko stranko. Drugič je dr. Rvbaf »razkril«, da so kranjski naprednjaki nameravali v Trstu osnovati svojo stranko in napraviti razdor; bil je napravljen že načrt za napredno gospodarsko organizacijo v Trstu, ki naj bi služila v podlago napredni politični organizaciji, a vsled poloma A gro - Merkurja ni prišlo do tega. Kar se tiče dr. Rvbarevega »razkritja« o nekdanji zvezi med slovenskimi naprednjaki in med nemškimi liberalci v dež. zboru, je to vse-kako velikanska novica, ki je doslej nihče ni vedel, četudi se je o njej leta in leta razpravljalo v listih. Ta zveza je bila sklenjena 1. 1906. Takrat namreč ni imela nobena stranka v kranjskem deželnem zboru večine in tako liberalni, kakor klerikalci so bili prisiljeni iskati spora-zmnljenja z Nemci, kajti od nemani h poslancev Je Vilo odvisno, kako bo sestavljen deželni odbor. Kaj pomeni klerikalna večina v dež. odboru, to čutimo danea dovolj hudo. Tudi leta 1*96. ao klerikalci želeli dobiti večino v dei. odboru in so se tudi pogajali a Nemci, a naprednjaki so bili boljši diplomatje in posrečilo ee jim je, da se klerikalce potisnili v stran In preprečili klerikalno večino v dež. ođberu. Zgodilo se je, kar je sploh na-fbolje, da namreč kakor .v dež. zboru tako t adi v deželnem odbor* nt Imela nobena stranka sama aaan večine. Vsled tega je deželni odbor tudi vta tista leta delal mirno, stvarno in pravilno ki uepristransko na občno zadovoLjnost in so takrat tudi klerikalci hvalili delovanje in gospodarstvo dež. odbora med tem ko danes že vsa dežela kolne sedanji klerikalni deželni odbor. Res, da so naprednjaki takrat dovolili nemškem« gledališču dež. podporo, a to so morali storiti, ker so klerikalci nasprotovali vsaki podpori slovenskemu gledališču. Res, da «o takrat naprednjaki dali Nemcem *nega zastopnika v dež. šolskem svetu, a šolstvu ia učiieljstvu ni to nič škodovalo in učiteljstvo bi se tudi danes na kolenih zahvaljevalo božji milosti, če Ki bil dež. šolski svet danes tak, kakor je bil tedaj. Takrat je vladala v dež. šolskem svetu pravičnost, danes pa odločuje v njem najbrutalnejši klerikalni terorizem. Tako je s» to zvena naprednjakov z liberalnimi Nemci. Narodna stvar ni vsled tega nič trpela, slovanski uaprednjaki niso tej zvezi žrtvovali uiti ene narodne mrvice. Nasprotno je pa res, da so klerikalci vselej z narodnimi koncesijami plačevali podporo Nemcev. T# pričajo: nemška gimnazija v Ljubljani, nemška gimnazija v Kočevja, nemški dež. šolski nadzornik, nemški državnozbor^ki mandat, »uđem nemških mandatov v ljubljanskem občinskem svetu, nemški dežel nosod ni predsednik, nemški državni pravd-nik, nemška hranilnica itd. itd. Kaj more torej dr. Rvbaf očitati zvezi med naprednjaki in Nemci, omejeni na deželni zbor, katera zv**za pa r/e skoro deset let ne obstoji več? T« zvezo primerjati z združitvijo pri morskih poslancev z dr. Šusteršičevo stranko je naravnost smešno. Naprednjaki so L 1905 z zvezo I Nemci preprečili klerikalno gospodstvo v deželi in sami sebe spravili do moei in do odločilnega vpliva. Kaj pa s« primorski poc lane i dosegli * tem. d k eo se podvrgli dr. f^usteršiču* Zvezali so si roke. Dr. Sustersič jim j*1 pustil samo svobodo v lokalnih primorskih stvareh, v vseh drugih pa so ee morali podvreči njegovi komandi, to se pravi, postali so služabniki najjrrjega klerikalizma. In kje so koristi te zveze4! Da ima dr. Laginja sedaj mir pred dr. Šusteršičem in da Mandiču iu Spinčičn duhovniki ne delajo mtnosti. to je vsa korist te zve-ze. S tem »razkritjem« dr. Rvbafa o nekdanji že davno pokopani zvezi kranjskih naprednjakov z Nemci torej ni nič in to neslanost bi si bil dr. Rybaf že lahko prihranil. Druge »razkritje« dr. Rvbafa se tiče baje nameravane napredne organizacije najprej gospodarske in potem politične v Trstu. Glasom »Slovenca'; >e to nameravali kranjski naprednjaki. Malo preveč splošno je to povedan* in tako nekoliko po italijansko zasukano. Dr. Rvbaf pripoveduje to storijo strogo zaupno že več mesecev vsakemu, I komur pride v dotike, vender bolj določno in ne tako splošno. »Strogo zaupno« pripovedujt-namreč dr. Rvbaf, da >e tako organizacijo nameraval dr. Žerjav in sicer v zvezi z nekim tržaškim gospodom, na katerega je menda dr. Rvbaf nekoliko ljubosumen. Koliko je na trm resnice, ne vemo, a to vemo, da »kranjski naprednjaki« niso nikoK mislili na osnovanje kake posebne organizacije v Trstu, ker stoje na stališču, da je treba najprej na Kranjskem ustvariti zdrave razmere, potem bo iele čas baviti -ie z vprašanjem če je za napredno idejo potrebno s Kranjskega poseči organ i-zatorično tudi v druge kronovine. Napredna stranka na Kranjskem se ni doslej nikdar bavila s kakim organ iza enim načrtom za Tr3t, ee p« je dr. Žerjav sam v svojem imenu i a ?a, ki biva v Ameriki. Predložila pa .je komisiji tudi generalno pooblastile svojega moža, s katerim jo pooblašča v njegovem imenu prodajati in kupovati zemljišča, izrecno pa tudi pooblašča, da ga sme zastopati tudi pri volitvah v različne zastope. Jasno je torej kot beli dan, da nimajo ti vzroki nobenega vpliva na to, da bi mogla v kateremkoli razredu prodreti klerikalno-nemška stranka. V prvem razredu ni volilo 17 volilcev, napredni kandidati pa so imeli 26 glasov večine, v drugem razredu ni volilo 60 volilcev. naši so imeli 76 glasov večine. Ako bi bili torej prišli vsi volilei do zadnjega na volišče in bi bili prav vsi oddali glasove za nasprotne kandidate, bi bila še vedno narodno-napredna stranka izšla zmagoslavno iz boja. Namen prizivu 5e torej prozoren: zavlačevati konsti-tniranje ol>črnskega odbora po visokem vzgledu klerikalcev v Ljubljani. Pripominjamo samo še to: Narodno-napredna stranka se tudi novih volitev prav nič ne boji, ker je ravno V zadnjih volitvah dokazala, kakšno moč da ima. Zato samo pozivljemo C kr. deželno vlado v Ljubljani, da priziv reši v najkrajšem času, bodisi Se v tem ali drugem smislu. 4- Klerikalne priprave na Viču. Piše se nam z Viča: Kar počenjajo naši klerikalci je že res od sile. Naši patri i^r.KJo sedaj pred občinskimi volitvam: z agitacijo tolike dela in ^oliko letanj*? da jih še ob osmih zvečer ni dobit' doma. Frančiškani ima-TO pa še pomagače. Najbolj se odlikuje med r j*mi neki Primškar, ki bi rad nam vi'aaom že tako jako težki ^crkveni davek še povečal. Torej pozor prijatelji občinarji! Svetujemo vam. poka/'te vrata temu hinavskemu klerikalnemu agitatorja, kadar vas bo nadlegoval z umazano farov-sko politike. Bodite previdni dokler m? ni prepozno in ne dajte se preslepiti in zapeljati} da ne pade Vič v roke ljudskih sovražnikov, ako nećete še več davka na svoja ramena dobiti. Posnemajte pametne in izobražene SOsede, na pr. Spodnjo Šiško. Kako e»e je ta postavila! Naj tudi Vič pokaže, da ni nazadnjaški. Prim-s-arju pa priporočamo, naj se bolj doma drži. ker itak ni za svet in za ljudi, in naj raje svoje konje z makaroni krmi, ker je to baje hudo zdravo. Kaj ne, g Primškar t r-r Skof zopet kliče na bojkot naprednih listov! Skof Anton Bonaventura je zopet izdal pastirski list in ga dal čitati s prižnic preteklo nedeljo. Tudi v tem pastirskem listu je Bon a ven tur a ostal zvest svoji fiksni ideji, da mora uničiti vse napredno časopisje. Ta fiksna ideja ga je tako prevzela, da ne vidi in ne čuti, da dela s svojo fanatično gonjo samo reklamo za napredne liste, zakaj po vsakem pastirskem listu, naperjenem proti naprednemu časopisju, pridobe napredni listi sto in sto novih naročnikov. Tako vodi škof proti »Slovenskemu Narodu« borbo za življenje in smrt že od časa, odkar je zasedel stolico sv. Miklavža. A kaj je dosegel? Da ima »Slovenski Narod« toli- 4 ko naročnikov, kakor noben drugi slovenski dnevnik. Da, lahko trdimo, da je nam škofova neprostovoljna reklama pridobila že tisoče naročnikov. Zato smo pravzaprav čisto zadovoljni, ako nam Bonaventura dela reklamo ... Ta reklama je aemter-tja sicer precej debela, zaleže pa mnogo več, kakor če bi škof spisal cel kup poslanic v katerih bi pel slavo in hvalo naprednemu časopisju. Sicer je v tem škofovem divjanju že opazovati pravcate patologične znake, pa nič ne dene, naj se mož le razdivja, saj je revež bolan na duši in tak ali enak eksces mu morda celo umiri bolno živčevje. Pa da vidimo, kaj je njegova prevzvišenost zopet novega »iztuhtala« zoper napredno časopisje: »Takozvani napredni časopisi služijo zaroti zoper Kristusa, zaroti, osnovani in organizirani po vsem svetu, zaroti, katero izredno drzno vodi društvo »Svobodna misel«. Imenoval sem že večkrat one slovenske liste, ki so v službi te svetovne zarote zoper Kristusta. Ali naj vam jih naštejem še enkrat! Imenujem le nekatere: »Narod«, »Jutro«, »Slov. Dom«, »Omladina«, »Svobodna Misel«, »Zarja«, »Učiteljski Tovariš«. Večkrat sem naglaševal, da so to prepovedani listi, da greši zoper boga, ki jih tiska, ki jih piše, kt jih naroča, kupuje in čita.« — Zakaj smo to debelo podčrtali? Ker pravi škof Anton Bonaventura sam. da bog sam tiska, piše. naroča, kupuje in čita napredne časopise. Skof je torej izšel, da preklinja napredne časopise, pa jih sedaj blagoslavlja, ko pravi, da te liste tiska, piše bog sam! Anten Bonaventura — Bileam! Če vzpriČo tega priznanja, brez dvoma ga je v tem oziru navdahnil sam sveti Duh, — kliče v isti sapi ogenj in žveplo z nebes na napredne liste, si moremo to tolmačiti samo tako, da ga je sveti Duh po trenotuem razsvetljenju zopet zapustil, ako čujemo končno njegovo grožnjo, ki se glasi tako - le: »Bog nas že dolgo opominja: saj čujemo o silnih potresih, o groznih nevihtah, o kugi in koleri, o nevarnosti gTOznih vojskah; sami trpimo sušo in neznosno draginjo. To so opomini božji! Gorje nam, ako za-tisnemo ušesa, da jih ne bi čuli! Ker ne maramo za Njegovo dobroto in ljubezen, bomo morali čutiti udarce njegove pravičnosti.« — Kolera, vojska — vse zato, ker se čitajo napredni listi. Ali je kolera^ ki razsaja najbolj po južni Italiji, kjer so naj-pobožnejši ljudje, kazen božja za to, ker čitajo Slovenci »Slovenski Narod«? Ali je laško - turška vojna, ki jo je, mimogrede omenjeno, odobril tudi papež Pij X., tudi kazen božja zato, ker Slovenci čitajo na primer »Slovenski Dom«? O Bonaventura, Bonaventura! -f- Klerikalno zborovanje pri Kamničanki. Še o taki stvari ne more »Slovenec« poročati, ne da bi se zlagal. Od osebe, ki je bila pri Kamničanki in ki je popolnoma verodostojna, izvemo, da je bila udeležba na zborovanju klerikalnega šentjakobskega prosvetnega društva jako slaba. Z ženskami in otroci vred je bilo kakih 25 oseb. Kar je bilo za izvolitev odbora potrebno mož, so jih morali klerikalci komandirati, to se pravi, prignati na shod, drugače bi še odbora ne mogli sestaviti. Taka je resnica in ne tako, kakor poroča »Slovenec«, da so bili prostori tako napolnjeni, da so morali ljudje stati na dvorišču. Kdo bo verjel, da so udeleženci stali na dežju, zla^i ne, ko je v nedeljo dež kar lil.Prostori pri Kamničanki so pa tudi taki, da ne more notri več kot 30 ljudi, pa je že tako nabito, da ne pride ne eden več notri. -f- Jarčeva nedoslednost. Poslanec Jarc je moral seveda pri shodu državnih uradnikov tudi kako blek-niti vmes. Ker pa nič pametnega ni vedel, je rekel, da je preveč uradnikov in da se bo moralo njih število zmanjšati. To pravi tisti Jarc, ki se je pred njegovim deželnim odborni-štvom na novo ustanovilo mnogo, mnogo uradnih mest pri deželnem odboru — za koritarje. Država naj torej skrči število uradniških mest, klerikalni deželni odbor pa je v par letih mesta svojih uradnikov skoraj podvojil. Nekaj uradniških mest je sicer res povsem odveč. N. pr. inženir pl. Šuklje je bil že lani imenovan za profesorja obrtne šole v Ljubljani. Ker pa obrtne šole pravzaprav ni še nikje, ima inženir Suklje trajen dopust, profesorsko plačo pa le vleče. To mesto bi se seveda brez škode lahko takoj odpravilo. Pa tudi prav mnogo duhovniških mest je čisto odveč. 4- Čukarska čepica mm sveti križ. Rekli boste, da je to izjednačenje bo-gokletstvo. Morda, toda tako piše najpobožnejši in najsvetejši list, ki je pod solncem, — »Bogoljub« in ta mora že vedeti, kaj je po katoliških dogmah prav in res, saj ga urejuje prečastiti božji namestnik Janez Evangelist Kalan. »Bogoljub« piše v 7. številki na 239. strani dobesedno to - le: »Smelo trdim, da čepica Orla pri nas nadomestuje križ. Križ nam kaše trpljenje Gospa dava Is ljubomni do nas, čepica pa je znamenje trpljenja Is ljubezni do Gospoda.