List slovenskih delavcev v Ameriki
Ste-v. 16.
UsTevw
20. aprila 1898.
Leto "V
UltimatnmoflBOslan.
Do sobote opoludne ima španska vlada odlok.
Posredovalna resolucija sprejeta po obeh zbornicah še včeraj podpisana od McKinleva.
Poslaniku Woodfordu v Madridu je naročeno ultimatum danes do-p.oludne izročiti- — Španija se poziva, da se izjavi, ako namerava Kubo ostaviti, da ne bode potreba predsedniku izvršiti resolucijo kongresa, ktera zahteva z orožjem v roki Spance iz Kube pognati.
Ne v£ se komu bode vojna sreda mila, ali sš zagotovostjo računamo, da bodo Zjed. države častno rešile svojo nalogo- Naša newyorška milica, posebno ,,doodi" od 7. polka, kteri se v paradah dobro postavljajo in v štrajkah znajo streljati na neoborožene delavce, ali na Kubo ne gre, temveč bode ležala v senci na Staaten Island, se tam kopala v morju in zabavala z damami.
Odlog.
Kongres do 2. ure v noči zboroval.
Washington, 19. aprila. Predsednik je danes popoludne podpisal posredovalno resolucijo in nato opirajoči ultimatum, vse to so danes odposlali generalu Wood-fordu v Madrid, da to jutri predloži španski vladi. Ministerstvo ima rok do sobote opoludne 12. ure (Washington ski čas) odgovriti nato.
Ultimatum obseza obseg resolucija in predsednik dodaja, da se čuti obvezanega izpolniti naročilo
___io.ygfsssrzs-ta prosi špa.ngfoLjrl$do
za odgovor, ako bode spolnila zahtevo kongresa in odšla iz Kube, da mu ne bode potreba izpolniti tretjega dela resolucije, v kterej se predsedniku naroča z armado in mor-narnico priseliti, da Španija zapusti Kubo.
V seji kabineta od danes zjutraj to posredovalno resolucijo natančno pretehtali in razložili, ter obseg odposlanega ultimatuma dobro
Španci morajo s Knbe, ako treba z silo.
\V a s h i u g t o n, 18. aprila. Danes zjutraj okolu 10. ure se je pričelo zasedanje zbornice, a kmalu je Dingley predlagal, da se zborovanje preloži na opoludne. Predlog je bil sprejet brez ugovora.
Po odložitvi je bila zbornica popolnoma podobna političnemu klubu. Poslanci so stali v skupinah in se pogovarjali o položaju. Vodje strank so hodili od skupine do skupine in z njih zgovornostjo poskušali uplivati za svoje načrte med zaetopliiki^
Ob 12. uri*s^-ie.zopet pričela seja in sedem minut kasneje jejiospcla resolucija, ktero je senat v soboto
so z vsklikom imen senatorjev, dokazalo se je, da je bilo 75 senatorjev na prostoru.
Davis, predsednik odseka za vna-nje zadeve se je izjavil, da ne bode dolgo govoril, ker je potreba brzo postopati. Priporočal je, da naj resolucijo sprejmo kakor jo je zbornica Bprejela.
Brez debate je prišlo do glasovanja. Ob tem času je bilo mnogo članov zbornice v dvorani in vsi so z nestrpnostjo pričakovali izid. Oddanih je bilo 52 glasov za, 46 proti predlogu.
Davis je predlagal, da naj senat sprejme dostavek k resoluciji gled6 pripoznanja kubanske republike. Sprejeto. Nato je Davis stavil drugi predlog, da naj se izvoli posvetoval ni odsek, -kteri naj se z zbornico dogovori- Po kratkej debati, med ktero je bilo večkrat čuti kliče: ,,Glasovati!" je bil predlog odklonjen z 34 proti 43 glasovi.
Posvetovalni odsek i z v o 1 j e n.
Med tem, ko se je senat bavil j navadnimi posli, so se v zbornici bavili z sklepom senata in konečno sklenoli senat naprositi, da pritrdi izvolitvi skupnemu posvetovalnemu odseku.
Okolu 5. ure 15 min. je bila ta prošnja v senatu prečitana in ta sklenol ustreči želji zbornice. Po kratkem besedovanju je dobil pod-predsduik nalog imenovati člane odseka. Imenovani so bili: Davis,
sprejel. Takoj je bila prečitana iuT^er in Morgan. Nato so
od demokratičnih članov zborni< a z odobravanjem sprejeta.
Dingley je stavil predlog sprejeti resolucijo, a vendar priporočal črtati dodatek o pripoznanju kubanske republike. Ta predlog je bil po preudarili. Pomožnemu državnemu kratkej debati sprejet z 178 proti
tajniku Dayu je bilo naročeno napisati spis in predložiti popoludne pri seji kabineta. Ko so se pogovarjali o roku za odgovor na ultimatum, je bil predsednik pripravljen brzo postopati, ker čas je zato. Njegovo mnenje je bilo, dvanajst ur je dovolj časa, da se ta zadeva reši. Med člani kabineta so bili druzega mnenja. Vojni tajnik Alger je hotel daljši rok ; zagovarjal pa je, da dobite armada in mornarnica objed-nem povelje v postopanje. Armada ne more biti pred soboto pripravljena na odhod, ker so gotove stvari še te dni odrediti- Oddelki za prevažanje in prenašanje z mulami ne bodo pred soboto v redu in tako več druzih stvari. Drugi člani kabineta so bili mnenja, da bi Španiji dali pet do sedem dni odloga.
Zjedinili so se za rok 48 ur in v zvezi s preds dnikom skleuoli, da bode resolucijo še le jutri podpisal,
noli odim>? do 8. ure.
158 glasovi.
Resolucija se glasi: Glede gnjusnih razmer, ktere so že dalj nego tri leta na Kubi, tako blizo naše meje, daje moralno čustvo ljudstva Zjed. držav razburjeno, in bo oskrunjevale krščansko civilizacijo, glede na to, ker je bila raz-streljena vojna ladija Zjed. držav in usmrtenih 266 mornarjev, ko je šla ta ladija na prijateljski obisk v luko Havane, zato ne moremo dalje pretrpeti teh razmer, in ktere je omenil predsednik Zjed. držav v svojem poročilu od dne 11. aprila 1898, ter izročil javnosti, nakar zahteval postopanje kongresa.
Zato je bilo po senatu in zbornici Zjed. držav v kongresu sklenjeno:
1.	Da bi moralo biti prebivalstvo otoka Kube po pravici prosto in neodvisno;
2.	Dolžnost^Zjed. držav je zahte-
_ , . vati, od vlade Zjed. držav, da špau-ultimatum bode jutri v sredo odpo- 1 ^ vJada	pripozna popolno
slan, izročen v četrtek in rok za avtoritefco uad otokom Kub6j in da
odgovor poteče v soboto opoludne. j Rube od kliče vojne oddelke in V popoludanski seji kabineta, ko
je pomožni državni tajnik Day pred-ložil njegov načrt ultimatuma in ga skrbno pretehtali so sklenoli načrt od dopoludne malo spremeniti. Postali so mnenja, da bi bilo bolj na prostoru, da ultimatum v Madridu izroče predno se suidejo kortes (zbornica), kar se jutri zgodi, rok za odgovor pa podaljša za 24 ur, tako namesto dva, polne tri dni. To so konečno sprejeli in generalu Woodfordu naročili, da izroči ultimatum španskemu ini-nisterstvu jutri dopoludne pred sestankom kortes.
Torajje vojna neizogibna, in mogoče je, da predno rojaki na daljnem zapadu to številko v roke dobe, da bodo že .odmevalo bobnenje topov in se prične krvavi ples v poslavljajočem 19. veku, veku kulture 1 Vse se maščuje na tem svetu, tako se tudi nad Španijo maščuje kruti, v nebovpijoM barbari-sem in skrajna ošabnost.
iz kubanskih voda vojne ladije;
3.	Predsedniku Zjed. držav se s tem poroča in naroča, da uporabi vso vojno silo Zjed. držav na kopnem in na morju, in milice raznih držav skliče k aktivnemu službovanju kolikor potreba in te sklepe izvrši".
4.	Zjed. države odklanjajo vsak nagib ali namen do vladanja, sod-nje oblasti ali kontrole uad imenovanim otokom, izvan namena na-pravljanja miru na njem ; in izreka svoj sklep, da prepušča vlado in kontrolo prebivalstvu otoka, ko je imenovani namen izvršen".
Glasovanje je bilo sprejeto z odobravanjem in žvižganjem. Sklenoli so o tem takoj obvestiti senat, potem pa so prešli v reševanje druzih poslov.
Obravnave \ senatu.
Ob 2. uri 50 minut je dospelo poročilo zbornice v senat. Poročilo je bilo takoj predloženo in pričeli
N i k a k e g a	i n j e n j a.
Točno ob 8. uri se je pričela. DaviB je poročal, da se posvetovalni odsek ni mogel zjediniti. Prepir na točka, ktera je napravila težavo, je bila zahteva senata v dodatku : „Sklenjeno daje prebivalstvo otoka prosto in neodvisno kar bi bilo po pravnem potu". Olaui zbornice so pa zahtevali njih obliko stavka: ,,Sklenjeno, da naj bode prebivalstvo otoka po pravnem potu prosto in neodvisno". Morgan in Foraker sta potrdila poročilo nju tovariša. Izjavili so se, da so bili preseneteni od zaključka posvetovanja in naglašali, da so bili pripravljeni Turpiev dostavek glede pripoznanja kubanske republike odkloniti, vendar so pa imeli za važno obliko stavka: „Sklenjeno, daje prebivalstvo Kube prosto in ueodvisuo itd.", ker bi bila s tem neodvisnost Kube priznana. Skleuoli so obstati pri tej zahtevi, predlog Davisa na zopetno posvetovanje se zastopniki zbornice je bil zavržen z 40 proti 39 glasovi.
Nato so sklenoli ob 9. uri 15 min. za premor ene ure.
Ob istem času so v zbornici ofici-jelno zvedeli sklep senata.
Zastopnik Bronell iz Ohio je predlagal podati se in sprejeti resolucijo kakor jo je senat predlagal, da se edinost doseže. Ta predlog ni našel dovolj podpore in bil zavržen z 177 proti 144 glasovi. Republikanci so zagotavljali, da ako v senatu še enkrat glasujejo, da se zgubi manjšina in nato so skleuoli zopet posvetovanje in izvolili tri člane; ob 11. uri po noči je zopet nastal premor.
Kmalu potem je bilo poročilo odseka tudi v zbornici sprejeto.
Priprave za vo j~n o. Albany, 18. aprila. Višji po-tbčnik governerja države New York dal tiskati 80.000 obrazcev in jih nzdeli med milico, da se uknjižijo a prostovoljce- Vsak mož dobi na can : 18 unc špeha, 18 uuc gniati (Sunke) 24 uuc osoljenega govejega nesa, 2S uuc svežega govejega me-28 uuc svežega koštruna, 16 unc £ekajene govedine, 24 unc preser-Hranega mesa v kositarnati posodi, 1 unc sveže ribe, 16 unc suhe ribe, % kruha, 24 unc krompirja, 16 unc toke, 17 unc čebule, 3 unce fižola, Junce graha, 2 unce riža, 2 unce peničnega pšena, 16 unc fižola v bsitarnati posodi, pol škatlje gra-3ve juhe, unce kave, 1 unco ča-j, 4 unce sladkorja, 8 unc sira, H nce Boli, unce popra. To naj ilja 38 centov. Plače pa dobi na jesec navadni vojak $13.
Harrisburg, Pa., 18, aprila. Spovednik pennsylvanske milice, ^neral Snowdeu je odločil, da pajo biti njegovi vojni oddelki talij po napovedani vojni priprav-sni v tukajšnjem Fairmount ],rku.
Washington, 18. aprila. V lili hiši so daues zagotavljali, da Kinley ne bode nobene resolu-kongresa odobril, v kterej se ozna neodvisnost takoimeno-kubanske republike. O po-anju senata, kteri ni izpolnil McKinleva v tej zadevi, bo ednik in kapitalisti za nje-hrbtom zelo nejevoljni. Višji Griggs, pomorski tajnik avni tajnik .Shprman in možni državni tajnik Day so se <nes z McKinleyem celo uro po-
Konečen sklep.
Okolu 2. ure 15 min. je poročal posvetovalni odsek senatu, da so se zjedinili. Priporočal je, da naj zbornica sprejme prvi paragraf resolucije, kteri Be glasi: ,,Sklenjeno, da j e prebivalstvo otoka prosto in neodvisno in naj bi bilo po pravnem potu", in da senat črta Turpiev popravek, kteri se naslanja na pri-poznanje neodvisnosti Kube.
Ta predlog jo bil sprejet z 42 glasovi proti 35.
tovali glede kubanske resolucije jrejete po kongresu, vendar ni jano kaj so sklenoli. ^Kongresni član Hull, predsednik snega odseka za vojaške zadeve, bil danes dopoludne pri predsed-ku, glede predloženja načrta kako ima armada preustrojiti za vojne mene in predsednik pooblasti.
skliče 400.000 prostovoljcev. iKinley je bil zadovoljen z načrti. Ta načrt se jut: i predloži »rnici.
Pušk manjka. Tujvečja težava je, s ktero se k boriti armadno upravništvo panj kan je novošegnih nazadovk. 2iapadno armado bi najmanj 50-Otakih pušk potrebovali, kakor-ši sedaj uimajo, zato bodo najbr-žrmado oborožiii starimi Spring-fi puškami. Z neko tvrdko v Biingham na Angleškem se po-gao glede nakupa 100.000 Lee-Mord pušk, ktere bode morala ta odposlati.
ižarka ,,Panther" z 415 po-mSaki je določena, da odpljuje pr Key West. Višji zdravuik mtiruice je poslal svojega poboč-nit Key West, da uredi občno boinico za armado in mornarni-co-d 1700 mladih in 9tarih zdrav-nikse je oglasilo k vojnemu služ-boiu. Kakih 400 jih bodo dodali arui, ktera gre na Kubo. Voja-škarava je dane3 vse podrobnosti odra glede odpravljenja redne vojip?oti jugu. Vsi polki bodo po Anicah tja potovali. Tudi za aro) namenjeno na Kubo so najeli ,nike in druge zadeve odre-dilij
Niodo vojake žrebali.
Vmesna prostovoljcev, ktere bodobali k zvezni armadi, bodo najbr obili iz milice. Ne pričakuje a bi bilo potreba posredovati^ Bbom, ali vendar se tudi v to piarljajo. Napravili bodo zapisnii ti mož zmožnih za vojno v staroitg. 18 do 45 let. Očete,
sinove, kteri za svoje Borodnike skrbč in doslužene vojake ne morejo poklicati pod orožje.
Da bode mogoče spoznati v vojni padle vojake dobi vsak vojak znamenje iz aluminijuma, na kterem bode številka in vojni oddelek zaznameuovan. Ta znamenja bodo nosili na vratu.
Vsi vojaki redne armade, kteri so bili zaradi manjših prestopkov obsojeni, so bili daues pomiloščeni in bodo z njih oddelki odpotovali proti jugu. Belo hišo so danes zvezali s telefonom z vojnim, pomorskim in državnim oddelkom, da bode predsednik vsaki trenotek obvesten o vseh dogodkih na vojnem polju.
Iz v=eh delov dežele so redni vojaki na potu proti jngu. Brodovje na raznih krajih čaka samo na po velje. V Key West je polno španskih ogleduhov, kteri pozvedujejo o brodovju in podmorskih minah v luki. V New Orleans je prva kompanija D od 23. peš polka daues dospela in sicer 12 ur preje nego so računali.
Kreta.
..	j . uduši simpatije, in da
benega interesa, zanjo je popolno vsejedno, kdo je guverner tqga otoka, spada li Kreta k Turčiji ali h Grški, a vzlic temu še je okspqni-rala na tak način, daje moralen in materijalen poraz gotov in neizogiben.	„Slov. Norod."

Kretsko vprašauje še vedno ni rešeuo. Kreta, prvi uzrok grško-turške vojne, še vedno nima obljubljene jej avtonomije in še vedno nima svojega guvernerja. Rusija je bila predlagala, naj Be imenuje dosmrtnim guvernerjem drugi sin grškega kralja, princ Jurij, čemur se je pa sultan odločno uprl.
Ruski poslanik v Carigradu, Zi-novjev, ne hodi od tedaj več v Jldiz-kiosk, odkar mu je sulta da ne akceptira kandidature princa Jurija. Zinovjev pošilja zdaj k sultanu svojega dragomana Maksimo-va, a kadar sultan kaj vpraša glede Krete, dobi odgovor, da car Nikolaj še vedno ni zapustil svojega stališča in da ga tudi ne zapusti, da pa bode čakal, da najdeta sultan in njegov prvi svetovalec, avstrijski poslanik baron Calice, kaj pametnejšega, da se reši kretsko vprašanje.
Angleška je pritrdila kandidaturi princa Jurija za mesto kretskega guvernerja. Tudi Italija se ne meni več za mnenje Avstrije in Nemčije glede princa Jurija, in morda ni neosuovano domnevanje, da je približanje Italije k Rusiji in k Franciji vsaj v tem slučaji posledica tega, da je prestolonaslednikova soproga hči črnogorskega kneza. Nemčija se drži precej neutralno, in je vsa nje politika v Carigradu uaperjena na to, da dobi kar možno mnogo in znatnih koncesij od turške vlade.