« Tako je in nič drugače! Pričakujemo sedaj samo še, da bodo goreči božji namestniki po tem »božjem razodetju« jeli snemati z naših cerkva križe ter jih nadomeščati s — čukarskimi čepicami! Morda ima prečastiti Evangelist Kalan že v tem oziru dovoljenje v žepu papeževega državnega tajnika kardinala Mery del Vola? — Glavna posojilnica. Minoli teden smo priobčili članek o poločajn »Glavne posojilnice«. »Slovenec« je porabil to priliko, da je prav nesramno napadel nadsvetnika gosp. Višni-karja. Bodi torej »Slovencu« in Maksu Bradaški povedano, da gospod nadsvetnik ViŠnikar sploh nI v nobeni zvezi z našim člankom. — Is srednješolsko službe. Su-plent na državni gimnaziji v Novem mestu Jakob Cimerman je imenovan za suplenta na državni gimnaziji v Kranju. — Iz ljudskošolske službe. Na mesto na dopustu bivajoče učiteljice Katarine Kobal - Valenčičeve je imenovana za suplentko na ljudski soli v Grahovem gdč. Pavla Cigo jeva. Na desko meščansko šolo v Postojni je imenovan kot definitivni učitelj gosp. Viktor Volk, na njegovo mesto v Dolenji vasi pa gdč. Ivana Čečeva kot suplentka. «— Na mesto na dopustu bivajočega naduČitelja Frana Jošta je imenovana za suplentko v Borovnici gdč. Marija Trostova. — Za suplentko v Semiču je imenovana gdč. Antonija Kraše-vic, za suplentko v Kresnicah gdč. Roza Gospodaric in v Višnji gori za provizorično učiteljico gdč. Marija Tramte. — Gdč. Marija Griljec je premeščena na ljudsko šolo v Vrab-čah, suplentka Frančiška Labernik pa kot provizorična učiteljica v Trnje. — Koncert Burian. Z ozirom na koncert slavnega pevca Karla Buria-na, ki bo dne 9. oktobra v dvorani »Uniona«, je umestno, da seznanimo občinstvo z osebo tega pevea. Znani glasbeni pisatelj Karel Droste piše v svojem životopisu Karla Buriana sledeče: Porodil se je v bližini Prage leta 1870. Najprej je študiral pravo, a opozorjen na svoj izredno lep glas, se je posvetil petju. V Ahenu je leta 1892. začel gledališko karijero, prišel potem v Kolonj in Hanover. Pol-lini ga je pridobil za Hamburk, kjer je bil ljubljenec občinstva. Ko je odšel iz Budimpešte prvi junaški tenor Perotti, je prišel na njegovo mesto Burian. Poleg junaških partij je pel tudi lirike in je s svojo krasno pevsko umetnostjo navduševal občinstvo v največji meri. Nadalje je Burian pel na dvorni operi v Draž-danih, kjer si je hitro pridobil občudovanje občinstva, a zlasti je narasla njegova slava po gostovanjih v Covens Gardenu v Londonu in na Metropolitan operi v Novem Torku, kjer je Burian edini pevec Wagner-jevih partij junaških tenorjev. — Cvetlični dan in ljubljanska policija. Z ozirom na vesti, ki sta jih prinesla lista »Zarja« in »Jutro«, smo se o tej zadevi na merodajnem mestu informirali ter izvedeli to - le: Občinski svet je pred leti natančno določil pristojbine, katere je plačati j strankam povodom raznih prireditev j za policijsko nadzorstvo. Na podlagi ' tega sklepa se je od odbora cvetličnega dne za prireditev v celem obsegu, vštevši veselico in komers v »Narodnem domu«, zahtevala predpisana pristojbina, katera se je pa z ozirom na blagotvoren namen znižala, kakor se to večkrat zgodi, na polovico, tako da je dobil stražnik za večurno službo borno krono, reci eno krono. — Odgovor gospodu »slovnicarju«, čestileu Metelkovih manov. Vaši želji ne morem povsem ustreči; skušal jej bom ugoditi po možnosti vsaj deloma. Potrudite se po stezi ob levem (severnem) zidu Šentkrištof-skega pokopališča do Vodnik - Knezove grobnice. Na njeni levi plasti najdete nagrobni spomenik Čopov. Pri njem krenite v premi črti ob go-milini vrsti proti glavni srednji pokopa liščini poti, da pritede do oddelka, kjer so pokopavali duhovnike in ki meji ob levo stran srednje poti. V tej vrsti in sicer nekako v drugi polovici naznačene smeri najdete na levici nagrobni spomenik umir. skoči janškega župnika Antona Čibaška; poleg njegove gomile je še en zapuščen grob. Par korakov od tod na desno naletite na spomenik »demant-nega masnika« in ursulinskega spovednika Mihaela Potočnika. Sredi med navedenimi grobovi opazite nekaj nad poldrugi meter visok, deloma ornamentiran križ iz belega tirolskega, laaserskega marmorja s poškodovanim korpusom iz litega železa, ki je bil nekoč pozlačen. Nad rešiteljevo glavo so izklesane Črke: J. N. — R. J., a na revežu prečniee je upodolbljen na oblakih stoječ kolih z ožarjeno hostijo. Križ zdi na kvadra tastom marmornatem postamentu, ki nima nič podstavka. Spomenik stoji tedaj na golih vegastik tleh. Pred nekaj dnevi Še je bil njegov postament, na čigar štirih ploskvah se nahajajo napisi v unoialni, oziroma takozvani »blokni« pisavi, vkopan v zemljo in divje preraščen s travo, —- nikako čudo, da niste izsledili spomenika. Zdaj sem ga dvignil iz tal, osu azil površno in okopal mu travo okolu. Da otmem napise pozabnosti, jih tu reproduciram. Spredaj: Frane. Ser. Metelko, Ad Ecel. Cathed. Lab. Catecheta, Philolog. Sloven. Prof po. (!!) Nat. XTV. Jul. 1789, Deft. XXVn. Dec. 1860. Zadej: Aurea Crnce Cum Corona Pro Meritis Insignatus. Na desni (v tnoderni gajicf}: Mašnik svete vere je učil resnice, Mili jezik naš oteval iz tamnice, Mati Slava bode dobro ga pomnila, Rokler nje beseda bo se irovorila. Na levi: Bil v življenji Je prijatel ubožnih, Rad natihoma delil dobrote, Ves priprost v okoljšinah premožnih. Dede svoje storil je sirote. Toliko o spomeniku. A kje kopan Metelko? Oprostite, g. »slov-ničar!« Tega Vam danes še ne morem razrešiti. Mož je bil sicer vrl duhovnik, izvrsten propovednik, velik učenjak, spisal je »Lehrgebaude der Slovvenischen Sprache .. .«, epohalno delo za tedanji ča6, izumil je po njem imenovano pismo, bil je c. kr. profesor slov. filologije na ljublj. liceju, zapustil je vse svoje zelo znatno premoženje v iznosu 40.000 goldinarjev! za dijaške ustanove in druge dobrodelne naprave, itd., a šen-klavška gospoda, ki se zadira v »liberalce«, če prenavljajo spomenike naših umstvenikov. vendar ne pozna nikake pletete do Metelka! Že pred leti so ga prekopali in raznesli njegove kosti! Pomnik so mu odstranili z groba in danes ne označuje več kraja, kjer leži znameniti učenjak in dobrotvor in le čudim se, da ga pre-častna pokopališka uprava ni že prodala kakemu kamenoseku, enako, kakor dela z drugimi!! Taka je hvali-sana pieteta do naših vel mož v gotovih duhovniških krogih! Podrobneje opišem to pieteto pri drugi priliki. S tem sem morda, cenjeni g. »siovni Čar«, ustregel vsaj deloma Vaši »radovednosti«. Zdravi! Harambaša. — Umrla je v Ljubljani, Opekarska cesta št. 15 ga. Alberta M i k 1 a v c , stara 66 let. P. v m.! Njegova dejanja ljubijo temo. Dne 21. avgusta je bila v Tmovcu pri Medvodah sama doma Rozalka L o č n i k a r. Ko je bila zvečer v j hlevu in opravljala živino, se ji je j zdelo, da sliši v hiši pod streho nekako ropotanje, ki je nekoliko ponehalo, pa se zopet ponavljalo. Vzela je luč in hitela v hišo ter po stopnji-cah v podstrešje. Na sredi stopnic ji pride iz podstrešja nasproti neznan možakar srednje postave in bradat. Prišedši do Rozalke, ji hitro upihne luč ter jo še udari s pestjo po rami in zbeži iz hiše v temo. Rozalka Ločni-kar je potem pregledala po sobi in videla, da se je vse razmeiHno. Zapazila je tudi, da ji je ta neznanec vzel iz predala omare okoli 25 K gotovine, iz sobe pa skoraj eno kilo sladkorja in nekaj kumar. Istega dne ni bilo pri Heleni Rudolf tudi v Trnovcu med opoldnevom in eno uro popoldne nikogar doma. To ugodno priliko je porabil neznan zlikovec, da je vlomil v to hišo in ukradel iz nje malo srebrno žensko žepno uro v vrednosti okoli 15 K, ki je visela na steni, in nekaj kruha in dve jajci. Na sumu je nek srednjevelik, bradat mož, ki je prišel imenovanega dne opoldne, ko je šla kot zadnja od doma Jera Rudolf, proti tej hiši, pa se je urno skril za grmovje, ko je zagledal Jerico Rudolf. Vlomil je kaj lahko, ker stoji ta hiša čisto na samem. Razbil je pol-knice in eno šipo pritličnega okna, odprl potem od znotraj zapahnjeno okno, zlezel v sobo in premeta! vse skrinje in shrambe. Te tatvine je izvršil nedvomno Janko Kruh, ki je vlamljal tudi drugje v okolici Medvod in ki so ga zdaj orožniki že odvedli v hišo pokore. Kateri stan je najbolj varčen f Da se Angleži prva finančna moč, to je znano in neovržno. Gospodarstvo je pri njih zelo razvito, takisto čut varčnosti, ki je podlaga^ gmotnemu vocvitu. Opozoriti hočemo danes s »"o na državne hranilne naprave, katere nam predstavljajo finančno moč narodov. Te naprave so državne poštne hranilnice. Istina je sicer, da se osobito Francoz in Anglež poslužujeta bank v finančnih operacijah, vendar so državne hra- nilnice neko zrcalo, iz katerega nam odseva prava slika narodnega blagostanja. Angleški vlagatelji imajo v poštni hranilnici 4 milijarde kron in smo mi v Avstriji proti njim pritlikavci. Francoska poštna hranilnica ima I1/* milijarde frankov. Uprave državnih hranilnic so jako različne. Anglija ne gleda na to, da bi država delala dobiček, in ima njena uprava postne hranilnice izgubo, ker deluje zelo v korist vlagateljev. Pri nas pa. je ravno narobe. Pri nas pa poštna uprava odira vlagatelje, svoje državljane in fisknf vleče vsako leto iz naših žepov lepe milijone. Statistika francoske poštne hranilnice je zelo zanimiva in poučna. Tu vidimo, kateri stan je najbolj varčen. Francoska poštna hranilnica je štela leta 1908. čez 5 milijonov vlagateljev. V tem številu so najbolj zastopani tovarniški delavci (76.000 moških in 38.000 ženskih) ; vidimo torej, da je francoski delavec najbolj varčen. Tisti pa, ki so najmanj varčni, so učenjaki, profesorji, zdravniki, odvetniki in seveda umetniki. Hudodelci in zločinci si bodo morali odslhma! roke skrbno umiti, predno pojdejo na izvršitev zločina. Prav pogosto se prišle oblasti zločincu na K način na sled, da je prijel kako s:var z umazanima rokama in so ostali na stvari odtiski njegovih prstov. Znano > namreč, da dva človeka nimata enakih odtiskov prstov. Zate \7amcj0 danes vsakemu zločinca odtiske vseh prstov in po teh ga čez leta in leta v čisto drugem kraju natanko in z gotovostjo spoznajo, če tudi so ga dobili čisto drugje in pod tujim imenom. Če pusti torej zločinec sledove prstov na kaki beli obleki, na papirju ali na tličnih predmetih, se pošljejo ti predmeti centralnemu daktiloskopične-rcu uradu na Dunaju. Če 90 pa odtiski recuno na steni, se fotografirajo. Če pa v dotičnem kraju ni fotogra-ta takoj pri rokah, se odtiski razroa-/'ejo in izbrišejo in zločinec je rešen. Zdaj pa jt iznašel dunajski fotograf Rudolf Schneider nov način, po katerem se dajo odtiski daktiloskopič-no vpjrabifi tudi takrat, če ni mogoče ne predmeta poslati in ne odtiskov fotografirati Hndodelcem bo torej huda oredla, če si ne bodo pridno umivali rok al: pa nosili rokavice. V znamenju pipca in revolverja. V noči med 23. in 24. septembrom sta pila že večkrat kaznovana in silovita pretepača Jožef Jerele in Tone Ker-lin iz KarlČ pri Milošu Milakoviču, ki toči pod vejico. Jerele se ga je nekoliko nabral in je zadremal pri mizi. To priliko je porabil njegov najboljši prijatelj Kerhin in mu tihoma izmaknil iz žepa denarnico z zneskom okoli 10 K. To so pa videli trije domači fantje, ki so zbudili Jereleta, ko se je Kerhin takoj po storjeni tatvini odstranil iz gostilne, ter mu povedali, da ga je Kerhin okradel. Vsi skupaj so šli potem za Kerhinom, ga došli in ga prisilili, da je moral vrniti ukradeno denarnico z denarjem vred, vendar pa sta se še preje Jerele in Krhin nekoliko zlasala, potem pa se pobotala in šla skupaj k Francetu Colariču, ki tudi toči vino pod vejico, in kjer sta pila brata France in Leopold Goltes. Jerele in Kerhin sta bila sicer jezna druga na drugega, toda jezo bi bila rada stresla nad Francetom Goltezom, na katerega sta bila že dolgo zelo jezna. Po polnoči sta se Jerele in Krhin podala domov. Ko je šel France Goltes kmalu nato na dvorišče k potrebi, sta ga napadla oba. Jerele je ustrelil proti njemu trikrat in ga zadel enkrat v levo roko nad komolcem. Krhin ga je pa sunil z nožem v glavo, da mu je prizadel precej nevarno poškodbo. Goltes je moral iti v bolnišnico. II. izkaz daril pogoreleem v Mokronogu. Darovali so: Gustav Oma-hen, e. kr notar v Mokronogu 100 kron; Anžlovar Mirko, nadučitelj, Marezige (Istra) 5 K; Rabič Ivanka 2 K in 6 zavojev obl**"*« katere je nabrala pri blagih ]; • Kranju; Kastner Miha, Ljubljai.ti 10 K; Lek-še Mira, Trebnje 72 K, kot •/« čistega dohodka C. M. veselice v Trebnjem; Kolinska tovarna v Ljubljani 20 K; Lenassi & Gerkmann, Ljubljana 31 kron in 2 zavoja oblek i. dr.; dr. Juro Hrašovec, Celje 5 K; dr. Vladimir Foerster, okrajni sodnik, Metlika 10 K; Friderik Berdajs, Sava pri Litiji 50 K; Jožef Tekavčič, okr. sodnik, Mokronog 25 K; Marija Čik, Ljubljana 1 zavoj obleke (darovala sama in stranke njene hiše); dr. Fr. Tominšek, odvetnik, Ljubljana 50 K; Krožek mestnih uradnikov, Ljubljana 50 K; »Slov. Narod« nabral od 1. septembra do 15. septembra 387 K 41 v; dr. L. Treo, Kranj 5 K; R. Mi-klauc, Ljubljana 1 zavoj blaga; Konrad Rosenbauer, Line ob Donavi 15 kron; dr. Josip Kušar, Kranj, poravnava med Posojilnico v Šenčurju ca. V. 10 K; dr. J. Furlan, Ljubljana, poravnava med A. P. in F. P. 10 kron; fantje v Kamniku 70 K; Ivan Ilajželj, trgovec* z gramofoui v Ljubljani, 1 zavoj obleke; Ana Roglič, Marija Hočevar in Angela Bezlaj iz Litije, zavoj obleke; Rabič Ivanka, Poziv na naročbo! „Slovenski Ilustrovani Tednik* se je razširil in udomačil že malodane v vseh večjih krajih naše slovenske domovine in tudi že izven nje. Imajo ga naročenega ne le na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem, temveč tudi na Dunaju, Češkem in Moravskem, Hrvatskem in v Bosniji, Egiptu in daljni Ameriki. „Slovenski Ilustrovani Tednik* je edini slovenski list te vrste in da je Slovencem potreben, je najlepši dokaz dejstvo, da se je v kratkem času svojega obstanka tako zelo razširil po Slovenskem in tudi izven mej naše domovine. Vsi kritiki so edini v tem, da ima „Slov. Ilustr. Tednik" možnosti, da postane važen činitelj v našem političnem in kulturnem življenju. Glonar, ki je eden prvih slovenskih kritikov, in ki je gotovo najbolj strog, piše v 4. zvezku „Vedea: „List si je postavil lepo nalogo in ima možnost, da se razvija in bo imel za naše kulturno življenje kdaj še velik pomen." Ker so pa še mnogi, ki bi lahko bili naročniki „Slov. Ilustr. Tednika" in ki bi si ga gotovo tudi naročili, ko bi jih kdo spomnil nato, razpisujemo za pridobivanje novih naročnikov nagrado slike: Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča. Na Češkem imajo ne le po salonih temveč tudi po sobah preprostih seljakov slike čeških veljakov. Velik nedostatek Slovencev je, da ne častimo na enak način spomina svojih veljakov. Da odpomoremu temu nedostatku izdamo slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča, tiskane na finih kartonih za umetni tisk v velikosti 37/56 cm. Slike bodo v kras za vsako sobo, za salon kakor tudi za preprosto sobo. Letos smo obhajali dne 3. maja t. 1. 30 letnico smrti našega najboljšega romanopisca J. Jurčiča; dne 24. novembra mine 5 let odkar je legel k počitku goriški slavec S. Gregorčič in dne 3. decembra bo 111 let, kar je zagledal luč sveta pevec-velikan Fr. Prešeren. Slovenci, proslavite njih spomin s tem, da okrasite svoja stanovanja z njih slikami. Omenjene slike dobi lahko vsakdo brezplačno. Za vsakega novega naročnika damo po eno sliko. Slike se bodo razpošiljale v trdih ovojih in je pridejati za ovoj in poštnino 40 v od slike. Pridobljeni novi naročniki morajo poslati istočasno vsaj polletno naročnino. — Pokažite par številk „Slov. Ilustr. Tednika" svojim znancem ter jih opozorite nanj. Prijazna beseda mnogo izda! Izrežite naročilne liste, ki so na obratni strani, jih izpolnite ter vpošljite v kuvertu frankirane upravništvu „Slov. Ilustr. Tednika". Z oktobrom se začne novo četrtletje za naročbo „Slov. Ilustr. Tednika". Imamo pripravljeno obilo zanimivega gradiva, slik in tudi roman. Razun tega bo prinašal „Slov. Ilustr. Tedniku tudi humoreske in novele. Prinašal pa bo tudi slike in opise aktuelnih dogodkov in splošnih zanimivosti. Ker se bo število odjemalcev gotovo povečalo, bo list odslej še boljši, kakor je bil dosedaj in bo nudil gotovo vsakemu obilo zabave in pouka. Razširjajte „Slov. Tlustr. Tednik" in pridobivajte mu novih naročnikov! Celoletna naročnina je 7 K, polletna K 3"50. Posamezna številka 14 vin. Inserirajte v „Slov. Ilustr. Tedniku44, ki je najbolj razširjen in največ čitan slovenski list! no društvo naj bi prid-lane po vsem Sloven->m nudilo vsako leto ične književnosti, zlasti a libret. čaka dela in zaslug po-s v naši dramatiki, naj ležno v mnogem oziru ruštvo, in še dolga leta ih in novih zaslugah, rudi Gabrščkova knjiž-)mogla, ali celo drama- stopilo ž njo v dotiko. M. Dr. pottorctvD. a hranilnica Ijubljan- leptembra 1911 je vlo-ank 867.993 K 80 v, pa dvignilo 815.108 K vlog koncem meseca .1 41,591.386 K 73 v. i knjižic 28.794. — V 1911 se je hipotečnih losojil izplačalo 1 mili-, vrnilo 295.547 K 28 v. 33,915.524 K 14 v. 5. Glavni dobitek 4% * iz leta 1880 v znesku sadela serija 1490 št. 9. itek knežje brunšviških i 81.000 mark je dobila 25, 10.800 mark pa se-14. — Glavni dobitek v znesku 200.000 fran-i št. 1,544.781, po 4000 na št. 472.298 in št. eo sodišča. Upravništvo Slov. Ilustr. Tednika. Jčltel)ska tiskarna, Ljubljana. 2067—11 stara, rumenobele barve,bolj majhna ter ima bele, navzgor obrnjene roge. Sled vodi v smeri proti Višnji gori. Pozor pred nakupom! Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 50. Na Dunaj se je odpeljalo 60 Kočevarjev kostanj peč, iz Bol-cana je prišlo pa 32 Hrvatov. Nezvest gonjač. Slaboglasni Mihael Fajdiga se je v nedeljo pogodil z nekim potnikom, da mu bode gnal konja na Štajersko. Ko je Fajdiga dobil na roko 20 K za potne stroške, je konja popustil v hlevu, denar pa zapravil. izjruhljeno in najdeno. Delavec Fran Zorko je izgubil denarnico, v kateri je imel 6 K denarja. — Stražnik Karel Mramor je našel vozni zavor. — Čuvaj Anton Batovra je našel moški površnik. — Branjev-ka Koza lija Ličon je našla zavitek pisalnega papirja. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 17. septembra do 23. septembra 1911 izkazuje 16 novo-rojt ncev, 1 mrtvorojenca in 32 umrlih, med njimi za grižo 3, za jetiko 4, od teh 3 tujce, in vsled mrtvouda 1. Med umrlimi je 14 tujcev in 21 iz zavodov. Društveno naznanilo. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v senožeškem sodnem okraju priredi dne 15. oktobra ** * popoldne v prostorih okr. sodišča v Senožečah ustanovni občni zbor. Kranjsko društvo sa varstvo živali v Ljubljani naznanja, da ima »d 1. oktobra t. 1. dalje svojo društveno suho skupno s tukajšnjim društvom Lišnih posestnikov v pritličju t* 20 v Gosposki ulici, 'radne ure so vsaki Četrtek od 5. do 6. zvečer. Odhodniea. Društvi »Sokol I.« in »Sokol II.« priredita danes zvečer ob polu 9. uri skupno »bratsko odvodnico« vsem onim bratom članom, ra v 4 dejanjih »HIgoletto«, v kateri gostuje ga. Maja markiza Strozzije-va, prva pevka v Zagrebu. Predstava se vrši za par-abonente. Prihodnja predstava bo v četrtek. — Dramsko osobje pripravlja Jur. Hilberta dramo »Krivda« in ljudsko igro »Orjaška igrača«, operno osobje »Prodano nevesto« B. Smetane in »Suzanino tajnost« \Volf - Ferrarija, operetno osobje pa Gilbertovo opereto »Sramežljiva Suzana« in Strassovega »Cigana barona«. Nekatere stvarne opazke k našemu gledališču.Malokatera kulturna ustanova ima za nživotvorenje pojma in ugleda ljudstva kot naroda tolijd pomen, kakor ravno gledišče. Ljudstvo, ki nima gledišča, m popoln narod. Zatorej je pač umevno, da vsak zaveden, na višini časovnega razvoja stoječi in z narodom stremeči narodnjak s skrbjo in brigo opazuje razvoj našega gledališča, in reči se sme s tihim zadovoljstvom, kajti v toliki meri v kratkem času menda nikjer ni napredovala dramatika iu ž njo gledališče, kakor pri nas. — To je pač že v dokaz velenadarjenosti slovenskega življa, ki v skromnih in neugodnih razmerah zmaguje tolike težave in skokoma napreduje v nc-nadjani meri. — Izgledi se večkrat ponavljajo: slovenska književnost pred Prešernom in za njim; saj v nekoliki meri se da istotako reči: razvoj slovenske glasbe pred Huba-dom in za njim, in Če malo pomislimo, bomo približno smeli reči: slovenska višja godba pred Talichom in za njim... S tem pa je dan tudi razvoj in napredek našemu gledišču, zlasti opori. Pred desetletji so se naši pisatelji jedva ob vrhuncu ali koncu svojega razvoja upali na dramatične poskuse. Sedaj odkar imamo gledišče in se pisatelji razvijajo ob živi dramatiki na domačih in zlasti tujih proizvodih klasičnosti, — so nahajajo že začetniki na onem ali celo daleko višjem mestu razvitka v dramatiki, kakor naši očaki na vrhu ali celo ob koncu pisateljevanja. Živo gledališče nima nepreglednega vpliva samo na probnjo in po- JI Vilja LHJgU, Uivic uaac giouau- šče z znatnim, razmeroma celo sijajnim uspehom gojiti opereto in opero poleg drame. Toda pravi užitek operete in opere je možen le na podlagi popolnega poznanja libreta. Libreta pa naše občinstvo ne dobi v roke. Kar ga ujame — mimogrede pri predstavah, to ga ima, če iz gledališča gre-doč ne pozabi tega, kar je s trudom nagloma ujelo. In namesto, da bi naši ljubitelji kake opere — doma se veselili slovenskega besedila, — morajo segati po tujem, seveda nemškem libretu, — s čim se pač ne pospešuje narodna vzgoja. V začetku se je opera zavedala važnosti slovenskega besedila, in se je nekaj slovenskih libret izdalo, kakor: »Teharski plemiči«; in kakor sem slišal (videl pa ne) tudi »Lohen-grin«. Toda, kar je bilo, je že zdavua vse razprodano. To so dotični libreti in Lohengrinovega slovenskega libreta pred dvema letoma ni bilo dobiti — za noben denar v Ljubljani. Nikakor torej ni umesten izgovor, da se tisek libreta ne izplača. Pri nas je knjigotržtvo, hvala bogu, že toliko razvito, — da se da izhajati. Za libreto ni treba nikakih bogatih oprem. Prosta izdaja besedila zadostuje, enako za drama. Svoj čas je ognjišče naše dramatike, naše dramatično društvo izdajalo »Talijo«, — in se je tiskal vsak najmanjši dramatični drobiž, — sedaj pa gredo velika dela — brez tiskanega sledu mimo nas. Hvala bogu, dramatično društvo je odložilo skrb za gledališke predstave, na — poklieanejša pleča, — vendar bi vedno lahko Še ostalo ognjišče in duša vsega dramatičnega razvoja, ravno z nadaljnim izdajanjem vseh znamenitih in vrednih del, ki z uspehom gredo preko naših odrov. Hvala bogu, tudi oder deželnega gledališča dobiva po Slovenskem že tod in tam svoja brate in sestre in torej lahko govorimo, če tudi ne v neskromnih mejah, o naših odrih. »njega okrajnega sodišča. tercijalska gnojnica. Idne se je vršila konč-proti že znanim terci-akinjam, bizoviškim Vanci Stern, Iv. Bra-n Ivani Janežič. Kakor ili, so te bo ga boje če te.da so v svoji krščan-olivale z gnojnico 21. voz, v katerem so se Bizovik trije gospodje, zamerili tem ženskam , ker so naprednega ; obtoženke krivdo tr-in so jako hude, da se }lži takeora umazanega zarjajo se plitvo in tr-e to, da naj jim krivdo se jih je kdo videl. Go-tem cela vas in vedno 'ane samo te obtoženke . Pravih prič res tož-a razpolago in je celo jako težavno, ker se »dino le na ljudsko go-e pred sodiščem in pod nezanesljiva. Izpoved obtoženke neprestano mirni opazkami, na-šalca jako mučen vtisk •amo, češ, ja gospod, n. Le to vem kar sem --------„___,__so govorili po vasi. Ko je sodnik vprašal eno pričo, tudi odlično sobojevnico obtoženih napa-dalk, kdo ji je to pravil, se ona odreže, ja gospod, kaj č'mo za svetam it', mene nič ne briga, to je velika stvar. Ena priča je pa vendar le odločno potrdila, da mu je obtoženka Ivana Janežič rekla drugi dan »Snoč smo jih polivale«. Vendar sodišču to ni zadostovalo za izrek o krivdi in je ženske oprostilo. Zastopnik tožnikov je prijavil vzklic zaradi žaljenja časti. — Na obtoženko Ivano Janežič je bila ona priča, — ki je za svetom hodiva — tako huda, ker je ta pravila, da smo jih polile, da ji je obetala po obravnavi na terasi pred justično palačo, da bi ji bilo dobro jih po gobcu naložiti. Končala se ta umazana za klerikalno tercijalsko ženstvo tako značilna afera še ni. Razpravljalo se bo o tem skrajno umazanem napadu tudi še pri vzklie-nem sodišču in morda se do takrat posreči razkrinkati prave napada lke. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Dva zrela ptička. France Zakot-nik, 18 let star, pristojen v Moste, je služil kot hlapec pri Beti Orehek, gostilničarki v Kolodvorski ulici, kjer je obenem tudi prenočišče za tujce. V noči od 4. na 5. avgusta je bil tam Ivan Malinšek iz Tacna. Zidane volje je dajal za pijačo. Pri njegovi mizi je bil tudi Zakotni kov pajdaš Anton Štrukelj,291etni kočijaš v Vodmatu. Pri bližnji mizi pa je sedel sam neki tuj človek, katerega pa nočeta obdolženca poznati. Vesta samo, da se piše Istenič. Malinšek je tam prenočil in gospodinja mu je dala boljšo sobo; ker je vedela, da ima pri sebi večjo vsoto denarja. Obdolženca sta se dogovorila in vzela Malin šeku ves denar, ki ga je imel pod vzglavjem shranjenega v rudarskem koledarju. Ko se je drugo jutro Malinšek zbudil, je videl, da mu je bilo izpod vzglavja vkradenih 1200 K. Zakotnik, Štrukelj in pa dozdevno neznani Istenič so pa Šla skupaj že ob polu 2. po noči v kavarno »Ilirijo«, ker je neznani naročil 3 črne ka- ve, in ker niso bili urno poetrezen I je neznani Istenič naglih korakov od-išel proti kolodvoru, ostala dva sta pa tekla za njim, ne da bi ga dobila. Gotovo je, da je moral tudi ta biti z obdolžencema v zvezi. Odpeljala sta se do St. Petra, potem sta šla peš dve postaje, od tod se pa odpeljala v Reko, ker sta popivala nekaj časa, nakar so jih prijeli. Obdolženca se zagovarjata, da je Štrukelj, ko je hotel iti v Malinšekovo sobo spat, pobral listnico, ki je ležala na tleh in vsebovala 340 K, kateri denar sta si med saboj razdelila. Ker se je pri Zakotnik u našlo pri aretovanju le 200 K, je gotovo, da je odnesel največ denarja neznanec. Sodišče je obsodilo Štruklja in Zakotnika vsakega na 14 mesecev težke ječe. Po Ljubljani se mu je tožilo. M. Vojska je znan postopač in ima v Ljubljano prepovedan povratek. On pa se za to malo briga in pride večkrat kljub prepovedi v Ljubljano. Pred kratkem ga je zasačil stražnik, ko je po Dunajski oesti ljudi nadlegoval. Vojska mu je pokazal pesti, nekaj zagodrnjal in jo mahne na Knezovo dvorišče. Ker je stražnik obdolženčevo nasilnost poznal, poklical je še drugega stražnika, ker sta mu napovedala aretacijo. Vojska se jima je z vso silo uprl, enega stražnika je vpraskal na rokah, drugega pa obrcal, ko je ležal že na tleh. Poslati sta morala po odgonski voz. Obdolženec se ne mara zagovarjati in se dela duševno bolnega. Zdravnik - izvedenec pravi, da je Vojska sicer duševno nekoliko manj vreden, vendar duševno normalen in simulant. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. Prisiljenec, ki delati ne mara, je Karel Neckermann, bivši trgovski sotrudnik, 48 let star, pristojen v Ljubljano, naposled prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici. Obdolženec je zašel na napačna pota, mesto da bi se oprijel resnega dela, se je klatil po svetu brez dela in prišel 28krat v konflikt z raznimi sodišči, lansko leto so ga pa vtaknili v prisilno delavnico. Tu so ga vporabili v pisarni, a se je tega dela kmalu naveličal, češ, da ne more pisariti, ker ga oči bolijo. Odkazali so mu lajša dela, a tudi to mu ni bilo všeč. Zmerjal je zdravnike, kateri so se po preiskovanju njegovih oči izrekli, da je simulant. Pa tudi z nadpaznikom sta si prišla navskriž, za kar mu je hišna uprava naložila za kazen 4 tedne zapora. Ko se mu je prečitala razsodba, izustil je v svoji jezi vpričo navzočih skrajno žalitev na osebo cesarja. To je pa najbrže zato storil, da bi se rešil prisilne delavnice. Ta želja se mu je izpolnila, kajti obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe. Rožne stvari. *Draginja. Na Dunaju so naznanile velike mlekarne odjemalcem, da bodo od 1. oktobra naprej podražile mleko pri litru za dva vinarja. Pomembnost tega povišanja oene je razvidna iz tega, da porabi Dunaj na dan kakih 900.000 litrov mleka, vsled česar bo dunajsko prebivalstvo plačalo za mleko na leto 650.000 kron več. Cena mleka se je v 11 letih na Dunaju že četrtič povišala. — Danes se vrši na Dunaju seja petrolejskega kartela. V strokovnih krogih računajo s povišanjem cene petroleja za eno krono. — Iz Brna poročajo, da so se tekom včerajšnjega dopoldneva zbirale na trgu po ulicah ponovno velike množine, da demonstrirajo proti draginji. Končno je vojaštvo razkropilo demonstrante. — Češki, poljski in nemški socijalni demokrati v pre-mogokopnem okolišu pri Moravski Ostrovi poživljajo premogopne de-delavce, da ustavijo kot protest proti draginji in opomin na delodajalce, prihodnji četrtek za en dan delo. * Kolera. Iz Soluna poročajo, da se je pojavilo tam v sredo pet novih slučajev kolere, v Tikvicu je umrlo za kolero 6 oseb, v Bitolju 2, v Skop-lju 4, v Veričovičih 16 in med vojaki v Senici dve osebi. * Katastrofa vojne ladje »IJber-te«. Viceadmiral Besson je odredil, da morajo vse ladje izkrcati smodnik in to svojo odredbo je podkrepil s tem, da ima vojna mornarica zahtevati tako municijo, ki ne tvori neprenehoma nevarnost za moštva. Kakor smo že poročali, je na ladji še mnogo mornarjev, do katerih dosedaj še niso mogli priti. Grozoviti prizori se odigravajo tudi ▼ mrtvašnici. Med zdravniki, ki strežejo ranjenim, je tudi zdravnik ladje »Li-berte« Christan, ki ga je zračni pritisk vrgel v morje, ki pa je dobil le lahke poškodbe. Večina ranjenih bo okrevala, vendar pa bodo mornarji večidel za vse svoje življenje pohabljeni. Na ladji je vse uničeno, edino dva topa sta ostala še rabna. Borzni prezident Gaston Dreyfns je nabral za rodbine žrtev 100.000 frankov. Oklopnice »Republique« še niso mogli spraviti v pristanišče, ker jo krmilo nepremično. Da je nastala v trenutku eksplozije na ladji »Libor- ili na volišče, marveč eo ae pripeljali samo do volišča, kjer sta jim dva člana komisije odvzela izkaznico in glasovnico, 5. da je J. Kreuzer, ki je bil v inozemstvu, nepravilno volil s pooblastilom, 6. da je izdala M. Babnik pooblastilo za svojega moža, ki je v Ameriki. Zanimivo je, da se v tein prizivu grajajo nedostatki, ki so jih zagrešili njihovi lastni pristaši, pred vsemi gerent in pa klerikalni član volilne komisije. Da pa tudi ti nedostatki niso nikakor vplivali na izid volitev, hočemo kratko dokazati. 