Jeditia odločna nasprotnica kandidature princa Jurija za mesto kretskega guvernerja je Avstrija, kajti da bi bil cesar Viljem odločen nasprotnik kandidata ruskega carja, tega ne verjame nihče, izvzemši sultana, kateremu je avstrijski poslanik baron Calice natvezil, da se sme zanašati na Avstrijo in na Nemčijo, ter mu svetoval, naj ne umakne turške vojske iz Tesalije, dokler ne postane kak turški državljan guverner Krete.
Zinovjev bo čakal, kaj si izmisli evropska, specijalno avstrijska diplomacija glede Krete, a izjavil je z vso preciznostjo, da raska vlada uikdar ne privoli, da bi Turčija poslala kacega vojaka na Kreto, in da nikdar ne prizna kakega turškega državljana kretskim guvernerjem, ob jednem pa je tudi odklonil vsako odgovornost za posledice, katere bi naatale, ako poskusi sultan poslati svojega guvernerja s turško vojsko na Kreto. Zinovjev je tudi zastopnikom velesil brez ovinkov povedal, da se RuBija ne meni za nove nasvete, kako ure-
diti kretsko vprašanje, in da jo veseli, da je — post tot diserimina rerum — mogla zopet prevzeti zgodovinsko svojo ulogo, biti brani-telj ica pravoslavnih kristijanov, katero ulogo je bila za nekaj časa opustila, da ohrani evropski mir.
Na Porti vedo dobro, da je bil princ Jurij pripravljen, priti v Carigrad in obljubiti sultanu udmiost in zvestobo. Princ Jurij je bil to ponudil na prigovarjanje Rasije. Morda bo bo sultan še kesal, da se ni ud al želji Rusije, kajti i. j sedaj ne dvomi nihče več, da p »tane princ Jurij guverner Krete, č<s n® koj sedaj, pa nekoliko poznej •.
Rusija je ž njim na pol žj zmagala. Angleška, Francija in Italija podpirajo njenega kandidata, Nemčija je nevtralna in je poslala svoje ladije izpred Krete domu, nasprotnika kandidaturi sta torej samo ž« Avstrija in sultan. (Poslednji teden pa je brzojav raznesol vest po svetu, daje še Avstrija «Vpoklicala vojn > iz Krete. Ur.fdn.)
Tudi sultan se bo moral udati i-u Avstrija ne bo mogla kljubovati vsem drugim državam. Prii>c Jurij postane kretski guverner, n^ celem Balkanu pa se novič utrdi prepri mje, da je Avstrija sovražnica Nu'kanskih in drugih na turškem Livajočih narodov.
AviLrijska zunanja politika j«> res zagone tka. Avstriji bi moralo biti na tem, da si zagotovi kar mogoče veliko upliva na narode, kateri prebivajo v razpadajoči Turčiji ali v nje sosedstvu, sktbeti bi mt-rala, da ei pridobi siinpatije .teh narodov, mesto tega pa latpri vse, da
Dopisi.
Cleveland, 0., 13. aprila.
Rojakom po širnej Ameriki hočem nekoliko naznaniti naše razmere v Clevelandu. Sicer se je že dosti pisalo iz Clevelanda in zunanjem svetu naznanjalo sramotni razpor in neslogo tukajšnjih rojakov. A namen mojega dopisa je veš drugačen. S tem hočem rojakom naznaniti, kako mi Slovenci v Clevelandu |Jvrlo napredujemo. Kdor je poznal tukajšnje razmere pred dobrim letom, mora priznati veliki napredek, kterega smo dosegli v teku jednega leta. Večkrat smo že
Ni le samo ime
kar prouzroča, da je
SUPERIOE STOCK
pivo najboljše. Temveč pivo samo daje temu povod. Ali pijete to pivo?
Povsodi naprodaj v t, dčkih in steklenicah. Ni boljše pive!
BOSCS BASI
LAZE LINDBtf,
Entered as second clas matter at
the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
List slovenskih delavcev v Ameriki Izdajatelj in nrednik: Published by
F. SAKSKR. 109 Greenwich St. New York City.
rojakom po širnej Ameiiki naznanil razmere in mučno trpljenje in nevarnosti, kterim je vsak delavec razpostavljen, kogar je oBoda zanesla v ta od Boga zapuščeni kraj.
Dne 18. sept. minolega leta sem odpotoval iz Clevelanda, O., v Mariano, Ark., kjer sem ostal štiri mesece, polovico Časa sem delal, polovico pa štapal. Ker je bila velika nevošljivost med našimi rojaki, nisem se hotel prerivati za ta ubogi zaslužek, ter sem se s petimi
Na leto velja list za Ameriko $2.—,
za pol leta..............$1--—
Za Evropo za vse leto.....gld. 5,.
„ pol leta____„ 2.50, tovariši podal v Douglas, Ark. Tam
1.25. sem delal dobre tri mesece, in dasi
č^trt leta
,Glas Narodda* izhaja vsako sredo
Za oglase do 10 vrstic se plača 0 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti
ae ne natisi:«**.
Denar uaj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov
ravno je tam strašna vročina in nevarnost zaradi kač, kterih je brez števila, sem bil vsejedno bolj zadovoljen, nego pri zavidljivih rojakih v Mariani.
V deželi Arkansas je grozna vročina, na solncu delati nikakor ni mogoče, človek mora omedleti, ako je še tako trden. Delali smo v
rosimo, da se nam tudi prejšnje kempah v senci in tudi tam nihče
t <i val išče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit«4 i as lovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
obhajali kako veselico pri kterej je nastopilo naše pevsko društvo ,,Zvon" in naš mešani zbor, tudi naša slovenska g »dba je nastopila prav Častno že večkrat, a o tem se iz Clfvelanda ne poroča, menda nima zato nihče časa niti volje. Ako bi bilo potreba o kakem prepiru kaj, to pa to, precej dobite dopis s podpisi.
Velikonočne pra/nike smo obhajali prav slovesno, kako še niKdar poprej. Naše slovensko katol. podporno društvo sv. Vida seje zbralo točno ol« 10. uri dop«»ludn*», v društveni dvorani pri g. J. Turku ter s svojo zastavo in lastno godbo na čelu odkorakalo v cerkev, k službi božji. Naša slovenska godba pod vjdstvom g. John Zormana pa je igrala tako krasno, tako izvestno, da smo se le čudili, pa ne samo mi, ampak tudi ljudje drugih narodnosti, kterih je bilo trumoma po ulicah, koder smo korakali. In res bi se bil tega nadejal; še ni ta jedno leto, kar je godba
mestu, rešila je svojo nalogo itno.
<5ast gre seveda g. J. Zormanu. In zopet v cerkvi, kako ganljivo, k&ko veličastno so odmevale krasne velikonočne pesmi:
Zapoj veselo o kristijan, Veselja tvojega danes je dan. Duh se ti dvigoe k Bogu, spomin pa sili nazaj v drago ti domovino, in marsikteremu rojaku seje vtrtila solzu z oči.
Kdo pa je vse to predrugačil v enem letu? Slovensko godbo in pevsko društvo je izuril zaslužni g
ne vzdrži ves dan. Delati je mogoče zjutraj zgodaj kake štiri ure in zopet popoludne pred nočjo kake tri k večemu štiri ure in to popolnoma brez vsake obleke, razuu tankih spodnjih hlač. Sume so močvirne, da je človeku včasih potreba do kolen v vodi stati, kar je bolj suhe zemlje, tam so farme, na kterih pridelujejo bombaž, s kojim ee pečajo samo črnci (nigri). Mrčesa je toliko, da se človek komaj sproti otepa; moskiti ne odnehajo preje, da nisi po gorenjem telesu pol oteklin, kLere se napravijo od njih pika. Strupenih gosenic je polno, nikdar nisi varen kedaj te obleze, in kjer se ti ta neBnaga kože dotakne, napravijo se ti nekake grinte (kraste). Prava nadloga so tam kače klopotače, dasiravuo zelo strupene, so nam bile še najljubše od vseh golazni; ona se vselej preje oglasi in v obče ne piči rada, zato smo jih tudi mi pri miru pustili. So pa tam še dve druge vrste kače, te so dolge do 8 čevljev iu imajo ob vsaki strani glave debele bule, ter so zelo nevarne; radi teh sem imel vedno puško poleg sebe pri delu; ubil sem jih včasih po 15 do 20 na dan.