1. Res je, da je bilo volišče premajhno in dostop neroden. Vzlic temu pa je bila udeležba pri volitvah tolika, kakršna ni niti tam, kjer je volilna dolžnost. Izmed vseh volileev ae jih je namreč udeležilo volitve 840, ali v odstotkih 83*5, v prvem razredu je znašala udeležba 87%, v drugem razredu 83%. 2. Res je, da je imelo županstvo premalo glasovnic in ravno z napredne strani se je že v petek in soboto protestiralo proti temu. Vender se gerent še vedno ni zadostno preskrbel z njimi, ali pa jih je oddal ravno nasprotnim strankam. Tako se je zgodilo, da en napreden volilec nikakor ni mogel voliti, dokler mn ni volilna komisija soglasno in na predlog vladnega volilnega komisarja samega dovolila, ihsL sme napisati imena kandidatov na bel list, ki pa je dobil občinsko šiampilijo. 4. Ravno vsled nerodnega dohoda na volišče pa je volilna komisija s pritrjevanjem vladnega zastopnika tudi sklenila. Ha bolnikov ni treba prinašati po ozkih stopnicah na volišče, marveč da zadostuje, ako dva člana komisije stopita pred vrata in odvzameta bolnemu volilen izkaznico in glasovnico. To pa se je storilo nepristransko pri vo-lilcih napredne stranke, kakor pri nasprotnikih. 5. Da bi volil J. Kreuzer s pooblastilom, sta napredna člana komisije ugovarjala, vendar pa se je slednjič to dopustilo. 6. Babnik je izdala pooblastilo za svojega moža, ki biva v Ameriki. Predložila pa je komisiji tudi generalno pooblastile svojega moža, s katerim jo pooblašča v njegovem imenu prodajati in kupovati zemljišča, izrecno pa tudi pooblašča, da ga sme zastopati tudi pri volitvah v različne zastope. Jasno je torej kot beli dan, da nimajo ti vzroki nobenega vpliva na to, da bi mogla v kateremkoli razredu prodreti klerikalno-nemška stranka. V prvem razredu ni volilo 17 volileev, napredni kandidati pa so imeli 26 glasov večine, v drugem razredu ni volilo 60 volileev, naši so imeli 76 glasov večine. Ako bi bili torej prišli vsi volilci do zadnjega na volišče in bi bili prav vsi oddali glasove za nasprotne kandidate, bi bila še vedno narodno-napredna stranka izšla zmagoslavno iz boja. Namen prizivu 'je torej prozoren: zavlačevati konstituiranje občinskega odbora po visokem vzgledu klerikalcev v Ljubljani. Pripominjamo samo še to: Narodno- j napredna stranka se tudi novih volitev prav nič ne boji, ker je ravno v "adnjih volitvah dokazala, kakšno moč da ima. Zato samo pozivljemo C kr. deželno vlado v Ljubljani, da priziv reši v najkrajšem času, bodisi že v tem ali drugem smislu. -j- Klerikalne priprave na Viču. Piše se nam v. Viča: Kar počenjajo »iaši klerikalci je že res od sile. Xaši patri imsjo sedaj pred občinskimi volitvam: z agitacijo tolike dela in xoliko leta*;*, da jih še ob osmih zvečer ni dobit' doma. Frančiškani ima-«e pa še pomagače. Najbolj se odlikuje med r jrui neki Primškar, ki bi rad nam vivanom že tako jako težki terkveni davek še povečal. Torej po-7y©r prijatelji občinarji! Svetujemo vam. pok a V te vrata temu hinavskemu klerikalnemu agitatorjn, kadar vas bo nadlegoval z umazano farov-fcko politike. Bodite previdni dokler *e ni prep07.no in ne dajte se p resi e-pit4 in zapeljati, da ne pade Vič v roke ljudskih sovražnikov, ako neee-4e še več davka na svoja ramena dohiti. Posnemajte pametne in izobražene soseda, na pr. Spodnjo Šiško. Kako ee je ta postavila! Naj tudi Vič pokaže, da ni nazadnjaški. Prim-s-arju po priporočamo, naj se bolj doma drži. ker itak ni za svet in za ljudi, im naj raje »roje konje z makaroni krmi, ker je to baje hudo zdravo. Kaj ne, £» Primškart r-*r Škof zopet kliče na bojkot na-prednik listov! Škof Anton Bonaventura je zopet izdal pastirski list in ga dal čitati s prižnie preteklo nedeljo. Tudi v tem pastirskem listu je Bonaventura ostal zvest svoji fiksni ideji, da mora uničiti vse napredno časopisje. Ta fiksna ideja ga je tako prevzela, da ne vidi in ne čuti, da dela s svojo fanatično gonjo samo reklamo za napredne liste, zakaj po vsakem pastirskem listu, naperjenem proti naprednemu Časopisju, pridobe napredni listi sto in sto novih naročnikov. Tako vodi škof proti »Slovenskemu Narodu« borbo za življenje in smrt že od časa, odkar je zasedel stolico sv. Miklavža, A kaj je dosegel? Da ima »Slovenski Narod« toli- , ko naročnik«*, slovenski dnevnik. Da, li da je nam škofova no) reklama pridobila Se tint kov. Zato smo pravzapn dovoljni, ako nam Bona? reklamo ... Ta reklami tja sicer precej debela, mnogo več, kakor če bi cel kup poslanic, v kateri vo in hvalo naprednemi Sicer je v tem škofovem opazovati pravcate patol ke, pa nič ne dene, naj se divja, saj je revež bolan tak ali enak eksces mu umiri bolno živčevje. Pa kaj je njegova prevzvii novega »iztuhtala« zopei Časopisje: »Takozvani nt sopisi služijo zaroti zopc zaroti, osnovani in orgi vsem svetu, zaroti, kafa drzno vodi društvo »Sv sel«. Imenoval sem že slovenske liste, ki so v si tovne zarote zoper Kristu vam jih naštejem še enk jem le nekatere: »Narot »Slov. Dom«, »Omladina na Misel«, »Zarja«, »TU P variš«. Večkrat sem na| so to prepovedani listi, c per boga, ki jih tiska, ki jih naroča, kupnje in eiti smo to debelo podčrtal i 1 škof Anton Bonaventura i sam tiska, piše, naroča, k ta napredne Časopise. Šl izšel, da preklinja napred pa jih sedaj blagoslavlja da te liste tiska, piše boj ten Bonaventura — I vzpričo tega priznanja, 1 ga je v tem oziru navdahi ti Duh, — kliče v isti sa žveplo z nebes na napre* moremo to tolmačiti san ga je sveti Duh po trene svetljenju zopet zapustil, končno njegovo grožnjo, tako - le: »Bog nas že tk nja: saj čujemo o silnih groznih nevihtah, o kugi nevarnosti groznih vojsk« pimo sušo in neznosno d so opomini božji! Gorje n tisnemo ušesa, da jih ne 1 ne maramo za Njegovo ljubezen, bomo morali čt njegove pravičnosti.« vojska — vse zato, ker s« prodni listi. Ali je kolera najbolj po južni Italiji, 1 pobožnejši ljudje, kazen 1 ker čita jo Slovenei »Slo\ rod«? Ali je laško - turšk jo je, mimogrede omenje tudi papež Pij X., tudi 1 zato, ker Slovenci čitajo ^Slovenski Dom«? O B« Bonaventura! 4- Klerikalno zbor Kamničanki. Še o taki st' re »Slovenec« poročati, zlagal. Od osebe, ki je bil ničanki in ki je popolnon stojna, izvemo, da je bila \ zborovanju klerikalnega skega prosvetnega društva jako slaba. Z ženskami in otroci vred je bilo kakih 25 oseb. Kar je bilo za izvolitev odbora potrebno mož, so jih morali klerikalci komandirati, to se pravi, prignati na shod, drugače bi Še odbora ne mogli sestaviti. Taka je resnica in ne tako, kakor poroča »Slovenec«, da so bili prostori tako napolnjeni, da so morali ljudje stati na dvorišču. Kdo bo verjel, da SO udeleženci stali na dežju, zlasti ne, ko je v nedeljo dež kar lil.Prostori pri Kamničanki so pa tudi taki, da ne more notri več kot 30 ljudi, pa je že tako nabito, da ne pride ne eden več notri. 4- Jarčeva nedoslednost. Poslanec Jarc je moral seveda pri shodu državnih uradnikov tudi kako blek-niti vmes. Ker pa nič pametnega ni vedel, je rekel, da je preveč uradnikov in da se bo moralo njih število zmanjšati. To pravi tisti Jarc, ki se je pred njegovim deželnim odborni-štvom na novo ustanovilo mnogo, mnogo uradnih mest pri deželnem odboru — za koritarje. Država naj torej skrči število uradniških mest, klerikalni deželni odbor pa je v par letih mesta svojih uradnikov skoraj podvojil. Nekaj uradniških mest je sieer res povsem odveč. N. pr. inženir pl. Šuklje je bil že lani imenovan za profesorja obrtne šole v Ljubljani. Ker pa obrtne šole pravzaprav ni še nikje, ima inženir Šuklje trajen dopust, profesorsko plačo pa le vleče. To mesto bi se seveda brez škode lahko takoj odpravilo. Pa tudi prav mnogo duhovniških mest je Čisto odveč. -t- Čukaraka čepica mm svati križ: Rekli boste, da je to izjednačenje bo-gokletstvo. Morda, toda tako piše najpobožnejši in najsvetejši list, ki je pod solncem, — »Bogoljub« in ta mora že vedeti, kaj je po katoliških dogmah prav in res, saj ga urejuje prečastiti božji namestnik Jaaes Evangelist Kalan. »Bogoljub« piše v 7. številki na 239. strani dobesedno to - le: »Smelo trdim, da čepica Orla pri nas aadomestuje križ. Križ it Upravništvu Slav. Ilustr. Tednik v LjmbVani, Šiška 97. Podpisani (ime) bivališče pošla................................................................................... se naročim na »Slov. Ilustr. Tednik" ter poštfem istočasno po poštni nakaznici (položnici) celoletno naročnino . . K T— polletno n ' ' m 3'50 Naročilni Ust. Upravništvu Slov. Ilustr. Tednika v LJubljani, Šiška 97. senijaKOo- i Podpisani (ime) bivališče pošta se naročim na »Slov. Ilusir. Tednik" ter pošlem istočasno po poštni nakaznici (položnici) celoletno naročnino . . K T polletno » • • » 350 Kn4 Kraj Podpis Podpis Naročilni list. Upravništvu Slov. Ilustr. Tednika v Ljubljani, Šiška 97. Podpisani (ime) bivališče pošta............................ Naročilo slik. Upravništvu Slov. Ilustr. Tednika v Ljubljani, Šiška 97. se naročim na »Slov. Ilustr. Tednik" ter pošljem istočasno po poštni nakaznici (položnici) celoletno naročnino . . K T— polletno n • • » ^"50 Kraj Podpis Podpisani (ime) bivališče pošta sem Vam pridobil novih naročnikov, katerih naročilne liste prilagam ter prosimf pošljite mi ......... slik Prešerna %a in poštnino m Jurčiča prilagam v znamkah Gregorčiča za vsako sliko a 40 /i, slik skupaj. *e K Prosim, pošljite mi še naročilnih listov. Kraj ..........................................................................- Podpis: — cvtuicni aan in ijunijanskn policija. Z ozirom na vesti, ki sta jih prinesla lista »Zarja« in »Jutro«, smo se o tej zadevi na merodajnem mestu informirali ter izvedeli to - le: Občinski svet je pred leti natančno določil pristojbine, katere je plačati strankam povodom raznih prireditev za policijsko nadzorstvo. Na podlagi tega sklepa se je od odbora cvetličnega dne za prireditev v celem obsegu, vštevši veselico in komers v »Narodnem domu«, zahtevala predpisana pristojbina, katera se je pa z ozirom na blagotvoren namen znižala, kakor se to večkrat zgodi, na polovico, tako da je dobil stražnik za večurno službo borno krono, reci eno krono. — Odgovor gospodu »slovnicarju«', čestileu Metelkovih manov. Vaši želji ne morem povsem ustreči; skušal jej bom ugoditi po možnosti vsaj deloma. Potrudite se po stezi ob levem (severnem) zidu šentkrištof-skega pokopališča do Vodnik - Knezove grobnice. Na njeni levi plasti najdete nagrobni spomenik Čopov. Pri njem krenite v premi črti ob goni II in i vrsti proti glavni srednji pokopa HšČin i poti, da pritede do oddelka, kjer so pokopavali duhovnike in ki meji ob levo stran srednje poti. V tej vrsti in sieer nekako v drugi polovici naznačene smeri najdete na levici nagrobni spomenik umir. skoči janškega župnika Antona Cibaška; poleg njegove gomile je še en zapuščen grob. Par korakov od tod na desno naletite na spomenik »demant-nega mašni k a« in uršulinskega spovednika Mibaela Potočnika. Sredi med navedenimi grobovi opazite nekaj nad poldrugi meter visok, deloma ornamentiran križ iz belega tirolskega, laaserakega marmorja s poškodovanim korpusom iz litega železa, ki je bil nekoč pozlačen. Nad reši tel je vo glavo so izklesane črke: J. N. — R. J., a na revežu preču ice je upodolbljen na oblakih stoječ kolih z ožarjeno hostijo. Kriš šdi na kvadra tastom marmornatem postamentu, ki nima nič podstavka. Spomenik stoji tedaj na gallh vegastlk pri Medvodah sama doma Rozalka Ločnikar. Ko je bila zvečer v hlevu in opravljala živino, se ji je zdelo, da sliši v hiši pod streho nekako ropotanje, ki je nekoliko ponehalo, pa se zopet ponavljalo. Vzela je luč in hitela v hišo ter po stopnji-cah v podstrešje. Na sredi stopnic ji pride iz podstrešja nasproti neznan možakar srednje postave in bradat. Prišedši do Rozalke, ji hitro upihne luč ter jo še udari s pestjo po rami in zbeži iz hiše v temo. Rozalka Ločnikar je potem pregledala po sobi in videla, da se je vse razmefcvio. Zapazila je tudi, da ji je ta neznanec vzel iz predala omare okoli 25 K gotovine, iz sobe pa skoraj eno kilo sladkorja in nekaj kumar. Istega dne ni bilo pri Heleni Rudolf tudi v Trnovcu med opoldnevom in eno uro popoldne nikogar doma. To ugodno priliko je porabil neznan zlikovec, da je vlomil v to hišo in ukradel iz nje malo srebrno žensko žepno uro v vrednosti okoli 15 K. ki je visela na steni, in nekaj kruha in dve jajci. Na sumu je nek srednjevelik, bradat mož, ki je prišel imenovanega dne opoldne, ko je šla kot zadnja od doma Jera Rudolf, proti tej hiši, pa se je urno skril za grmovje, ko je zagledal Jerico Rudolf. Vlomil je kaj lahko, ker stoji ta hiša čisto na samem. Razbil je pol-knice in eno šipo pritličnega okna, odprl potem od znotraj zapahnjeno okno, zlezel v sobo in premeta! vse škrinje in shrambe. Te tatvine je izvršil nedvomno Janko Kruh, ki je vlamljal tudi drugje v okolici Medvod in ki so ga zdaj orožniki že odvedli v hišo pokore. Kateri stan je najbolj varčen? Da ae Angleži prva finančna moč, to je znano in neovržno. Gospodarstvo je pri njih zelo razvito, takisto čut varčnosti, ki je podlaga gmotnemu t-nevitu. Opozoriti hočemo danes fa^no na državne hranilne naprave, katere nam predstavljajo finančno moč narodov. Te naprave so državne poštne hranilnice. Istina je sieer, da se osobito Francoz in Anglež poslužujeta bank v finančnih operacijah, vendar eo državne hra- vred, vendar pa sta se se preje .lereie in Krhin nekoliko zlasala, potem pa se pobotala in šla skupaj k Francetu Colariču, ki tudi toči vino pod vejico, in kjer sta pila brata France in Leopold Goltes. Jerele in Kerhin sta bila sicer jezna druga na drugega, toda jezo bi bila rada stresla nad Francetom Goltezom, na katerega sta bila že dolgo zelo jezna. Po polnoči sta se Jerele in Krhin podala domov. Ko je šel France Goltes kmalu nato na dvorišče k potrebi, sta ga napadla oba. Jerele je ustrelil proti njemu trikrat in ga zadel enkrat v levo roko nad komolcem. Krbin ga je pa sunil z nožem v glavo, da mu je prizadel precej nevarno poškodbo. Goltes je moral iti v bolnišnico. II. izkai daril pogorelcem v Mokronogu. Darovali so: Gustav Oma-hen, c. kr notar v Mokronogu 100 kron; Anžlovar Mirko, nadučitelj, Marezige (Istra) 5 K; Rabič Ivanka 2 K in 6 zavojev pb?