Pitne vode tam sploh ni, ker ni studenca, niti reke; pili smo tako vodo, ki se je nahajala v kakej ko-
ostala tam od dežja, črna kakor
tinta. Vrtajo sicer tudi s cevmi v zemljo do vode, a ta voda je dobra le par dni; kadar pa stroj z oljem
Kar se dela tiče je tu ostalo brez kake spremembe; rudotopilnice delajo samo dve, kjer si mnogo naših rojakov v potu svojega obraza kruh služi, za še precej dober zaslužek 02 za lOurno delo; delo je težko in delavce tako priganjajo kakor dolgo-ušno žival. Amerika je že vsa sprijena, kapitalisti pa vedno bolj nesramni, ubozega Adamovega potomca derejo bolj ko morejo, ter mu sleherni dan nove rane prizadenejo ali upam, da bode Bog tudi te enkrat potipal.
Dragi rojaki, vprašam Vas čital-ce našega lista ,,Glas Naroda", zakaj nam ta toliko podučljivega do-naša vsaki teden? Ubogi stiskani narod si ne zapomni besedij tega opominjevanja; vedno nam kliče, da bi se stiskani narod združil in postavil v bran pošasti, ktera vedno bolj preti pogubiti nas delavce. Ali pa tudi poslušamo ta glas, ali kaj storimo, da se ognemo pretečemu polomu, in da ta nas ne zasači nepripravljene? Ne, nič ne storimo v to, vedno le gledamo kako nas v ožje spone kujejo kapitalisti pri njih na tlaki delujoči politikar-ji. To se je kaj dobro pokazalo pri nas v Leadviilu.
V Leadviilu smo imeli dne 5. aprila mestne volitve, in imeli štiri tikete in sicer: Silver republican, Demokrat, Poepel party in regular Republican. Na Poepel party tike-tu je bil tudi naš rojak Joe Golob; ni se sam ponudil v to, ampak drugi so ga prigovorili, da je sprejel to imenovanje. Cele tri tedne so k njemu hodili zuanci in prijatelji raznih narodnosti, iu sicer Nemci, Švedi, Norvežani in tudi precej Slo veucev in ga nagovarjali, da je sprejel kandidature.
Gospod Jožef Golob ima tukaj saloon in veliko trgovino z vinom, in whiskvem in drugimi stvarmi, dalje je tudi zastopnik Milwaukee piva. Pred volitvijo in potem je
pive in za smodko glasovali proti Golobu.
Rojaki, opustimo tako postopanje, mi moramo biti složni iu po-vsodi gledati, ako le mogoče, da spravimo kakega rojaka v javen zastop, ker b tem si pridobimo zaupanje in ostanemo na dobrem glasu, kdor se pa zaničuje sam, je podlagi tujej peti. Gledati pa moramo tudi, da vsi dobimo državljanske papirje in postanemo meščaui širne ljudovlade. Vsem vošim ljubo zdravje in veselje v rajski spomladi; tebi naš zagovornik „Glas Naroda" pa obilo vspeha.	Naročnik.
Razne vesti.
Dvanajst pridržanih naselnikov ubežalo.
Dvanajst naselnikov, večinoma Italijanov, kteri so bili po naselbinski oblasti pridržani, je v petek Jgutraj pobegnilo in niso nobenega peč zasačili, daBi so policijo naprosili na pomoč. Ti ljudje so pobegnili ob 5. uri, uprav ko so služabniki napravljali postelje v prostorih a pridržane. Kakih 175 osob je jilo ob istem času v dvorani. Ubili jo okno in skozi šli po varstveni estvici za ognj v park. služabniki to pa nekoliko časa preseneteni (tali, da jim je 12 ljudi ubegnito. Secega moža je vjel policaj parka, rugi so pa odšli.
V prodajalnici oropana.
Gospo Yeury, blagajničarica pri vrdki Higgins & Leiter štev. 50 in i na 22. ulici v New Yorku je v fedo večer okolu 6. ure napadel ašemljen lopov, ko je uprav hote-i. nesti skupljene novce v znesku 700 in več čekov v blagajnico v rugo nadstropje. Lopov jo je pri-akal na stopnjicah in zahteval
.	u • i p-atljo z novci, gospa je - pričela
zelo mnogo ljudi k njemu zahajalo,	...
& J .. .. .	licati na pomoč, a lopov jo vrge
ker ima mnogo nasprotnikov.
prijateljev in tudi
b tla, vzel škatljo in ubežal. Drugi tn i
ke, seveda novcev
,	. , . .fan so našli na 19. ulici škatljo in
Silver republikanci so skoraj vsif	J
nainažejo, se voda zmeša z oljem in jo sploh ni mogoče uživati. Kar ee , hrane tiče, bi bilo najbolje molčati, tega ne more vrjeti nihče, kdor sam j ni skusil, sramota je, da mora odrašen človek* toliko gladu prestati. Sploh se skoraj nobena stvar uemore uživati, vse zelo smrdi in kako pičlo je vsega. Kar se tega tiče, je vsega kriv rojak Slovenec John
J. Zorman. Ko je on začel poduči J^uik, ker se ni hotel pobrigati
vati, ni gledal na to, da minejo ur^ in on dobi svojo plačo; ampak se je potrudil na vso moč, da bi izuril izvrstne godce in dobre pevce.
Ali g. Zorman v kratkem odpotuje v staro domovino v svoj rojstni kraj na Gorenjsko. In kdo je t^inu kriv? Ni moj namen koga žaliti, ali očitno pa moram reči, da je v Clevelaudu preveč k i m o v c e v, pa premalo zuačajnih mož. Ravno tisti mogočui prvaki, ki si Bog ve kaj vse domišljujejo, nimajo prav nobenega razuma za napredek šega naroda: oni so srečni, če jih j žarek milosti obsije „od zgoraj" in radi klečeplazijo in kimajo. Omenjalo se je že, da je nas 1600 Slovencev v Clevelaudu in vendar vsi ti Slovenci nismo v stani vzdržati enega moža, kterega tako neobhodno potrebujemo. Dalo bi ee še mnogo pisati o tem pa za danes naj zadostuje.
Gospodu J. Zormanu želim srečno potovanje v ljubljeno mu slovensko domovino. (Gorenjsko stran) Rojakom želim srčni pozdrav, izvrstnemu našemu listu ,,Glas Naroda" pa obilo vspeha.
Cleveland, 0., 15 aprila.
Pred par tedni sem sem prišel iz Dooglasaj^^^^jer sem delal v sem obiskal jlje in čez nekaj mi domovino, bi rad
Apaisti in ti so vse svoje moči	....
, v - , „ . , .	lruzih služabnikov
peli, da ne bi bil naš rojak izvoljen-1 - -
Po rudotopilnicah so kompanis
naročili brezsrčnim bosom, da de
lavce na dan volitve puste
in na vse mogoče načine na nje
tiskajo, da bodo volili srebrne rq
ne. Nobeden ni nič č u. Lopova pa utegug>*^icjja
kroro popisala, obraz.
sačiti, ker ga je si ne videla
16Ietna samomorilka.
preskrbeti od družbe ob pravem času boljšega živeža.
V ta kraj so prišli ljudje minolo jesen iz starega kraja in si nobeden ne zna pomagati; ko smo Ješelnika prosila, da naj nam preskrbi več in lkoljše hrane, rekel nam je: „Pre-dobra je za N as, doma še krompirja niste imeli!" Upam, da mu bodo rojaki kmalu posvetili, če mu še niso, kajti kakor on dela z ljudmi, ne postopa noben turški paša ali krvolok slabeje. Da je vse to resnica in še vsega popisal nisem, ker bi bilo preveč, to naj Vam spričujejo rojaki, kteri so še tam ostali, iu ki nemajo denarja, da bi se od tam rešili; iu kteri „Glas Naroda" z velikim veseljem čitajo. Rojake opozorujem in svarim, da ne bi hodili v ta kraj, in se ne bi potem prepozno kesali. Rojake po širnej Ameriki, posebno moje prijatelje v Douglas, Ark., presrčno pozdravim.	Jakob Zakrejšek.
Leadville, Colo., 13. aprila.
Priljubljeni mi list slovenskih trpinov, prosim te, da mi odkažeš malo prostora, da naznanim radovednim čitalcem kake novosti z Leadvilla.
Zimski čas je bil zelo prijeten, ker po navadi smo imeli tukaj vsako zimo veliko snega, ali letos smo ga toliko imeli, da smo videli, da je še bel, seveda ga je bilo po hribih dovolj, ali oni je že Bog v6 koliko let star.
....	... , . A ^ 161etna Henrieta Remrner. ktere
publikance; pretili, so, da bodo s ... . .	'
'.. .	. Stanši stanujejo ste v. o06 6. ulica
te dve rudotopilnice zaprli in p< ,, __ . J .
j .	, , , ... , , ,v New Yorku, seje v sredo zastru-
rudokopih delo vstavili, ako bodt .. , _ ' , . ..