*v*, katere je nabrala pri blagih ]? ■ Kranju; Kastuer Miha, Ljubi j a JO K; Lek-še Mira, Trebnje 72 K, kot V< čistega dohodka C. M. veselice v Trebnjem; Kolinska tovarna v Ljubljani 20 K; Lenassi & Gerkmann, Ljubljana 31 kron in 2 zavoja oblek i. dr.; dr. Juro Hrašovec, Celje 5 K; dr. Vladimir Foerster, okrajni sodnik, Metlika 10 K; Friderik Berdajs, Sava pri Litiji 50 K; Jožef Tekavčič, okr. sodnik, Mokronog 25 K; Marija tik, Ljubljana 1 zavoj obleke (darovala sama in stranke njene hiše); dr. Fr. Tominšek, odvetnik, Ljubljana 50 K; Krožek mestnih uradnikov, Ljubljana 50 K; »Slov. Narod« nabral od 1. septembra do 15. septembra 387 K 41 v; dr. L. Treo, Kranj 5 K; R. Mi-klaue, Ljubljana 1 zavoj blaga; Konrad Rosenbauer, Line ob Donavi 15 kron; dr. Josip Kušar, Kranj, poravnava med Posojilnico v Šenčurja ca. V. 10 K; dr. J. Furian, Ljubljana, poravnava med A. P. in F. P. 10 kron; fantje v Kamniku 70 K; Ivan Hajželj, trgovec* z gramofoni v Ljubljani, 1 zavoj obleke; Ana Boglič, Marija Hočevar in Angela Bemlaj is Litije, zavoj obleke; Babic Ivanka, Kranj 5 K; Jnrčec Anton, klobučar, Krško 10 K; Antonija Filippon, Postojna, 1 zavoj obleko: A. Kn Ljubljana, 1 zavoj obleke; Župnijski urad na Viču 10 K; Pevsko društvo »Zvon«, Šmartno pri Litiji, dohodek veselice z dne 10. septembra t. 1. 115 kron; Jožef Rohnnan, c. kr. notar, Kostanjevica 20 K; M. Katerina Majhnič, predstojnica, Škofje Loka 10 K; Iva Seunig, Ljubljana 10 K; Ludvig Sehescherko, Planina (Staj.) 20 K; Evgen pl. Trebuhovič, Mala-loka 10 K; E. Hainrihar, Skofja Loka 10 K; Mestno županstvo, Kranj 100 K; Zavarovalnica Anker, Dunaj 40 K; Avgusta in Lubi Kalčič, Rudolf ovo, 1 zavoj obleke; Trije samci, Riva a/S 3 K; Vernseger F., Javor-nik 20 K in zavoj obleke; Škrajnar Matija, Dunaj 10 K; Pavčič Anton, nadnčitelj, Kostanjevica 5 K in Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj v Ljubljani 560 K 61 v; Mestno županstvo v Postojni je dovolilo podporo 157 K, katero je poslalo županstvu v Mokronogu- Igra narave. Prijatelj lista nam je poslal gobo, znano pod imenom »Jurček«, ki je jako čudno zraščena. Iz prvotne gobe je pognalo še 12 gobic, ki so tudi razvite. Tako pojavi pri jesenskih gobah obetajo, kakor trdijo ljudski vremenski preroki, dobro zimo. Sneg. Z Gorenjskega nam poročajo: Od nedelje na ponedeljek je zapadel sneg po naših planinah in sicer do niža ve 1000 metrov. Vsled tega je precej občuten mraz. Danes imamo + 7° C. Limrla je v Gradcu ga Amalija Hren roj. pl. Kovago-ttrs, soproga višjega sodnega svetnika in bivšega državnega poslanca gda. Jakoba Hrena. P. v m.! Današnji številki je pridjano kot priloga vabilo na naročbo »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. List izhaja šele pol leta, a priobčil je že toliko lepih in zanimivih slik iz našega slovenskega ozemlja, da list vsem prav toplo priporočamo, da si £a naroče. Naj bi ne manjkal v nobeni slovenski rodbini, zlasti pa ne v nobeni slovenski gostilni, brivnici itd. — »Slov. Ilustrovani Tednik« si je postavil jako lepo nalogo, da pri-obnje slike o raznih zanimivih dogodkih, veselicah in sploh društvenih prireditvah, o znamenitih možeh itd., kar bo gotovo vsakogar zanimalo. Opozarjamo na prilogo! Elektroradiograf »Ideal« ima za torek 3., sredo 4. in četrtek 5. oktobra sledeči spored: Žrtve alkohola. tSenzacijska drama iz socijalnega življenja v 2 dejanjih.) Jako zanimivo in poučno. 800 metrov dolg film. Billv in domači prepiroki. (Jako komično.) Pri popoldanskih in večernih predstavah. Vsak petek velik večer smeha z najlepšimi komičnimi slikami. Kravo ukradel je dosedaj še neznan storilec posestniku Martinu Berianu iz 2alne. Krava je štiri leta stara, rumenobele barve,bolj majhna ter ima bele, navzgor obrnjene roge. Sled vodi v smeri proti Višnji gori. Pozor pred nakupom! Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 50. Na Dunaj se je odpeljalo 60 Kočevarjev kostanj peč, iz Bol-cana je prišlo pa 32 Hrvatov. Nezvest gonjač. Slaboglasni Mihael Fajdiga se je v nedeljo pogodil z nekim potnikom, da mu bode gnal konja na Štajersko. Ko je Fajdiga debil na roko 20 K za potne stroške, je konja popustil v hlevu, denar pa zapravil. Izgubljeno in najdeno. Delavec Fran Zorko je izgubil denarnico, v kateri je imel 6 K denarja. — Stražnik Karel Mramor je našel vozni zavor. — Čuvaj Anton Batovra je našel moški površnik. — Branjev-ka Rozalija Ličon je našla zavitek pisalnega papirja. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 17. septembra do 23. septembra 1911 izkazuje 16 novo-roj< ncev, 1 mrtvorojenca in 32 umrlih, med njimi za grižo 3, za jetiko 4, od teh 3 tujce, in vsled mrtvouda 1. Med umrlimi je 14 tujcev in 21 iz zavodov. Društveno naznanilo. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v senožeškem sodnem okraju priredi dne 15. oktobra T- L ob 3. popoldne v prostorih okr. sodišča v Senožečah ustanovni občni zbor. Kranjsko društvo za varstvo živali v Ljubljani naznanja, da ima >d 1. oktobra t. 1. dalje svojo društveno sobo skupno s tukajšnjim društvom LiŠnih posestnikov v pri-• ičju hile 20 v Gosposki ulici 1 radne ure so vsaki četrtek od 5. do 6. zvečer. Odhodnica* Društvi »Sokol I.« in »Sokol II.« priredita danes zvečer polu 9. uri skupno »bratsko od-Mnjco« vsem onim bratom članom, ki nastopijo ta teden vojaško službo. Odhodniea as vrši v »Prešernovi sobi« gostilno g. Goršeta(»Nori svet«). Brate člane vabimo, da se v obilem številu udeleže te odhodnice, pri kateri se poslovimo za dogleden čas od naš!h najzvestejsih Članov in najboljših telovadcev. Na zdar! Odbora. Odbor »Narodne čitalnice« v LJubljani naznanja: Nadaljevanja včerajšnje odborove seje se nadaljuje jutri v sredo ob pol 9. zvečer v iU talničnib prostorih »Narodnega doma«. Na dnevnem redu je poročilo veseličnega odseka o proslavi društvene 501etnice in važne interne zadeve. Ker je dnevni red zelo aktualen, prosimo polnoštevilnega obiska gg. odbornikov. v Zavedni Slovenci z Lepega pota prirede v nedeljo, dne 8. oktobra v salonu gostilne pri »Novaku« na Tržaški cesti vinsko trgatev v korist naši dični Ciril - Metodovi družbi in naši prepotrebni dijaški kuhinji »Domovini«. Z ozirom na blagi namen in da vsaj nekoliko opomoremo zopet naši mladini — bodočnosti, vabimo vse nase somišljenike in vse zavedno občinstvo, ljubljansko in okoliško, da jo pose t i v najobilnejšem številu. — Vstopnina 20 vin. Za dobro jed in pijačo bo skrbel naš priznani gostilničar gosp. Novak. Zabava bo izborna, ker smo izbrali najbolj zaspane policaje nase »gmajne«, da čuvajo grozdje, tako, da bo smel vsakdor — krasti. Začetek ob 4. popoldne. Nastop župana in njegovih častitih dostojanstvenikov bo ob pol 5. Na trgatev so se danes brzojavno povabili odlični gostje iz vseh slovanskih dežel, tako da bo ta trgatev zastopana skoro po vseh slovanskih narodih v njih slikovitih narodnih nošah. Slovensko laski krožek je izvolil na snočnjem obenem zboru predsednikom dr. Janka Bereeta, v odbor gdč. Olgo Ničevo, gg. Frana Abul-nerja ter Frana Peklenka, v nadzorstvo gg. Milana Pajka in Ljudevika Cerneta. Dalje se je določilo, da ima drugi tečaj svoje ure v ponedeljek in četrtek od polu 8. do polu 9. ure zvečer; drugi tečaj v sredo in četrtek. Pouk se prične takoj ta teden v obeh tečajih. Prostor je mestni dekliški licej I. nadstropje v levo. Krožku se vedno še lahko vsakdo priglasi ter pristopi. Seveda je zlasti za začetnike najboljše, da čimpreje prijavijo svoj vstop, kar lahko store v času pouka ali zasebno pri kakem odborniku. Začetniki se naj polnoštevi'ln« udeleže prve ure v sredo pouka ob 8. uri zvečer, ker se pri tem določi natančne as za bodoče lekcije. Prosveta. Iz gledališke pisarne. Nocoj na predvečer godu Nj. Veličanstva cesarja se vrši v svečanostno razsvetljenem gledališču slavnostna predstava, pred katero se svira avstrijska himna. Nato Giusseppa Verdija opera v 4 dejanjih »Rigoletto«, v kateri gostuje ga. Maja markiza Strozzije-va, prva pevka v Zagrebu. Predstava se vrši za par-abonente. Prihodnja predstava bo v četrtek. — Dramsko osobje pripravlja Jur. Hilberta dramo »Krivda« in ljudsko igro »Orjaška igrača«, operno osobje »Prodano nevesto« B. Smetane in »Suzanino tajnost« Wolf - Ferrarija, operetno osobje pa Gilbertovo opereto »Sramežljiva Suzana« in Strassovega »Cigana barona«. Nekatere stvarne opazke k našemu gledališču.Malokatera kulturna ustanova ima za uživotvorenje pojma in ugleda ljudstva kot naroda tolijri pomen, kakor ravno gledišče. Ljudstvo, ki nima gledišča, ni popoln narod. Zatorej je pač umevno, da vsak zaveden, na višini časovnega razvoja stoječi in z narodom stremeči narodnjak s skrbjo in brigo opazuje razvoj našega gledališča, in reči se sme s tihim zadovoljstvom, kajti v toliki meri v kratkem času menda nikjer ni napredovala dramatika iu ž njo gledališče, kakor pri nas. — To je pač že v dokaz velenadarjenosti slovenskega življa, ki v skromnih in neugodnih razmerah zmaguje tolike težave in skokoma napreduje v nc-nadjani meri. — Izgledi se večkrat ponavljajo: slovenska književnost pred Prešernom in za njim; saj v nekoliki meri se da istotako reči: razvoj slovenske glasbe pred Huba-dom in za njim, in Če malo pomislimo, bomo približno smeli reči: slovenska višja godba pred Talichom in za njim... S tem pa ie dan tudi razvoj in napredek našemu gledišču, zlasti operi. Pred desetletji so se naši pisatelji jedva ob vrhuncu ali koncu svojega razvoja upali na dramatične poskuse. Sedaj odkar imamo gledišče in se pisatelji razvijajo ob šivi dramatiki na domačih in zlasti tujih proizvodih klasičnosti, — so nahajajo že začetniki na onem nli celo daleko višjem mestu razvitka ▼ dramatiki, kakor naši očaki na vrhu ali celo ob koncu pisateljevanja. Živo gledališče nima nepreglednega vpliva samo na probnjo in po- vzdigo narodne samozavesti, ampak ima tudi nenadjano moč vzbnje,spod-buje in vzgoje pisateljev dramatikov samih. Samo ob živih gledaliških odrih ae more razvijati dramatika. Mnogo gledaliških talentov je rodila že Slovenija, žal, da delujejo iu slovijo v tujini* kar jih vaške razmere v domovini ženejo ▼ tuji boljši rfvet. Kakor češki, tako tudi slovenski umetniki slovijo na dvorni operi in drugih tujih odrih* ker doma ni prostora za nje. In povrnem nerazsodno je zato početje, zadirati se nad tujimi umetniki na domačih tleh, — zlasti če smo jim dolžni bratovske ljubezni in obvezne hvale za izpolnitev domačih vrzeli in za dopolnitev domačih moči, kakor se to godi po celem svetu. Naše gledališče je visoka šola za vzgojo domačega proizvajajočega in uprizarjajočega dramatičnega uiuet- ništva. Dokaz je torej nizkega vidika in nezadostnega obzorja, če domač leposlovni k robantuje iu v nič deva uspehe našega gledališča zaradi izpolnitve domačega nedostalega osobja z umetniki bratskega rodu, — češ, da bi morali le polagoma — in prav počasi razvijati svojo dramatiko — še naprej z diletanti - domačini — in samimi domačimi igrami od burke do komedije, od igrokaza do drame in tragedije, — čez dolgo le še pride na vrsto — glasba na odru, — opereta in opera. Ta nasvet se mi vidi ravno ta ko umesten, kakor pri razsvetljavi. Slovenci naj bi smeli svetiti samo z domačim pridelkom razsvetljave, — s trskami, kakor nekdaj, — z repičnim oljem, — Čez dolgo s petrolejem; — no kje je še potem plin, — električna luč in tako dalje! Čeprav imamo že visoko razvito gledališče, naj bi se pri stopnjevani rabi in iznajdbah električne luči zadovoljevali v dramatiki zgolj z domačimi dramatičnimi trskami, — z repično lučjo, s petrolejskimi svetilkami itd., dočim nam valovi kulturnega napredka in razvoja bijejo od vseh strani na glavo. Kultura je kakor zrak, ki se mehanično preliva iz kraja, kjer ga jc kaj v prostore, kjer ga ni ali ga je manj. V takih važnih stvareh ni, da bi vsakdo govoril merodajno besedo, najboljši strokovnjaki in naobražen-ci jo tukaj zavozijo čestokrat —, najboljši — so komaj zadostni. Naša želja je, da bi se vsi narodni sloji zavedali velcpomembuosti našega gledališkega svetišča, -slasti pa dežela in mesta, da jim ne bodo mlajši rodovi opravičeno očitali nezavednosti v svojih dolžnostih do glavnih narodnih kulturnih teženj in nepopravljivih zamud. Toda v tem oziru naj razpravljajo in tekmujejo poklicanejši činite- Namen tem vrsticam je predvsem opozarjati na neljub nedosta-tek pri naših gledaliških prireditvah. Hvala bogu, more naše gledališče z znatnim, razmeroma celo sijajnim uspehom gojiti opereto in opero poleg drame. Toda pravi užitek operete in opere je možen le na podlagi popolnega poznanja libreta. Libreta pa naše občinstvo ne dobi v roke. Kar ga ujame — mimogrede pri predstavah, to ga ima, če iz gledališča gre-doč ne pozabi tega, kar je s trudom nagloma ujelo. In namesto, da bi naši ljubitelji kake opere — doma se veselili slovenskega besedila, — morajo segati po tujem, seveda nemškem libretu, — s čim se pač ne pospešuje narodna vzgoja. V začetku se je opera zavedala važnosti slovenskega besedila, in se je nekaj slovenskih libret izdalo, kakor: »Teharski plemiči«; in kakor sem slišal (videl pa ne) tudi »Lohen-grin«. Toda, kar je bilo, je že zdavna vse razprodano. To so dotični libreti in Lohengrinovega slovenskega libreta pred dvema letoma ni bilo dobiti — za noben denar v Ljubljani. Nikakor torej ni umesten izgovor, da se tisek libreta ne izplača. Pri nas je knjigotržtvo, hvala bogu, že toliko razvito, — da se da izhajati. Za libreto ni treba nikakih bogatih oprem. Prosta izdaja besedila zadostuje, enako za drame. Svoj čas je ognjišče nase dramatike, naše dramatično društvo izdajalo »Talijo«, — in se je tiskal vsak najmanjši dramatični drobiž, — sedaj pa gredo velika dela — brez tiskanega sledu mimo nas. Hvala bogu, dramatično društvo je odložilo skrb za gledališke predstave, na — poklieanejsa pleča, — vendar bi vedno lahko še ostalo ognjišče in duša vsega dramatičnega razvoja, ravno z nadaljnim izdajanjem vseh znamenitih in vrednih del, ki z uspehom gredo preko naših odrov. Hvala bogu, tudi oder deželnega gledališča dobiva po Slovenskem ie tod in tam svoje brate in sestre in torej lahko govorimo, če tudi ne v neskromnih mejah, o naših odrih. a . Dramatično društvo naj bi pridno nabiralo člane po vsem Slovenskem in članom nudilo vsako leto nekaj dramatične književnosti, zlasti tudi potrebnih libret. Mnogo še čaka dela in zaslug pozvane činitelje v naši dramatiki, naj bi jih bilo deležno v mnogem oziru dramatično društvo, in še dolga leta slovelo v starih in novih zaslugah. Morebiti bi tudi Gabrščkova knjižnica kaj pripomogla, aH celo dramatično družtvo stopilo ž njo v dotiko. M. Dr. flospodnrsfuD. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca septembra 1911 je vložilo 1532 strank 867.993 K 80 v, j 1530 strank pa dvignilo 815.108 K 38 v. Stanje vlog koncem meseca septembra 1911 41,591.386 K 73 v. Stanje vložnih knjižic 28.794. — V III. četrtletju 1911 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 1 milijon 688.287 K, vrnilo 295.547 K 28 v. Stanje posojil 33,915.524 K 14 v. — Srečke. Glavni dobitek 4% Tiskih srečk iz leta 1880 v znesku 180.000 K je zadela serija 1490 št. 9. — Glavni dobitek knežje brunšviških srečk v znesku 81.000 mark je dobila serija 2982 št. 25, 10.800 mark pa serija 6086 št. 14. — Glavni dobitek turških srečk v znesku 200.000 frankov odpade na št. 1,544.781, po 4000 frankov pa na št 472.298 in št. 1,693.743. izpred sNHtL Izpred tukajšnjega okrajnega sodišča. Bizoviška tercijalska gnojnica. V petek popoldne se je vršila konč-j na obravnava proti že znanim terci-J jalskim junakinjam, bizoviškim amaeonkam Franci Stern, Iv. Bra-jer in Heleni in Ivani Janežič. Kakor smo že poročali, so te bogaboječe ženske obtožene,da so v svoji krščanski ljubezni polivale z gnojnico 21. junija zvečer voz, v katerem so se peljali skozi Bizovik trije gospodje, ki so se tako zamerili tem ženskam le zaradi tega, ker so naprednega mišljenja. Vse obtoženke krivdo trdovratno taje in so jako hude, da se jih sploh obdolži takega umazanega dejanja. Zagovarjajo se plitvo in tr-j dijo ponovno le to, da naj jim krivdo eden dokaže, če jih je kdo videl. Govorila pa je o tem cela vas in vedno so bile imenovane samo te obtoženke kot napadalke. Pravih prič res tožniki nimajo na razpolago in je celo dokazovanje jako težavno, ker se more opirati edino le na ljudsko govorice, ki pa je pred sodiščem in pod prisego jako nezanesljiva. Izpoved , prič, katere obtoženke neprestano motijo z neslanimi opazkami, napravi na poslušalca jako mučen vtisk Vsak miga z ramo, Češ, ja gospod, jaz nič ne vrT>i. Le to vem kar sem slišal ljudi, ki so govorili po vasi. Ko je sodnik vprašal eno pričo, tudi odlično sobojevnico obtoženih napa-dalk, kdo ji je to pravil, se ona odreže, ja gospod, kaj č'mo za svetam it', mene nič ne briga, to je velika stvar. Ena priča je pa vendar le odločno potrdila, da mu je obtoženka Ivana Janežič rekla drugi dan »Snoč smo jih polivale«. Vendar sodišču to ni zadostovalo za izrek o krivdi in je ženske oprostilo. Zastopnik tožnikov je prijavil vzklic zaradi žaljenja časti. — Na obtoženko Ivano Janežič je bila ona priča, — ki .je za svetom hodiva — tako huda, ker je ta pravila, da smo jih polile, da ji je obetala po obravnavi na terasi pred justično palačo, da bi ji bilo dobro jih po gobcu naložiti. Končala se ta umazana za klerikalno tercijalsko ženstvo tako značilna afera še ni. Razpravljalo se bo o tem skrajno umazanem napadu tudi še pri vzklic-nem sodišču in morda se do takrat posreči razkrinkati prave napadalke. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Dva zrela ptička. France Zakot-nik, 18 let star, pristojen v Moste, je služil kot hlapec pri Beti Orehek, gostil ni čarki v Kolodvorski ulici, kjer je obenem tudi prenočišče za tujce. V noči od 4. na 5. avgusta je bil tam Ivan Malinšek iz Tacna. Zidane volje je dajal za pijačo. Pri njegovi mizi je bil tudi Zakotnikov pajdaš Anton Štrukelj,291etni kočijaš v Vodmatu. Pri bližnji mizi pa je sedel sam neki tuj človek, katerega pa nočeta obdolženca poznati. Vesta samo, da se piše Istenič. Malinšek je tam prenočil in gospodinja mu je dala boljšo sobo; ker je vedela, da ima pri sebi večjo vsoto denarja. Obdolženca sta se dogovorila in vzela Ma-linŠeku ves denar, ki ga je imel pod vzglavjem shranjenega v rudarskem koledarju. Ko se je drugo jutro Malinšek zbudil, je videl, da mn je bilo ispod vzglavja vkradenib 1200 K. Zakotnik, Štrukelj in pa dozdevno neznani Istenič to pa šla skupaj že ob polu 2. po noči v kavarno »Ilirijo«, ker je neznani naročil 3 črne ka- ve, in ker niso bili urno poetrezen i je neznani Istenič naglih korakov od-išel proti kolodvoru, ostala dva sta pa tekla za njim, ne da bi ga dobila. Gotovo je, da je moral tudi ta biti % obdolžencema v zvezi. Odpeljala sta se do Št. Petra, potem sta šla peš dve postaje, od tod se pa odpeljala v Reko, ker sta popivala nekaj časa, nakar so jih prijeli. Obdolženca se zagovarjata, da je Štrukelj, ko je hotel iti v Malinšekovo sobo spat, pobral listnico, ki je ležala na tleh in vsebovala 340 K, kateri denar sta si med saboj razdelila. Ker se je pri Zakot-niku našlo pri aretovanju le 200 K, je gotovo, da je odnesel največ denarja neznanec. Sodišče je obsodilo Štruklja in Zakotnika vsakega na 14 mesecev težke ječe. Po Ljubljani se mn je tožilo. M. Vojska je znan postopač in ima v Ljubljano prepovedan povratek. On pa se za to malo briga in pride večkrat kljub prepovedi v Ljubljano. Pred kratkem ga je zasačil stražnik, ko je po Dunajski cesti ljudi nadlegoval. Vojska mu je pokazal pesti, nekaj zagodrnjal in jo mahne na Knezovo dvorišče. Ker je stražnik obdolženčevo nasilnost poznal, poklical je še drugega stražnika, ker sta mu napovedala aretacijo. Vojska se jima je z vso silo uprl, enega stražnika je vpraskal na rokah, drugega pa obrcal, ko je ležal že na tleh. Poslati sta morala po odgonski voz. Obdolženec se ne mara zagovarjati in se dela duševno bolnega. Zdravnik - izvedenec pravi, da je Vojska sicer duševno nekoliko manj vreden, vendar duševno normalen in simulant. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. Prisiljenec, ki delati ne mara, je Karel Neckermann, bivši trgovski sotrudnik, 48 let star, pristojen v Ljubljano, naposled prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici. Obdolženec je zašel na napačna pota, mesto da bi se oprijel resnega dela, se je klatil po svetu brez dela in prišel 28krat v konflikt z raznimi sodišči, lansko leto so ga pa vtaknili v prisilno delavnico. Tu so ga vporabili v pisarni, a se je tega dela kmalu naveličal, češ, da ne more pisariti, ker ga oči bolijo. Odkazali so mu lajša dela, a tudi to mu ni bilo všeč. Zmerjal je zdravnike, kateri so se po preiskovanju njegovih oči izrekli, da je simulant. Pa tudi z nadpaznikom sta si prišla navskriž, za kar mu je hišna uprava naložila za kazen 4 tedne zapora. Ko ee mu je prečitala razsodba, izustil je v svoji jezi vpričo navzočih skrajno žalitev na osebo cesarja. To je pa najbrže zato storil, da bi se rešil prisilne delavnice. Ta želja se mu je izpolnila, kajti obsojen je bil na 14 mesecev težke ječe. Razne stuorL * Draginja. Na Dunaju so naznanile velike mlekarne odjemalcem, da bodo od 1. oktobra naprej podražile mleko pri litru za dva vinarja. Pomembnost tega povišanja cene je razvidna iz tega, da porabi Dunaj na dan kakih 900.000 litrov mleka, vsled česar bo dunajsko prebivalstvo plačalo za mleko na leto 650.000 kron več. Cena mleka se je v 11 letih na Dunaju že četrtič povišala. — Danes se vrši na Dunaju seja petrolejskega kartela. V strokovnih krogih računajo s povišanjem cene petroleja za eno krono. — Iz Brna poročajo, da so se tekom včerajšnjega dopoldneva zbirale na trgu po ulicah ponovno velike množine, da demonstrirajo proti draginji. Končno je vojaštvo razkropilo demonstrante. — Češki, poljski in nemški socijalni demokrati v pre-mogokopnem okolišu pri Moravski Ostrovi poživljajo premogopne de-delavce, da ustavijo kot protest proti draginji in opomin na delodajalce, prihodnji četrtek za en dan delo. * Kolera. Iz Soluna poročajo, da se je pojavilo tam v sredo pet novih slučajev kolere, v Tikvicu je umrlo za kolero 6 oseb, v Bitolju 2, v Skop-Iju 4, v Veričovičih 16 in med vojaki v Senici dve osebi. * Katastrofa vojne ladje »Liber-te«. Viceadmiral Beason je odredil, da morajo vse ladje izkrcati smodnik in to svojo odredbo je podkrepil s tem, da ima vojna mornarica zahtevati tako municijo, ki ne tvori neprenehoma nevarnost za moštvo. Kakor smo že poročali, je na ladji še mnogo mornarjev, do katerih dosedaj še niso mogli priti. Grozoviti prizori se odigravajo tudi ▼ mrtvašnici. Med zdravniki, ki strežejo ranjenim, je tudi zdravnik ladje »Li-berte« Christan, ki ga je zračni pritisk vrgel v morje, ki pa je dobil le lahke poškodbe. Večina ranjenih bo okrevala, vendar pa bodo mornarji večidel za vse svoje življenje pohabljeni. Na ladji je vse uničeno, edino dva topa sta ostala še rabna. Borzni prezident Gas ton Drevfns je nabral za rodbine žrtev 100.000 frankov. Oklopnice »Republique« še niso mogli spraviti v pristanišče, ker je krmilo nepremično. Da je nastala v trenutku eksplozije na ladji »Liber- te« panika tudi na tej oklopnioi, ee da razložiti iz dejstva, da je vrglo nekega mornarja z ladje »Liberte« v sredo moštva ladje »Republique«. Mornarji so mislili v prvem hipu, da se je razletela njih ladja, skočili v morje in večinoma utonili. Tudi na ladji »Democratie« je nastala panika. Priletelo je namreč mnogo železnih plošč na ladjo in so železni deli z ladje »Liberte« ubili tudi nekega častnika. * Konec ljubavne drame. V Szat-niar - Nemeti štacijonirani nadpo-ročnik pl. Bartl pešpolka št. 5 je v nedeljo na cesti v Budimpešti ustrelil domobranskega častnika Edmunda Lazarja. Lazar je bil že dve leti v Budimpešti in ko je nekoč zbolel, je šel na dopust v Szatmar - Nemeti. Tam se je seznanil s soprogo nadpo-rocnika Bartla, ki se je zaljubila v njega in zapustila svojega moža ter izjavila, da se bo poročila z Lazarjem kakor hitro bo ločena od svojega moža. Nad poročnik Bartl je v zadnjem času prigovarjal svoji ženi, da naj se vrne k njemu, ta pa se ni dala pregovoriti. Zato je šel Bartl k Lazarju na stanovanje in ga je poklical na cesto, kjer ga je ustrelil z revolverjem v glavo. Krogla mu je šla skozi desno oko v možgane in Lazar je kmalu nato izdihnil. Morilec je šel nato k svoji ženi in ji povedal, da je ustrelil njenega ljubčka, nakar se je sam javil. Bartla so seveda takoj obdržali v zaporu. * Tretja žrtev dunajskih dogodkov. Včeraj so pokopali tretjo žrtev dunajskih dogodkov z dne 17. septembra delavca Hogerbauerja. Na grobu sta govorila poslanca Schuh-meier in Vol ki. Pogreb se je izvršil popolnoma mirno. * Kolera. Sanitetni departement ogrskega notranjega ministrstva razglaša: 1. in 2. oktobra so poročali iz province o 8 obolenjih za kolero in a treh sumljivih slučajih. * Hofrichter. Doslej Hofriehter, ki je znan iz zastrupljevalne afere na Dunaju, še ni ločen od svoje žene. Te dni se mu je posrečilo pisati iz ječe neki bivši učiteljici svoje žene pismo, v katerem zatrjuje, da je nedolžen in prosi učiteljico, da naj vpliva na njegovo ženo, da se ta ne k>či od njega. Telefonsko In brzojavnu Hmelj. Norimberk, 3. oktobra. 400, 200 Mirne cene, neizpremenjeno 260/345. Politične konference. Dunaj, «. oktobra, V ministrskem prezidiju so se vršile danes velike politične konference. Ministrski predsednik baron Gautsch je konfe-riral s prezidijem nemškega »Natio-nalverbanda« o programu za državni zbor. Konferenca se je zavlekla, ker so delali nemški poslanci ministrskemu predsedniku težkoče in vlačili v razpravo zadeve, ki so se pripetile v najzadnjem času. Vojna poročila in borza. Dunaj, 3. oktobra. Na borzi so vrednosti danes vsled optimističnih poročil poskočile in je bila tudi kupčija živahnejša. Tudi orijentske vrednosti so dobile višji kurz. Češki deželni zbor. Praga, 3. oktobra. V današnji seji češkega deželnega zbora je najvišji deželni maršal 6poročil, da je permanentnost nacijonaluo politične šolske in finančne komisije dobila cesarjevo sankcijo. Češki deželni zbor se je na to odgodil. Takoj po seji se je sestal šolski odsek, ki bo v ponedeljek imel generalno debato o ^regulaciji učiteljskih plač. Naeijo-nalno politična komisija ima prvo sejo v ponedeljek. Rusinska sloga v parlamentu. Crnovice, 3. oktobra. Rusinski poslanci iz Bukovine so sklenili v državnem zboru zvesto skupnost z Rusini iz Galicije, ter zahtevajo, da se vlada ozira na vse rusinske zahteve, sicer odrečejo vladi svojo jK>d-poro. Poljsko - rusinska sprava. Lvov, 3. oktobra. Vesti o poljsko - rusinski spravi so neresnične. Rusini sami dementirajo te vesti. Rusinski narodni svet je nasvetoval svojim poslancem, da naj vztrajajo v opoziciji. Nove bosenske železnice. Budimpešta, 3. oktobra. Pretekli teden so se vršile konference glede novih bosenskih železnic. V soglasju s temi dogovori bo vlada predložila bosanskemu saboru načrte za sledeče železnice. Prvič: Novi-Bihač, drugič Banjaluka-Jajce in tretjič Tu zla-Bračka. Novi predsednik mchikanske republike. Mehiko, 3. oktobra. Za predsednika republike je izvoljen M a d e -r o. Italijansko-turŠka vojna« Z bojišč nI poročiL Dunaj, 3. oktobra. Danes je nastal glede vesti z bojišč velik odmor. V političnih krogih mislijo, da kaže to, da se je situacija preokrenila na boljše. Faktično je cela Tripolitanija odločena od mednarodnega prometa in je izključeno misliti, da bi prišla od tam kaka obvestila. Vse podmorske kabelske zveze s Tripolitanijo so pretrgane in edino v Rim prihajajo še natančnejša poročila. Ker pa je evropska javnost neugodno sprejela poročila z bojišč, najbrže italijanska vlada vse te vesti zadržuje. Pariz, 3. oktobra. Sem niso prišla v zadnjih urah prav nobena poročil a. V diplomatičnih krogih presojajo zaradi tega položaj optimistično. Mnogo si obljubljajo od posredovanja Nemčije in smatrajo že to iz-ostanje poročil kot uspeh Nemčije. Vzrok stagnacije. Berolin, 3. oktobra. Tu so mnenja, da stagnacija v poročilih z bojišč ni prav nič čudnega. Italija ni bila pripravljena, da se situacija tako hitro poostri in ni mogla v tem kratkem času zbrati zadostne okupacijske armade. Edini vojni čin, ki se je doslej izvršil, je blokada Tripo-lisa. Kar pa da zelo malo prilike za burne vojne prizore. Tudi se mora Italija vsled pritiska velesil omejiti samo na Tripolitanijo. Bojno polje je tedaj za enkrat samo morje in puščava. To pa je obenem vzrok, da ni nikakršnih senzacionalnih vesti z bojišč. Nemčija posreduje. Pariz, 3. oktobra. »Matin« poroča, da je nemški poslanik v Carigradu že interveniral, da pa je bila njegova intervencija odklonjena. Interveniral pa je tudi nemški poslanik v Rimu in je imel popolnoma isti neuspeh. Italija je izjavila, da sicer želi ohraniti mir, da pa sporazum s Turčijo ni prej mogoč, predno ni zasedla Tripolitanije. Berolin, 3. oktobra. Listi poročajo, da je mogoče govoriti o kakem posredovanju velesil šele takrat, če je Italija Tripolitanijo