... ,. . ^ . . , Pila s karbolovo kislino. Nihče ne nas rojak izvoljen, kteri je bil nr, .	TT
... ^ t -m" j m- , ■ i ve uzroka samomoru. Henrieta je tiketu za I. \\ ard. Nasprotnik g,	.	, .	. ,J
. ~ . , . . . . T „^lelala čepice v nekaj tovarni in Joe Goloba je bil Apaist L. Ne . ,
„ ,J	.	morala delati po 11 ur na dan.
vard. Na dan volitve je naroc	*
nestrpno pričakoval izida volitve Italijan nraoril komisarja.
vsi so bili mnenja, da zmaga srebrn Italijauski delavec Fiori jev
republikanec. Okolu polunoč, ponedeljek popoludne ustrelil John je zvedelo, da imata g. Golob Ryana pomožnega komisarja za Nevard oba jednako število glasojavua poslopja iu raZ8vetljavo na
in so vso volitev še enkrat P^Amsterdam Ave., ker ga je ta okral iskali; dne 12. aprila zvečer je p^^ slaboga dela pri novi staybi city cancel žrebal med obema kaiKo je FioH U8trem Ryjm^ je ube_ d i doma, ker sta imela enako števil^, 1q poIicija ga sedaj išče glasov, a žreb je določil za našeg
rojaka g. Joe Goloba.	Štrajk premolar jev.
Toraj bode naš čislani rojak Jož Altooua, Pa., 16. aprila. Golob mestni svetovalec za I. okr Osemnajst sto premogarjev Clear-za dobo dveh let. Golob je dob field okraja je šlo na štrajk iu se je rodoljub in pri. vseh narodnost bati, da se še drugi pridružijo. V priljubljen, je precej premožen, obče se misli, da je to pričetek Harrison Ave. ima pol bloka velicega štrajk a, kteri se bode raz te-štev. 101 do 109 dalje ima še dv zal po Pennsvlvaniji, Marvlandu, poslopij na drugej ulici štev. 11 Virginiji iu zapadui Virginiji.
sosednih poslopij je pa več ali manj poškodovanih. V skladiščih so imeli 20.000 funtov smodnika in ta Be je razletel.
Bell aire, O., 13. aprila. Danes popoludne ob 2. uri je nastala pri oljnatem izvirku Hartmanove družbe grozna razstrelba nitrogli-cerina, ktero so prouzročili ljudje sami, ker so zanikarno postopali s to nevarno tvariuo. Razstrelba je bila tako grozna, da je preobrnila samotežnike, les pa na stotine jar-dov daleč razmetala. Okna sosednjih hiš so bila razbita. Konji in voz, na kterem je bil nitroglice-rin, so bili popolnoma raztrgani, enaka osoda je doletela Ed. Skyesa in Daniel Pricea; Ed. Vincent je pa tako hudo poškodovam, da bode umrl.
Nesreča v premogokopu.
Hazleton, Pa., 17. aprila. Nesreča v Lehig Valley Coal Comp. premogokopu je danes zahtevala smrt jednega delavca, dva sta bila hudo, šest pa lahko poškodovanih. Podzemska lokomotiva je vlekla dva voza, pri ogibališči je prvi voz skočil iz tira in na njem bilo 12 delavcev, drugi voz se je povspel na prvega, delavci niso mogli dovolj hitro poskakati raz voz. Jednega je tako pritisnilo, daje takoj umrl.
Trust se žico znižuje zoslnžke.
Cleveland, 15. aprila. Zaslužke vseh delavcev trusta se žico so znižali za 3i odstotka, in znižanje je prizadelo tukaj 8000 delavcev; znižali bodo pa zaslužek delavcem po vseh tovarnah, ktere Trust kontrolira. Taki so nasledki združevanja kapitala!
Konec komunistične naselbine Zoar.
Toledo, Ohio, 14. aprila. Komunistična naselbina Zoar, ktera je kot taka doživela 751etnico seje razdelila; 136 zvestih članov si je razdelilo skupno premoženie vsacega teh nasolnikov.^^a Be_ daj delež vred^fi^ooo Vae pQ_ leofvCiue je merilo 8000 obdelane zemlje. Ta naselbina je pač dokaz kaj je mogoče doseči v zjedinjenem delovanju; potomci starih naselnikov so danes druzega mnenja in hočejo vsak zase delati in počasi tudi vsak zase propasti.
jatelji ponesrečenih so Be izjavili, da bodo trupla teh tudi dodjali k onimi ponesrečenih in ti nečejo preje potovanje nadaljevati. Pretep je vsak hip pričakovati. Nek slepar je zahteval po $70 in to tudi dobil za pet trupel, čez da jih bo mazilil. Ko so s trupli dos|. eli do obali, so se prepričali o slepariji. Sleparja so zaprli in bode najbrže obešen. Centre pravi, da je vse reševanje bilo ,,humbug". Delo se ni pravilno vodilo, pomagati bi imelo 5000 osob, a delalo jih je komaj 500. Ne-ktera trupla so bila še gorka ko so jih našli, a brzo bo jih poslali v mrtvašnico in niso prav nič poskušali jih oživeti. Posamezni rešenih so bili po pet ur pod snegom. Nekteri rojaki nas poprašujejo, ako bo bili med ponesrečenimi tudi Slovenci. a na to nemoremo še nič zanesljivega reči in Bog ve, ako bo kaj natančnega zve.
Evropejske in drage vesti.
Dunaj, 13. aprila. Princeziuja Louisa, Sachsen Kouburg, ktera je s poročnikom Matachich-Keglevich popihala iu popustila moža princa Filipa na cedilu, ter se sedaj nahaja blizo Zagreba v grajščini poročnika, je seguaua iz avstrijsko ogerske monarhije, da ne bode drugim ženam dajala slab zgled. Princ Filip se hoče seveda tudi ločiti.
B e r 1 i n, 14. aprila. Krupp, kralj topov v Essen na Nemškem bode oborožil parnike »jNormania" in „Columbia", ktere je kupila španska vlada od hamburške prekmor-ske družbe.
sestvo i
:ov*dobro
tam ima hišo, v kterej prebiva hlev. Gosp. Golob je doma iz Ks župnija Semič, ženo ima Nemko Povedati moram pa tudi, di je mnogo naših rojakov dalo peljati in oddali svoje glasove-sprotniku katoličanov, to jei Apaista. Gospod Golob je ms-kteremu rojaku pomagal bodisi ta ali oni način, ali sram nai mora biti, da so lastui rojaki ji njemu glasovali in to iz sam-visti, ali vsejedno je izvoljen, p smo zvedeli, da je Josip Golc-voljen bo se obrazi nevošljiv spremenili, njih vest jim je pitala, da je bil ves njih napor ti rojaku zaman. Prav dobro six> zapomniti, da so Slovenci raje g>-vali za Apaista nego svojego-jaka; toraj iz gole zavisti so Hi nasprotovati Slovencu in na fe-čin bi sami Bebe najbolj osranii. Največ Slovencev, kteri so biliii izvolitvi Goloba so bili Vlahiia nevem iz kakega uzroka; nekni je celo povedal, da so za kiec
Strajk v Clearfield okraju zamore še vlado v zadrego spraviti, ker ta je tam naročila 400.000 ton premoga za vojne ladije, kterega je odposlati proti Key West. Skoraj vsi štraj-karji so od one družbe, ktera jo to pogodbo podpisala z vlado. Pred-seduik hoče z lepo štrajk poravnati, ali delavci zahtevajo, da se za njih pomagače vpelje plača od tone, a ne od voza, pri čemur uboge delavce veduo bolj goljufajo, voze na-pravljajo vedno večje, a zaslužek vedno bolj znižujejo. Kadar je železo žareče, ga je treba kovati.
Razstrelbe.
Reading, Pa., 13. aprila. Danes zgodaj zjutraj so tukaj po vsej okolici, posebno pa v Pottstown, Phoenixville, čutili zazibauje zemlje kakor ob potresu. Kakor se je pokazalo pozneje so se razleteli mlimi za strelivo v Summagsfcown, Mont-gomerey County, več kakor 30 miJj od tukaj. Vsa poslopja od tega podjetja so bila razdejana, mnogo
Kako se denar služi P
Chicago, 15. aprila. Leitner, znani špekulant s pšenico je danes velikansko svoto denarja „zaslužil". Danes je prodal 8,500.000 bušlov pšeuice in sicer po 31.15 bušl, take cene pšenica že ni imela od leta 1882, — Pa pravijo, kdor ne seje, ta ne žanje, Leitner je prav dobro žel, dasi nič sej al, oni, ki so pa sejali in želi, niso toliko pridobili ko ta, ki ni nič delal.