faktično zavzela. Italijanska vlada izjavlja, da je k miru pripravljena, da pa je takoj napraviti mir mogoče samo nt v• • • lurciji. Odklonjeno posredovanje. Carigrad, 3. oktobra. Angleški in francoski poslanik sta sporočila turški vladi, da niti Anglija, niti Francoska ne more ustreči turški prošnji za posredovanje. Obe velevlasti Sta nasvetovali Turčiji, da naj skuša kakor hitro mogoče doseči mir z Italijo. Resna sodba na Angleškem. London, 3. oktobra. Tudi ofici-jozni angleški listi sedaj zelo resno presojajo italijansko turški konflikt. »Westmiinster Gazette« piše: Po dogodkih ob albanski obali je prav umevno, da je postala tudi Avstrija nervozna. Bojimo se, da bo plačala Italija posledice svoje akcije v Albaniji s poostreno rivalitete od strani Avstrije, in da ho posledica teh njenih korakov izključitev Italije iz albanskega vprašanja. Ne vojna, marveč vojaška akcija. Pariz, 3. oktobra. »Matin« prinaša oficijozno italijansko noto glede albanskih dogodkov. V tej noti poudarja Italija, da svojega sedanjega razmerja proti Turčiji ne smatra kot vojno, marveč samo kot vojaško akcijo. Tudi ne bo italijansko brodovje napadalo turških vojnih ladij drugod, kakor ob afriški obali, marveč se bo držalo popolnoma V defenzivi. Italija tudi ne namerava nikjer drugod izkrcati vojaštva, kakor samo v Tripolitaniji. Avstrijska nota balkanskim državam. Zofija, 3. oktobra. Avstrijska vlada je izdala na vse balkanske kabinete noto, v kateri pravi, da per-borescira vsak konflikt na Balkanu. Sama se hoče držati popolnoma korektno in se izogniti vsemu, kar bi dalo najmanjši povod za komplikacijo na Balkanu. Ruske note. Zofija, 3. oktobra. Rusija se je obrnila na kabinete v Zofiji, Bel-gradu in na Cetinju, ter je zahtevala obvezne izjave, da se Bolgarska, Srbska in Črnogorska država ne bodo vmešavale v italijansko turški konflikt. Sodba o položaju v Belgradu. Belgrad, 3. oktobra. Politični krogi presojajo položaj na Balkanu zelo hladno. Srbija ima sicer v Turčiji mnogo interesov, povod pa, da bi se morala vmešavati bi mogli dati samo notranji nemiri, ki M ogrožali direktno srbske interese ali pa vznemirjali srbske državljane« Italijanska mobilizacija. Rim, 3. oktobra. Mobilizacija ekspedicije v Tripolitanijo je sedaj končana. Ekspedicija bo obstojala iz 2 divizij in se bo cela ekspedicija prepeljala na 15 transportnih parni-kih v Tripolia. Transport bo trajal 12 ur. Demisija turškega mornariškega ministra. Carigrad, 3. oktobra. Mornariški minister je podal svojo demisijo, ki jo utemeljuje s tem, da je dal pravočasno povelje, da naj se turške torpedovke umaknejo proti severu v dalmatinske vode, česar pa častniki in poveljniki tor ped ovk niso storili. Bombardiranje Tripolisa. — Potopljena turška ladja. Rim, 3. oktobra. Bombardiranje Tripolisa se začne šele jutri. V Tri-poliškem pristanišču so italijanske vojne ladje potopile turško ladjo »Derna«. Italija ni izkrcala vojaštva v Prevezi. Carigrad, 3. oktobra. Uradno se demontira vest, da bi bili Italijani izkrcali v Prevezi vojaštvo. Turško vojno brodovje. London, 3. oktobra. Tukajšna pomorska zavarovalna družba je dobila obvestilo, da se je turška vojna flotila ustavila v Dardanelah, in sicer v pristanišču Nagari. Flotila obstoji iz 14 ladij. Vesti o kakem spopadu med italijansko in turško vojno mornarico so torej neresnične. G spodorstvo. O bistvu alkoholnega vrenja (kipe-nja) in o uporabi čistih d rož pri pridelovanju vina. Spisal ravnatelj kmetijsko - kemijskega preskuse val i šča za Krnnjsko ing. chem. J. T u r k. (Dalje.) V novejšem času pa se poslužujejo še drugih načinov, ki bi naj preprečili napačno kipenje. Tu sem spada predvsem izbira pravega časa za trgatev, ki pa je preveč odvisna od premnogih naključij in še zlasti od vremena. Drugo tako sredstvo, da se doseže čisto kipenje, obstoja v povišanju prostih kislin mošta. To zvišanje kislin se doseže s tem, da se zmeša kislo, oziroma nezrelo grozdje s sladkim, oziroma z dozorelim grozdjem, ker izkušnje uče, da je kisel mošt za napačno kipenje manj občuten, kakor pa mošt, ki vsebuje premalo kislin. V južnih krajih povišajo množino kislin v moštu naravnost z dodatkom vinske kisline, ki se pa sme pri nas dodati le bolnemu moštu, oziroma vinu. Neposredno izknšajo dvigniti množino kislin v moštu, in to zlasti na Francoskem z mavcem (gipsom), ki se moštu doda. Ta način pa je po idnskem zakonu prepovedan pri nas. Odtlej pa, kar je znano, da uspeva večina budilcev vinskih bolezni le tedaj, ako ima zrak pristopa do njih in da je za razvoj drož potrebnega kisika dovolj v moštu samemu, izknšajo izboljšati kipenje mošta s tem, da se pristop zraka k njemu zabrani. Po tem načinu je mošt le malo časa z zrakom v dotiki in še potem pokipi tako, da zrak ne more več do njega. S tem so razvoju bersnih glivic, plesni ter ocetnih in drugih bakterij stavljene meje in je zaraditega kipenje mnogo čistejše. Ta način pa se da strogo izvesti le pri pridelovanju belega vina, kajti črnin, ki na tropinah, oziroma drozgah kipe, ni mogoče zaščititi popolnoma pred zrakom. Ogljikova kislina, ki se razvija pri vrenju črnin, dviga namreč tropine k površju, vsled Česar se morajo le-te često potisniti na dno ali pa se mora mošt vedno iz nova od spodaj odtočiti in potem zgoraj dol iti. Pa tudi z uravnavo kipelne topline se dajo pri poki pen ju mošta doseči prav lepi u6pehi. Spoznalo se je namreč, da prenizka, kakor tudi previsoka toplina izredno pospešujeta razvoj kipelnih škodljivcev. Pri nizkih toplinah se razvijajo namreč v moštu zlasti plesni in pri previsokih pa oeetne bakterije. Zato vpeljejo pri dobro uravnanih vinarstvih vrenje mošta pri 15° do 16° C. Posledica tega je, da se razvijejo v zdravem moštu predvsem droži in se s tem zatro škodljivci kipenja. V dosego tega namena 6e poslužujejo pri pokip»nju mošta po potrebi hladilnih ali pa kurilnih naprav. Do resnično čistega vrenja pa se je prišlo še-le z uvedbo < istorejnih ali samočistih drož v po-kipenju mošta. Čistorejne ali samoČisti droži se vzgajajo od ene same kvasne stanice, ki se jo razmnoži na primernem za-rejališču. Ker pa so, kakor smo že slišali, vrste in plemena drož, ki se po svojih lastnostih in posebnostih prav močno razlikujejo med seboj, zato bi izvrševanju vinskega pridelovanja prav malo koristilo, ako bi 6e čistorejne ali samočiste droži vzgajale od poljubne vrste, oziroma od po-I ljnbnega plemena drož. Za vzgojo či-i storejnih drož se mora marveč izbra-| ti stanica take kvasne vrste, ki ima najodličnejše lastnosti in ki mošt gladko in popolnoma pokipi ter daje poleg tega vinskemu pridelku čistost * kipelnega značaja in pa prijeten vonj in okus. Zategadelj je potrebno, da se čiste droži najprej preizkusijo na njih lastnosti in učinkovanju ter šele potem, ako so se izkazale dobre in krepke, vpeljejo v izvrševanje vinskega pridelovanja. Mnenje, da morajo biti čiste droži od trte, za katere vinski pridelek te naj bi rabile, je napačno, ker so prišle droži na grozdje čisto slučajno in morejo biti zaraditega in so tudi v resnici na različnih trtah istega vinskega okoliša eno in iste kvasne vrste in plemena. Poleg tega pa se mora tudi uvaževati, da so dana prava svojstva vinskemu pridelku po trti in jih zaraditega droži ne morejo popolnoma i^premeniti. Prav tako bi bila tudi zmota, če bi se mislilo, da čiste droži iz tujega vinskega okoliša niso sposobne za pokipenje domačega mošta, ker so krepkokipeče čiste droži, ako imajo tudi vse druge dobre lastnosti, porabne za vsako-i vrstno vino dotlej, da ne prinašajo tuji kipelni značaj v vinski pridelek. Pri pokipenju nesterilizovanega, oziroma nepasterizovanega naravnega mošta pa se ni sploh bati, da bi mogle čiste droži iz tujega vinskega okoliša vplivati kakorkoli znatno na vinski pridelek, četudi je vonj in okus vina v veliki meri odvisen od drož. Pozabiti se sme namreč, da se razvijajo v nesterilizovanem naravnem moštu, poleg čistih, tudi lastne droži dotičnoga mošta in te ohranijo pravi značaj vina ter spravijo s tem kipelni značaj drož iz tujega vinskega okoliša ob veljavo. Le tedaj, ako bi šlo za pokipenje pasterizovanega mošta s čistimi drožmi, bi bilo prav, da bi se rabile za pokipenje mošta čiste droži iz vinskega okoliša, ki iz njega izhaja trta. Pa tudi v tem slučaju delujejo tujerodne krepkokipeče čiste droži prav izborno. Za rešiti pa je še vprašanje, če so za pridelovanje črnin potrebna posebna 5i s tore."] na plemena drož iz vinskega okoliša črnin in dali niso tudi za črnino enako dobro porabne vsa-kojake dobre droži. Zategadelj storimo za ta čas, da se reši to vprašanje, prav, ako dodamo mostu s katerim nastavimo droži za pokipenje črnin, nekoliko čreslovine. To pa zaraditega, da se droži privadijo na njo in da pokipi jo potem z večjim učinkom drozgo črnin, ki vsebuje vselej izdatno množino čreslovine. Uporaba čistih drož je zlasti pri neugodnem vremenu na mestu, ker, ako je vreme v jeseni deževno, grozdje ne dozori in je poleg tega gnilo in plesnivo in prav zaraditega iz njega napravljen mošt podvržen raznim boleznim, vsled česar kaj rad nepravilno pokipi. Pa tudi v ugodnih letih in pri lepem vremenu, ko se dobiva brezhiben in jako zgoščen mošt, je priporočati uporabo čistih drož za pokipenje mošta, ker se da samo s pomočjo njih z gotovostjo računiti na popolnoma pokipele vinske pridelke. Prav tako je priporočati uporabo čistih drož tudi pri hladnem vremenu, kajti hladno vreme močno zadržuje kipenje, vsled česar mošt kaj rad zaplesni in posledica tega je, da dobi vino duh po plesni in grenek okus. Splošno pa se da reči, da ob var je jo čiste droži vrenje mošta premnogih slučajnosti in bi se jih bilo zaraditega vselej posluževati. (Konec prihodnjič.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. septembra: Marija Ko-privnikar, delavka, 73 let, Cesta v mestni log 35. Dne 30. septembra: Alberta Mi klavec, zasebnica, 66 let, Opekarska cesta 15. Dne 1. oktobra: Ciril Lamovšek, sin čevljarskega mojstra, 4 mesece, Karlovška cesta 2. V deželni bolnici : Dne 29. septembra: Jera Ver- hunc, delavčeva žena, 55 let. Dne 30. septembra: Ivan Smole, posesunik, 60 let. Dne 1. oktobra: Martin Kranjc, občinski ubožec, 78 let. Poslano*) Preblagorodni gospod Ivan Jereb veletršec s špecerijskim in manufakturnim blagom ter s deželnimi pridelki, trgovec s klobuki, vinom in lasmi, fotograf in izdelovalec sveto-vnoznanega likerja »Florus«, prodajalec žganja in vina brem koncesije na debelo in drobno itd. itd. v Sestranskl vasi nad Škofje Loko. Po različnih špekulacijah in občudovanja vredni podjetnosti si baje zašel v denarno krizo. Namesto, da bi samega sebe trkal po prsih »Men cul pa!«, pa se repen čiš in kokodaj-skaš — ravnotako tvoj oče — pred drugimi, da sem jaz povzročitelj tvojega, menda sedaj nevarnega položaja. Počasi, fant, da te ne bom učil, kako se sme govoriti! Priznati mi moraš, da sem tekom let tvojega plod o nosnega delovanja imel s teboj jako malo ali pravzaprav ničesar opraviti; bil si mi prejkoslej lanski sneg. Ves stik s teboj je obstajal v, tem, da sem dal prijateljem na njih prošnjo par informacij, v katerih a tebi pač nisem imel veliko povedati. Opisal sem tvoj furijast značaj, glede gmotnih sredstev pa pripomnil, da si imel pred tremi leti, ko si začel svojo trgovino, 400 K svojega denarja. Sicer je pa meni deveta briga, če imaš od Sestranske vasi do Loke same tovarne za svoj »Florus« in ma-gari navrh Blegaša nekoncesijoni-rano »gostilno« za svoja izvrstna vina in žganja. Opozarjam te le, da za-naprej paziš, kaj gobezdaš o meni, drugače se bova videla kod drugod, kar ti gotovo ne bo prav prijetno. Moj današnji korak zapiši še na račun moje popustljivosti in usmiljenja. (3382) Gorenja vas, 2. okt. 1911. F. Ks. Jelovčan. • Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to določa zakon. f Jrfodni salon Jvane Schttter na Sv- ^etra cesti štev. 3t priporoča klobuke:, vseh strol^. Ce3 opoldne odprfo. 'J las i pixa- 10101 u zmsfteu podlagi je v resnici najboljši nado za okrepile! kolena glavi ii zi ojateije las. Cen n sttkie-■u 1 HO.. nt umeće/ * SI umetniške;, m pokrajinske ae dobe vedno v veliki izbiri v JHii tafipr Preša nova alka 7. a a t a x 400 Naprednjak., prispevajte za Narodni sklad! mm m srmn jnm n. cima ti mm* 626 K 67 v Srmib* sv. CtrlU te Metoda v Ljub-ljani je imela meseca septembra 1911. sledeči promet: L Pre|«mkli Redni prejemki: 1. ) Prispevki iz nabiralnikov 2. ) Prispevki podružnic i. s. a) Kranjska 1765 K 04 v b) Štajerska 1612 „84,, e) Koroška — „ — „ d) Primorska — „ — Skupaj .... 3. ) Razni prispevki « • • Skupaj . . . b) Izredni prejemki: 4. Prispevki za obramb, sklad. 3644 K 53 v c) Iz drui. glav. se je dvignilo 4001 K 50 v Skupaj . . . T22306 K 74 v 3377 K 88 v 10656 K 16 v 14660 K 71 v II. Izdatku 8619K55v a) Redni izdatki: plače, remune-radje učiteljskemu osobju, razni računi itd. b) Izredni izdatki: naložitev na ftavnico, ozir. obrambni sklad 3644 K 53 v e) Izplačila za šolske stavbe 4001 K 50 v Skupaj . 16265 K 56 v torej prebitka..... 6041 K 16 v Op o m ba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1911. orzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani«. Cndai karti dunajske borze 30. septembra lili ffal«lb*al papirji. 41/« majeva renta .... 4*2B/„ srebrna renta .... 4°/9 avstr. kronska renta . . 4% op- m h . . 4° „ kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke . Sp«dk«. Srečke ia 1. 1860 . . M MM „ tiske..... „ zemeljske 1. izdaje n rt H- ., „ ogrske hlpotečne . M dan. komunalne . „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . . . „ avstr. rdeč. krila . ft M M „ bazilika . . . . _, turške .... aslalo*. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne Železnice . . . AIpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke. . . Cekin! Marke Franki Ure . RublJI. Valuta. Dem* ral , Blsfonl 9150 J 91-70 9475 94-95 9150 91 70 90-25 90 45 94-10 95-10 97-50 98 50 418-— 430 — 603- 615 — 304 — 316 - 293— 299 — 270 — 276 — 246-- 252 — 497'— 509 - 493 — 505 — 79- 85 — 69.- 75- 45 ~ 49 — 3580 39 80 232-50 235 50 455*— 465 — 636 - 637 — 337-50 538 50 111 75 72V60 726 60 812 — 81375 309-- 317 — 279 — 279-80 11*40 11-44 117 95 11615 96 15 96 35 9490 95 15 254-50 1 255-25 Žitne cene v Budimpešti. Dne 3o septembra 1911. Termin. Pšenica za oktober 1911. Pšenica za april 1912 . R2 za oktober 1911 . . Koruza za maj 1012 . . Oves za oktober 1911 . Cffaktlt. Trdno. za 50 kg 11 95 za 50 kg 1217 za 50 kg 10 24 za 50 ke 8 42 za 50 kg 9-38 Meteoroloflčno poročilo. (S o opazo-5 »anja , (Stanje A-, Cas i baro- metra v mm E 2 > o > Nebo 2 2. pop. 9. zv. 3 7. zj. 727 8 I 731 8 I 735-5 9 01 si. jvzh 64 sr.jvzhod 6-5 sr. jug oblačno dež Slednja včerajšnja temperatura 67, norm. 12 6* Padavina v 24 urah 5 9 mm. t ■ Potrt velike žalosti naznanjam tužnim srcem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je ljuba moja žena ftmaliia Hren roj. ni. Kovdoo-Ors previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po silno mučni bolezni danes umrla. Pogreb ranjke bo v sredo dne 4. t. m. popoldne ob 5. uri iz hiše žalosti Technikerstrasse 7 v Gradcu na pokopališče k sv. Petru. Svete maše zadušnice se bodo opravljale 5. oktobra ob 9. uri dop. v cerkvi sv. Srca Jezusovega. Blago ranjko priporočam v spomin ter prosim tihega sozalja. V Gradcu, 2. oktobra 1911. Jakob Hren« višjesodni svetnik v p. 3365 Mesto vsakega posebnega obvestila. Preklic avaaala t> t_______ SvItiU rastalll m aaatt ta m p sahvalM«, oa ]• »istopila oi V Utijt, 7. septembra 1911. 3377 ANTON BREN. j Gospo S» snov, prijetne xu- 1 ■ : nanj U v catfni službi in o : I | pokojn • i-H v svrho ženitve | B) znanja a pošteno in inteligentno a mm gospodično. Le resne ponudbe m jj Pod O.« postao ložeče Ljnbljana. j % A A AS As Sk ć Prešerno?! sliki prodaja ii pošilja po paitin nratjn Iv« Bonač v Ljubljani. Cona sliki S kron. 273 Mnjboljii In najpopolnejši klavirji in pianini se kupijo najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanj 5« mesečne obroke rudi ▼ provincijo) samo nar»mo*t od t ornviarja HENRIKA BREMITZ c kr. dvornega r»loinik» v Trstu, ulica Tor S. Pietro (Belvedere) Svetovna rassuva ▼ Paruu i90o najvišje odlikovanje Av«t"o-0{rrske sa klavirje Katalogi tat kondie. gratta te franko. ii v Ljubljani priporoča naslednja Adrejev Levstik. Rdeči smeh . Aškerc. Izlet v Carigrad . . . » Prešernov album Beg Ustoličenje koroških vojvod > Slovensko nemška meja na Koroškem . . . . • Narodni kataster Koroške . Beneč - Šumavsky. Brodkovskl odvetnik....... Bojan. Doktor Hol man . . . Burnett Mali lord..... Cankar Aleš iz Razora . . . Časnikarstvo in naši časniki Čech Svatopluk. Med knjigami in ljudmi ... Erjarec-Safovtc. V naravi . . Halevy Dnevnik . . . . Jurčič Zbrani spisi I.—XI. . . JeUnek. Ukrajinske dame . . Lah Vaška kronika .... L'pić. Strahovalci dveh kroo I. II. a #% Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. . . Murnik. Najhujši sovražniki Oblak. Stara devica .... #% Razne pripovesti .... Remec. Ljubezen Končano ve Klare » Premaganci . ... » V študentovsklh ulicah » Zadnji rodovine Benalja Buštc Mina..... . Senčar. Čez trnje da sreče. . Šepetavec Zaljubljeni kapucin . Štiri rnske slike .... Theuriet: Undina..... Trstenjak Slovensko gledališče Vesel. Libera nos a malo . . Zamik Zbrani spisi .... Zun Osaofti nanki o urtdiea gospodarstva dela: broš. 1 40, » —80 » 240 » -30 » 1-40, » — 60 » 1-50, » —-50 » V60, » 150, » -80 II vez. 240 50 20, 60 20, 30 70. » r— » —80, » —-60 » — 60, a -'80 » 1-50, a —60, a 150, a 150, » 1 20, a 1-20, » I*—1 » -'60, a —-90 % 2- » 140, » 1- 240 250 2-60 250 1 70 270 2 — i 60 160 250 1 60 250 250 2--2-20 180 160 2*20 3- pri aakupo Mrabtih in darilnih predmetov vsake vrste tvrdks tat kr. sli it 1171, W rajpoSilfar. 11 ivrt katalog s .a slikami na aahtevo gratis m franko. 2933 proda, ležeča aa glavnem trga v Novem mesta se radi saartl soproga takoj x ?so opra? o ^LM 3375 Več se po i zve od lastnice Anice Žgnr. Svetovnoslavnl os) pradNMti o. In kr. Ovnrst« Most tL HM. mm Cosksam, 3023 k' jih v veliki izbiri dobite v bogato ilu-strovanen glavnem katalogu z okoli 4000 slikami. Na zahtevo ga dobite grt. in frk. Gospodična vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi, z lepi izpričevali, BV služb« "VI kot kontoristinja ali pisarka na stroj. Naslov pove upravništvo aSlovenskega Naroda.« 3386 MM internat MOLL-DALLMER dri. dipl. kuharska ln gospod, neltelllca Dunaj VIIL, Wlckenbargg. Telefon 18025 v zvezi s 8ehwsrxwaldOTlml aavodi in dragimi šolami — Izborna oskrba. Fina skrbna trgoia — Lopi, zraćnl prostoti. Zmerno eono 3331 Sprejem za vse šolsko leto ali za krajši cas. Prospekti v internatu, VIIL, Wickenburgg, 3 ter :: t Schwarzwaldovih zavodih L, Wallnerstr. 2. u Zaradi bolezni 80 proda iz proste roke 2 minuti od železniške postaje in .'. premogokopne kolonije oddaljeno /. poslople v katerem se nahaja že 6 let uvedena gostilna ter trgovina z mešanim blagom, trafika in pekarska peč. Poslopie je novo sezidano in ima zraven še tudi hlev, novo kegljišče, ledenico in čebelnjak. — Polovico kupnine je plačati takoj, polovica ostane vknjižena. Naslov pove upravništvo St. Naroda. 3383 Sprejme se zastopnik ki bi štajerski umetni mlin zastopal na Kranjskem in proti primerni kavciji imel v Ljubljani zalogo moke. Ponudbe so nasloviti na upravništvo »Slovenskega Naroda« Prostovoljno na prodaj posestvo z dobrimi gozdi in zemljiščem pri hiši Redi se lahke do 10 glav govedine in 20 praš'ćev Lep sadni vrt. hiša in drugo v dobrem stanju. - Proda se radi odpotovanja v Ameriko. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3335 Stanovanje COBO 80 Odda v novi hiši ob poti v Roftno dolino dvoje stanovani in sicer eno z dvema sobama, predsobo, kopalnieo in pritiklinami, drugo tudi z dvema sobama, predsobo in poselsko sobo. K stanovanju spada tudi del vrta. Odda se ia BOTornbor« 3214 Več se iz »e pri blafalnlkll Kranjsko stavMnsko drnibe. PRESELITEV KR0JAŠTVA. Naznanjam svojim cenj. gg. naročnikom in drugemu občinstvu, da sem se s 1. oktobrom t. i. preselil iz Vegove ul. 12 ▼ Oajsvo nllco 2, staro volssko oabrbOTalldoo. Prosim vse cenj. gg. naročnike in drugo občinstvo, da mi tudi zanaprej ohranijo zaupanje kakor dosedaj. Potrudil se bom kakor doslej vsakomur postreči z najboljšim blagom, najokusnejšim delom, najnižjimi cenami. Sprejemam tudi v to stroko spadajoča dela, kakor popravila, likanje, čiščenje i t d. Za Obilen Obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem jana sama 3387 mL 8. HoprodnJ je D D majhno lepo posestvo blizu Gradca. Na posestva je hiša Iz pritličja in prvega nadstropja. Pri posestvu je lep vrt za zelenjavo in ima okoli 2 orala; posebno ugodno je za perilnico, vrtnarijo ali katero drugo obrtno podjetje, ker leži ob vodi in električni moči. Povpraševati je ori upravništvu »Slov. N.c pod .Jadmstrtla 7." 3298 ttfiaV Obat-tt m •sUa takti gostilna In rgovina: aailuL*nej6 a 19. oktobroaa. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda« 332q Šivalni stroj 20. stoletja. Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov. Slnger Co. dela. dr. šivalnih strojev. UM ljnbljana Kranj Kočevje Jiovo mesto St. Petra cesta 4. Glavni trg 53. Glavni trg 79. Velki trg 88. ^Taznanilo preselitve!! H Podpisani si usojam vljudno naznaniti, da se nahaja odslej moja H trgovina z moko in otrobi i ■ i L. na drobro in debelo ter vsakovrstnih mlevskih izdelkov, ▼ Šolskem drevoredu St* 8, zraven mesarja Počivalnika pri Mesarskem mostu, ter se slav. občinstvu vljudno priporočam za nakup vsakovrstne moke. Postregel bodem z najboljšim blagom. Velespoštovanjem Anion Jermani nečak umrlega F. Jermana, trgovec z moko Ljubljana, Šolski drevored i ■ i □ Naznanilo, d Albin Smola« c. kr. višjeaodni svetnik v. p. je dne Ia oktobra zagovornik v vem mestu št. hiša poleg drevoreda). 1911 svojo pisarno kot stvareh, v No« f II. nadstropjef (mestna 3384 Šolske potrebščine ;: vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v r Narodni knjigarni :: v Prešernovi ulici št. 7. z 3360 RAZGLAS. Kr. hrvatska slavon. dalmal dnželna vlada objavila je 20. septembra t t, da je okraj Draga (okraj Sušak, komitat Modruš-Reka) a kolero akuten. C kr. deželna vlada odredba je zato z razpisom z dne 24 septembra 1911. št. 25493 petdnevno zdravstveno nadzorovanje onih oseb, ki bi dohajale iz Drage. Da se zamore tO nadzorovanje točno izvrševati odreja mestni magistrat, da vsi bOtOllrll, gOSttlalvar|l Ia splok vsi, ki oddajajo prenočišča sil StaHOVanJSi ravnutako tudi poglavarji drailm glede družinskih udov, mm-xnami]a takO| vsaka iS Drago došlo osebo pri mestnem zglaševalnem uradu, v »lučaju suml)ivega obolienia pa to nemudoma prijavijo. Zdravstveno nadzorovanje vrši se za čas petih dni, brez osebnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa. Prestopki proti tej odredbi se bodejo ▼ smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857. dri. rak. St. 198 kaznovali. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 29. septembra 1911. Za sakfSSfaajC Ikfiaifcli Spravil ittU Ljakljaae začasno postavljeni c kr. deielae vlade si Lasoban 1. r. m^msmsmBmmmsmammamssmmmmmmmmmm 44 Hlad pisarniški slan pošten in zanesljiv, se sprejme takoj Pismene nonndbe je nasloviti pni ..Zanesljiv 20M" na orni. JI«. 3343 Enpnjto Ib laktorajto It v je najboljši. Marca zaloga pri Pni slov, zalogi čaja in rana na Mili i 13 Riiia ilka itn. 41 3215 Jfonfekajskcc trgovina Ljubljana, Pred škofijo tS priporoča svojo velikansko zalogo zgotovljenih oblek po najnovejšem kroju ya gospode, dečk^ in otroke- — /fajnovejša konfekcija za dame in deklice. Stidna in točna postrežba. Aajnfije cene. g. f. Jurasek, trgovec s klavirji LJubljana, Poljanska cesta 13/L Glasovir^ planino in harmonij trpežen in dober, kupimo edino le, ako 1. Blagovolite si ogledati bogato zalogo naj-slovitejših instrumentov, G. F. Jtaraska, prvega in edinega slovenskega vglaše-valca in trgovca s klavirji v Ljubljani. 2. Varujte se kričečih inseratov tvrdk, ki so navadno malo ali nič zmožne. 3. Ne glejte na jezično umetnost trgovca, nego opazujte blagoglasnost instrumenta. 4. Ne pustite, da pri izbiri trgovec sam igra, ker on slabe glasove izpusti in tudi na slab instrument lepo zaigra. 5. Pri nakupu poskušajte instrument sami in sicer v posameznih tipkah ne po komadih, da poznate enakomerno in mehko barvo hromatike. se strogo ravnamo po sledečih točkah : 6. Ne glejte na ceno, raje na dobro blago. 7. Pred nakupom instrumenta vprašajte v vseh ljubljanskih trgovinah te stroke. 8. Vzemite na znanje, da je v Ljubljani 5 trgovcev s glasovirjl. 9. Priporočajte vedno in povsod pravo slovensko koncesionirano tvrdko Jnrasok. 10 Kupujte glasoirje, pianine in harmonije pri edini slovenski tvrdki Jurasek, kjer dobite desetletno pismeno garancijo. Slavnemu občinstvu priporoča svoje klavirje, pianine in harmonije, dobre, trpežne in po solidnih cenah tvrdka 3280 0. F. Jurasek, Ljubljana, Poljanska cesta št 13. Naznanilo. Ker sta trboveljska premogarska družba kakor tudi južna železnica že enkrat povišali ceno premogu in oziroma voznino, ne da bi bili ljubljanski premogotižci poskočili s cenami, ter je imenovana trboveljska družba zopet v drugič premog podražila, primorani so ljubljanski premogotržci slav. občinstvo javiti da se bo od dne 1. oktobra 1911 naprej prodajal premog stot (50 kg) po 1 K 60 h. Z velespoŠtovanjem zadružno načelništvo. NtiernF fLfllRS nova, znanstveno izdelana kresna za roke in obraz. Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pusica po 60 h in 80 h se dobiva povsod. Lonček 1 K 60 h. 3331 Žaloga^Ljubljani: n^pja [^01 Serrattalto vo železnato Kina-vino Hifijealeaa razstavi sa Donju 1906: Drtavae •đPkovaajc ii častni diplom k zlati kolajni. Pofzroca voljo do jedi, okrepu tlvce, poboljša kri is je rekonvalescentom la malokrvnim »elo priporočeno od zdravniških avtoritet. ii Izborni okus. n Večkrat odlikovano. a Mad 7000 idravnJikin spričeval, s J. SEftRAVALLO, c. in kr. dvorni fcbaritelj TRST-Barko vije. TI? i zJz i 7X7 7ST TJ? TJ? 7X? TT? 717 7Z7 , 717 717 3366 za akvizicijo se takoj sprejme. Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika. Vprašanja na zavarovalnico ,Praga* v Ljubljani, Resljeva cesta 13 pritličje. Proda se v Trbovljah lepo tik šolskega poslopja ob okrajni cesti pri župni cerkvi obstoječe iz dveh hiš in velikega vrta, pripravno za vsako obrt. Proda se tudi parcelirano. Cena se izve pri lastnici gospe Ani Arzeniek v Trbovljah II. 3357 Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani iqi3 Sv. petra cesta štev. 27 ••■ Lepe zračne sobe. ••■ Priznano fina kuhinja. Izborao pijaco. Nizke cono. > Lopi restavracijski prostori. i na)veQl resf a vratiiski vit v Ljobliaiii) KelNaK 2921 Dobiva se vedno pri mJIm>IJ*I plssk mm mrska fJaw KeeVsvs sela flasara za ssrivslae srizt . §0 v leS-sva vssčsaa pasta za parkete . . . M . Kefl-ov lak za pozlatesje okvirov . . . 40 „ Kett-ar lak za stataafke ▼ Tseh barvan Keil-m tasta za čevlje......SO . * m* m « t-jubljainl. I Anton Ditricn. Si Matej Žigon. t Otafl Romaš. Mrijai Valentin Lanajne. Kamnik: Edvard Hajek. Moto naesto: Ivin Pieek. »m«l|: A .ton Zore. Ji Franc Do len z. s Eocsvie: Fnoc Loy. Prva HiKiia eksportna tirfnn n. zlatnine in srebrnnse . SUTTMER Ljolljaia, leitDi trg (nasprati fotovža) ii Sv. Petra testa 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej Prava srebrna ,f „ H „ „ „ 9-70 „ 14 kar. zlata „ „ . . . „ „44-— „ Nikelnasta damska „ z verižico „ ,. 8-50 „ Prava srebrna „ „ „ „ „ „ 9*50 „ 14 kar. zlata „ „ .....20-- M Uhani zlato na srebro „ „ 1*80 14 kar. zlati uhani.....„ „ 4-50 „ Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Telefon it 273. Telefon it. 237. n .8 Anton Šare, Ljubljana Izdelovanje perila, pralnica ta svetlollkalnlca z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-:: lidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta :: poskušnja vsakega zadovoljila. :: :: VZORCI IVA HAZPOIiACr €*»• Aajvečje podjetje konfekcijske :: stroko je ogromna trgovina :: O. jjernatovič Jijubljana, Jl^estni trg štev. 5 katera ima je začetkom sejj» nad 30.000 kpm. svežega blaga po najnižjih cenah — in to: nad 5000 kom. najfinejših oblek ea gospode „ 2000 jf najfinejših površnikov, športnih in zimskih sukenj a 3000 „ pelerin B 2000 „ posameznih hlač in telovnikov 3205 „ 3000 „ oblek sa dečke in otroke n 15000 „ najmodernejše konfekcije ea dame in deklice. Solidna postrežbal Priznano nizk* cene/ priredi že mali dodatek »pravega :Francka:44 s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjkajočimi se 94 vplačili. 44 99 ■PP .-. - .•• vzajemno lavarovalna banka v Pragi. .*. • ••• Bezsrvni fondi s 53f75S.ae*i4. — fs»iso«tnio saiiio