Kako znajo gospodariti.
Lincoln, Nebr., 13. aprila. Preiskovalna komisija izvoljena od postavodajalstva, ktera je imela preiskati republikansko državno gospodarstvo in nje nesramno posto-panje, je predlagala ono gospodo deti na zatoženo klop. V poročilu naznanja governerju, da so bivši republikanski državni uradniki z bivšim blagajnikom Bari N v vred izdali na neopravičen način, ali pa poueverili lepo svoto $1,3:23.000. Seveda se ta gospoda ne peča z ,,malenkostmi", zato pa poneverili kar okroglo svoto S600.000. JDrugi nižji uradniki so se pa morali tudi zadovoljiti z manjšimi svotami. Preiskovalni odsek1 je natanko poročal posamezna poneverjenja in priporoča, da bi se brzo postopalo.
Oropanje trupel ponesrečenih v Chilcoot soteski.
Vancouver, 15. aprila. C. L. Centre je včeraj sem dospel iz prizorišča nesreče po plazu v Champ-Cany. Mož je rekel, da je položaj zelo resen. Desparados so trupla ponesrečenih oropali in sicer za velike Bvote. Pri vseh 59 truplih so le $140 našli, dasiravuo so vedeli, da so veliko večje svote pri sebi imeli. Odseki iščejo roparje in ako jih vlove, bodo obešeni. Nastal je tudi prepir o vprašanju, ako bi promet čez Botesko takoj zopet otvorili in sicer predno bi našli vse pod snegom pokopane ponesrečene. Pri-
Prosjakov življenje in smrt.
(Vaška slika po Mariji Stone.)
Gallus in Fešar sta mnogo let živela o miloščini občine.	^t.n
Sffi^^dvaErat ua tetien" prosjačiti.
V	razdrapanej obleki sta hodila od hiše do hiše. Vendar nikdar skupaj. Nista se sporazumela. Vedno sta živela v zavisti, sedaj zaradi požirka žganja, ali malega komadiča špeha, ali škodeljice kave in takih stvari, ktere Be čestokrat pojavljajo y prosjaškem življenju.:
Stari Gallus je bil za mladih nog kmetiški delavec; ker je pa le toliko zaslužil, kolikor je potreboval za svoje življenje, je stopil isti dan, ko je postal za delo nezmožen, iz četrtega stanu v petega, — v prosjaški stan.
Ni se jezil nad svojo osodo in vendar bil dostojen. Ni bil klatež, nikakor ne l Vsaki ponedeljek in četrtek zjutraj se je skrbno napravil, predno je napravil svoje pohode. Zakrpal Bi je suknjo, se umil in z neko stvarjo, ktera je bila podobna glavniku, si lase poravnal in počesal. Nekoč sem mu ponudila, da mu sleherni dan pošljem kosilo. Ali odmajal je z glavo. ,,To ne grč gospa. Te ponudbe ne morem sprejeti. LjuJje bi me imeli potem za pravega prosjaka!"
Zelo pazljiv je bil na to, kar bo ljudje o njem govorili, in se zelo trudil, da bi zavzemal dobro meBto in bil na dobrem glasu. Nikdar se ni hotel pajdašiti s Fešarom, kteri je bil v njegovih očeh lopov.
Felšar, dasiravno je bil precej mlajši od Gallusa, je bil vsled večletne bolehnosti popolnoma nezmožen za delo. On je bil upognjen, skromen. Ni poznal nikakega ponosa, bil udan in potrpljiv. Pred dolgo časom, predno bo ga bolečine popolnoma upognile je opravljal službo pastirja goveje živine; pozneje pa postal Bamo gosji pastir.
V	njegovi mladosti ni bil nič prida, pijanec in lahkoživec. Poslednjega greha mu niso nikdar odpustile stare, pobožne device. Tim bolj pobožna je bila kaka devica, tembolj neusmiljeno ga je obsojala.
Mnogokrat sem se čudila, da nisem ubozega Fešaija nikdar videla v kakej kuhinji. Med tem ko je smel Gallus vedno po četrt nre počivati na kakem stolu in dihati nepokvarjeni duh kuhinje — nekaka južina — je Fešar dobil svojo milo-ščino pred vrati stoječ. Tako me je nekoč ponižno prosil rekoč: „Oh, prosim Vas dovolite mi uročiti mleko, ktero je mačka pustila ..."
Tega ne bi Gallus storil. Ali glad Fešarja je bil hujši.
______
__L_
Kasneje sem zvedela, zakaj je bil hromi tako slabo pcstrežen v mojej hiši. Kuharica M:irjauka, ktera bi najraje vedno v cerkvi čepela, mu ni mogla odpustiti grebov, ktere je prouzročil pred štiridesetimi leti.
Da, celo ko je ležal na smrtni postelji, se je na skrivnem umaknila mojemu povelju, da mu naj nosi jesti. „Ta slabi človek ne dobi ničesar od mene4', je rekla med oltarjem in spovednico.
K sreči ni imela vzgojevalka moje hčere tako strogo moraličniii predsodkov. Iz usmiljenja je ubogemu siromaku vsako jutro donašala kavo in pecivo v na pol razpalo bajto, kjer je težko bolni čakal, da ga reši smrt vseh nadlog.
Včasih je tudi govorila z oddaljenimi sorodniki, kteri S'> vedno molili za njegovo odrešenje, pri tem pa na svoje mislili. Nikakor niso mogli razumeti zakaj gi ljubi Bog
lakomnost ljudi. Ni imel nobenega prijatelja, toda dedičev je imel mnogo. Odveli so mrtvecu tako skrbno Čuvani zaklad iu ga pustili pokopati v razdrapanej obleki, v kterej naj se oglasi na soduji Jan pred sodbo.
Tako so zagrebli mnogo skušene-ga siromaka v zemljo.
Drugi dan je Fešarju sledil v smrt Gallus, kakor bi mu tudi p oslednjega počitka zavidal.
Čudno, da za morejo ljudje še umreti, ko že mnogo let takorekoč živeli niso.
Takrat sem bila na Dunaju, ko so ti dogodki nastali, ko je bila občina hkrati rešena dveh velicih nadlog.
Ko sem domu došla, sem zastonj povpraševala kedaj so umrla poko pal i. Nihče ni to vedel. Ali je bil gospod župnik pri pogrebu? O tem mi ni mogel, ali ni hotel nihče nič
že ne pokliče k sebi! \Mika preskr- j povedati.
bovalniea za siromake t;;m v nebe- 1 Šla sem k učitelju. Ta je bil do-sih je vendar tako krasna palača za brodušen in prijazen mož, ter mi nje.	rad dal odgovor.
Necega dne je šla gospodičina „Gospoda župnika ni bilo pri po-Klara k nekej uplivuej osobi v vasi. j grebu, Saj vendar nemoremo za-In tej naslikala žalosten položaj j h te vati od gospoda, da bi tričetrt Fešarja, in vprašala, ako ne bi za- ure daleč prišel . . . Kdo ve, ako mogla sirotišua blagajnica za siro- mu je kdo še kaj naznanil . . . Ob-maka kaj dati.	j čina sama tudi nemore plačati po-
„Ako daino jed nem u, bode innt g j greba kaj tacega ne gre od nje za-
drugih nejevoljnih. Najbolje je, da nedamo nikomur in ne napravimo razpora", jej je odgovoril ta uplivni mož.
Prošuja gospice je pa vendar imela nekoliko vspeha. Iz najnižje vrste prebivalcev so zbrali necega moža, kterega dolžnost je bila sem in tja ,,pogledati" na Fešarja. Kar je ta po naročilu tudi storil.
Usmiljenost vseh vrst prebivalcev za bivšega gosjega pastirja pa je vzbudila Gallusu.
Kolikorkrat je videl g <spico Klaro ali pa grofinjo Elizabeto hiteti po vaškej ulici, je hotel se >btni škripati, toda imel jih ni. Njemu ni nihče donašal jedil na 'om ! Sam se je moral vlačiti od hiše d} hiše. In vendar kako rad je vlekel svoje zdelaue in oslabele ude od kuhinje do kuhinje.
Toda tudi ž njim je šlo nazaj; j spoznati je bilo po njegovej daai slabej obleki, pričel se je zanemar- j nem.
■ izmed
htevati; dovolj je da je plačala krste. Šest desk? Ne, le štiri so bile in dve deščice, pri glavi in no-gah ..."
,.Toraj zaboj —" „Y obče sta bila oba pokojna slaba kristijana; le redkokedaj, ali celo več let nista šla k spovedi in tudi nista prejela zakramentov za umirajoče — to je bilo celo občini po všeč i — ker zato jej ni bilo potreba skrbeti za cerkveni pogreb ... črno zavist v starem Kdo je bil pri pogrebu? No, štirje
može, kteri so nesli krste na pokopališče in grobar, kteri ju je — za-grebel".
Šia sem na pokopališče. Tik samomorilec, v zadnjem kotičku sta bila groba. Lahko jih je bilo spoznati po kupu zemlje, na kterej je bilo vse zmedeno, le z nejevoljo, ako ne celo z sovraštvom se je to delo izvršilo.
Fešar je bil objednem z Gallusom pokopan. Tako je bilo delo objed-Siromake radi pospravijo živih in v naročju zemlje
mu
vz-
Prestrašila sem se, ko sem ga zadnjič videia. Ravno so se k nam gostje vozili, ko sem zagledala slabo oblečeno postavo opoteka vati skozi vrata na dvoru. Takoj sem služabniku odredila, da ga odstrani. Tak živ dokaz siromasčine pač nihče rad ne vidi. Predočuje se človeštvu kakor menjica, ktero ni bilo mogoče poplačati, ter nekako tajno šepeta strah, a ob jadnem grozno svari . ..
Drugi dan sem naročila za starega prosjaka novo obleko, da si pomirim vest. Zbrala pt'in gorko temno rujavo sukno in prosila vaškega krojača, da se požuri.
Obljubil mi je hitro postrežbo. V petih dnevih, v sredo, naj bi bilo vse gotovo. Tako bi zamogel Gallus biti ,ie prihodnji četrtek čedno opravljen, ko zopet napravi svoje obiske.
Starček je bil zeiu sr> «Vu. Kako se mi j«* zahvaijevajp •eni se. Nada na n- b obleko je pripomogla do j»osli dnjega plamtenja p«»nosa in časti. Sam je šel večkrat h krojaču in to in ono ukazal. Suknjo je hotel imeti dobro podloženo in sicer z d<br«» rujavo podlago.
Četrtek zjutraj sem »*lo dolgo stala pri oknu in čakala na starega. Potno je bilo — ui priš-1.
Popoludne sem poslala služabnika k njemu. Bolan je, mi je poslednji naznanil, vrata je zaprl in nikogar ne pusti notri.
Bolnik je toraj ostal prostovoljen jetnik. Malo jedil si je pustil dati skozi okno. Ljudje, kteri a > šli,gledati' kaj počne, po pripovedovali, da ima poleg sebe razgrnj. uo novo obleko in sejo vedno z rokami dotika .. . Vas koga je odpodil, kogar je zagledal. Šesti dan je umrl.
Nekako alutil je, da ne bode več A, duri je zato zaklenol, da 110-obleko hrani, da bi mu ne bila sna; zadovoljnega se je čutil, bode v groba počival v lepi, čed->leki.
pri tem računu je pozabil na
najdejo trajno pribežališče.
Tukaj počivata jeden poleg zega, oba vaška prosjaka.
dru-
Drobnosti.
Rojaki! Opozarjamo Vas sedaj, ko je vojna gotova, da pazite na Vaše novce, kje jih imate naložene. Velike bani*« hranilnice ali Savings Bang bo dobre in bodo lahko vse prestale, nikakor pa ne majhne. Pazite na težko prislužene novce, da
s-? ne bodete kesali.
* * *
V staro domovino so se vrnili: Gospa Julija Zelene z de-tetom iz Brooklyna, N. Y., na Vrhniko in gospica Jerica Žagar iz Jersey City v Drago g parnikom ..Friesland" II. kajita ; dalje gg.: John Gregurka na Vrhniko in Franc l ršie v Cirknico, oba iz Waukee-gan, 111.; Frank Samsa v Loški po-
oba iz
Lujiza Pesjakova f. 31. marca ob 10. uri zvečer umrla je po dolgi in mučni bolezni ugledna slovenska pisateljica gospa Lujiza Pesjakova, rojena Crobath v starosti 69 let. Pogreb bode 2. aprila ob o. uri popoludne. Bodi ljubeznivi pisateljici žemljica lahka in prijazen spomin 1
* * *
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca marca 1898. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 730 strank 327.541 gld. 79 kr., 578 strank pa vzdignilo 118.603 gld. 80 kr. — V prvem četrtletju dovolilo se je 166 prosilcem posojil
na zemljišča v znesku 143.320 gld. * *
*
Samomor. Fran Škof iz turovega loga v Brusniški občini, prostak pri Ijubljaiiskem domobranskem pešpolku se je dne 26. marca ob 10. uri zvečer v domobranski vojašnici na stranišči ustrelil.
Samomor. 2. aprila zjutraj našel je Ljubljanski policijski stražnik Štefan Goričan pri kozolcu usmiljenih sestra ob cesti na Rudol-fovo železnico obešenega neznanega človeka. Na lice mesta poklicani mestni policijski zdravnik dr. Illner je konštatoval, da se je neznanec sam obesil- Dognalo se je, da je samomorilec bivši delavec v Tschin-kelnovi tovarni, Franc Trojar, 60 let star, oženjen, rojen v Dolenji vasi in pristojen v Zgornjo Šiško, stanujoč v Cerkvenih ulicah štev. 21. Franc Trojar je delal v Tschin-kelnovi tovarni 32 let. Lanskega leta je obolel na roki in se mu je morala odvzeti iz roke neka kost. Vsled tega postal je bil nesposoben za delo in je v zadnjem času vedno tožil, da bode moral skočiti v vodo, ker ne bode mogel živeti brez zaslužka. Od svečnice naprej bil je nočni čuvaj pri Tschinkelnovi tovarni in je zaslužil vsako drugo noč 65 kr. Njegova žena je delavka v ,c. kr.' tobačni tovarui in ima tudi le majhen zaslužek. Hotel seje baj& že dvakrat popred usmrtiti, a žena je to pravočasno preprečila. 2.aprila pa je popoludne odšel od doma in se ni več vrnil. Nesrečna žena ga je iskala celo noč do danes z utraj dokler ni izvedela, da se je obesil, in da leži njegovo truplo že v mrt-vašuici pri sv. Krištofu. Osoda delavcev!
* * *
Ljubljanski južni kolodvor je postal za prometne potrebe že davno premajhen. Po prizadevanji ljubljanskega župana g. Iv. Hribarja odločila se je generalna direkcija na Dunaji poslopje povečati in preurediti.
* * *
D e t o m o r. Franica Podlesnik na Studencu je dne 23. marca vrgla svojo novorojeno dete v ribnik v bližini orožniške postaje. Kq so ljudje potegnili otroka iz vode, je bil že mrtev.
* * *
Žganje ga je ubilo. 27. marca našli so ljudje v gozdu mej Krašujo in Vrhom 291etnega posestniškega sina Fr. Kompalška iz Krašnje mrtvega. Kompalšek je dan poprej popival v neki krčmi in se toliko žganja ,,privoščil", daje
na potu na Vrh obležal iu umrl. * * *
Zgorela je dne 28. marca 78-letna ženica Marija Glavičeva iz Koželevca v novomeškem okraju. Glavičeva se je s svojim sinom mudila v svojem vinogradu. V tem, ko je sin v vinogradu delal, naredila je Glavičeva v zidanici ogenj iu sedla k njemu. GJžgala se jej je obleka in je ogenj ženico tako opekel, da je nekaj trenotkov potem umrla.
ravano železnično progo od Treb njega čez, Mokronog na Tržiše in od tod do Št. Janža. Slavno železnično ministerstvo je vsied tega pregleda sprejelo predložen načrt za podlaga, na kteri se bo ob svojem času delo za zgradbo te železnice nadaljevalo.
Vodovod v Vrbici. Za napravo vodovoda v Vrbici v posto-jinskem okraju je ministerstvo dovolilo podpore 2100 gld. Vodovod bode veljal 4200 gld., dežela bode zanj prispevala z zneskom 1260 gld
V tej knjigi pripoveduje, da je bil Kossutov oče sleparski odvetnik, njegova mati pa tatica, katero so pri neki pojedini in flagranti zasačili, ko je ukradla srebrno namizno orodje. Mladi Ludovik je bil baje
pijanec, nečistnik ter končno tat in	w ______________________f
slepar. Udeležil se je baje atentata ' sedaj "nas je skupaj 23 mož. Tem na našega cesarja_l8. febr. 1353. 1., godcem bodem pomagali delo do-
Kdor rojakov je toraj dober
Naznanilo.
Godba v Butte City, Mont., bi rada pridobila tri godce in aicer za solo cornet, za bas in za trombon; godci morajo biti dobri, da zamo-rejo igrati na izletih in koncertih;
Koroški novičar. Štrajk krojačev v Celovcu je končan ; trajal je samo jeden tedeu ter primo-ral skoro vse mojstre, da so ugodili zahtevam štrajkujočih pomočnikov. — V Celovcu bodo napravili po vseh državnih cestah na nasprotni strani že sedaj obstoječih pešpoti posebni kraj ob cesti za bicikliste. S tem se bo vsaj nekoliko odpo-moglo vednim prošnjam, naj se kaj ukrene proti mnogim nesrečam. — Na več krajih padel je 27. marca ponoči precej visok nov sneg. — Na tisočine laških delavcev je preplavilo že miuole dni deželo, v kateri iščejo dela.
Štajerske novice. Dne 14. marca pogorela je vinčarija Simona Kuharja na Gornji S iviujski, a dne 17. m. m. zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem vred čevljarju Ferdinandu Hajnšeku pri sv. Trojici. — Izgubili seje 271etni hromi mutec iz Sent Ilja pri Slov. Gradcu. Kdor bi kaj znal o njem, naj poroča njegovi materi Marjeti Laznik v Sent Ilju, pošta Sv. Lenart pri Mi-slinjah.
Sramovala i > John L^kan v Bloke,
Memphis*, Tenn. ; vsi štirje s parnikom ,, I .a Gascogne"; s parnikom
*
Požar. V Stranjah pri Beli cerkvi je te dni v hiši posestnika Ivana Vrška nastal ogenj, kateri ie
• - •■» i« »v» vovvc.iiv t a i P43L a ni au iu	i • ■ •	i - * -	» .
..1-h«."« p. odpijuH proti domu;	Mih •°"dM
Morilec svojega tasta in svoje tašče. Iz Maribora se poroča „ S lov. Nar.": Tukajšnje okrajno sodišče je v torek izreklo prvo obsodbo na smrt. Obsojenec je 471etni posestnik Fran Vračko, po domače Maček, iz Puličke vesi. Vračko je v noči od 12 na 13. decembra m. 1. na grozovit način umoril svojega tasta Josipa Ferlinca in svojo taščo Marijo Ferlinc. Vračko je zapravljiv človek in je bil že dvakrat kaznovan radi tatvine. S tastom in s taščo se ni dobro razumel. Tast je malo časa pred smrtjo izjavil, da Vračkotu iu njegovi ženi ničesar ne zapusti, ampak da dobe vse premoženje Vračkotovi otroci. Vračko je bil tastu dolžan tudi ISO gold. Vse to gaje napotilo, daje tasta iu taščo umoril. Prišel je skrivaj v hišo in ju napadel, ko sta ležala v postelji. Preklal jima je glavi s sekiro in jima vrat skoro popolnoma prerezal, potem pa iz skrivnega predala v omari ukradel ves denar, kar ga je imel Frlmc. Vračko in njegova žena sta s tastom in s taščo vsak dan občevala, a šele pet dnij po umoru je Vračko naznanil županu, da pogreša tasta in taščo. Vračkova žena je najbrž vedela za umor svojih starišev, če tudi se hudodelstva ni direktno udeležila. Njo je sodišče sokrivde oprostilo, morilca pa obsodilo na smrt.
umora Karola III. v Parmi 1853. 1 ter zarote proti Napoleonu III. To vse dokazuje Zimandy kot „čisto resnico". — Kosauthov sin, sedanji ogerski državni poslanec, je že vložil tožbo proti pisatelju knjige in proti dopisniku ,Deut. VolkBblatta', kije večje citate one knjige prijavil.
biti.
godec in ga veseli sem priti, naj ae pismeno obrne in kar najhitreje mogoče na:
MARCUS MAUTZ, 436 Watson Ave., Butte, Mont.
KJE JE?
ANTON TOMEC, doma iz župnije Osivnik na Kulpi, okraj Kočevje. Več neeo štiri leta ie že v H«žpli •
Dvajseto ministerstvo v Avstriji je sedanje ministerstvo Thunovo. Od leta 1848 sem so se vrstila ta ministerstva takole: Ministerstvo Kolovrat od 5. aj rila 1S4S do 18. junija 1S4S. — Doblhoff do 11. oktobra 1848. —
Schwarzenberg do 11. aprila 1852. Comp. Boy les, Miss.,
—	Buol do 21. avgusta 1859. — Narodu"/ Reehberg do 4. februvarija 1861. — E.-H. Reiner do 26. junija 1Ž65.— Belcredi do 7. februvarija 1867.
—	Be us t do 27. junija 1867. — Auersperg do 24. septembra 1868.
—	Potočki do 4. februvarija 1871.
—	Hohenwart do 30. oktobra 1871.
—	Holzgethau do 25. novembra 1871. — Auersperg do 15. febru-varja 1879. — Stremayr do 12. avgusta 1879. — Taaffe'do 11. novembra 1893. — Windisch-Gratz do 19. junija 1895. — Kielmansegg do 29. septembra 1895. — Badeni do 28. novembra 1897. — Gautsch do 5. marcija 1898.
Najkrajša so bila ministerstva: Kolovrat 3 mesece, 13 dni; Dobl-hoff 2 meseca, 23 dni; Beust 4 mesece ; Hohenwart 8 mesecev 24 dni; Holzgethau 26 dni; Stremayr 6 mesecev; Kielmansegg 3 mesece, 10 dni in Gautsch 3 mesece 5 dni. Najdlje se je držal Taatfe, iu sicer 14 let in 3 m.
Martin Sjklje iz Anaconde, Mout., v Metliko: John Roje, John Miko-lič. John Turk, Jakob Košmerl ui Anton Knaus, vsi iz Memphisa.
Tenn., v Travnik.
* * *
Ljubljanske novice. Po-' slednji tedeu marca ie zopet d.»šlo! v Ljubljano okolu 200 delavcev z Goriškega in Furlanskega, ktere so tamošnji stavbni podjetniki veČino.na že sprejeli v delo. Zidarska in mizarska dela so se jela pretekli V deu že nadaljevati v novih poslopjih. Nove zgradbe se pričuo -toprav prihodnji mesec ko postane vreme bolj ugoduo. — Od 23. do 24. marcija t. L palo je po Gorenjskem obilo novega snega. — Prihodnje dni prevzame mestna občina električno razsvetljavo v svojo oakrb in definitivno upravo. Garancijske preskušnje so se vršile pod prof. Schlenkom z Dunaja pretekli tedeu .u se povoljno obnesle. — Mestna hranilnica ljubljanska zgradi ai v kratkem svojo lastno poslopje za 60—70.000 gld. — Občinski svet ljubljanski zboroval bode od meseca maja dalje v prenovljeni mestni dvorani.
hiši posestnika Mihaela Rojca, mnogo pridelkov, živil, orodja, obleke, 90 gld. denarja in jednega prašiča.
* • •
Mestna hranilnica y Novem m e s t u je dne 3U. marca t. 1. v vložnem stanji prekoračila prvi milijon kron t. j. 500.000
goldiuarjev avstr. vred.
* » *
Nove bolnice se bodo zgradile v Postojni in v Krškem; ona v Kandiji pri Novem mestu pa povečala.
* * *
Utonilo je 28. marca v Vavti vasi jednajstletno dekle. Rešitev je bila prekasna. Ko so jo iz vode dobili, bila je že mrtva. Da bi imela tolika vas vsaj kak rešilni čoln. Pa kaj, saj ga še Novo mesto nima. Bil je sicer pred leti sklep storjen, in kacega pol leta je bil reB čoln pri mostu v rešitev pripravljen, ker pa tako dolgo ni nihče v Krko pal, so menda zopet ta sklep razveljavili.
Železnica Trebenj-Mo-k r o n o g. Dn6 17. januvarija pregledovala je vladna komisija name-
Zamuda vlaka radi pretepa na istem. Iz štacije Sv. Andrej pri Trstu je odšel 1. aprila zjutraj tovorni vlak. Ker je bilo mnogo naloženih vozov je bil priklenjen zadej še en stroj v pomoč. Kar naenkrat je odrekel prvi stroj svojo pomoč iu vlak Be je moral ustaviti na mestu. Kaj se je zgodilo? Na prvem stroju sta se sprla strojevodja in kurjač. Iz pričkanja je prišlo do tega, da je kurjač Ko- . mac, ki je bil nekoliko vinjen, zgra- ; bil strovodjo, ga začel tepsti in ga je slednjič potlačil. Strojevodja je zaustavil vlak še o pravem času.
osob£ zadn[egatesU^arLUrdUsok od" d°bi alu*b° V	<Jolo, kdor
stranili razburjenega kurjača O je r*8 ?ober' naj pi?e ah brzoJavi tem seje sestavil ul bližnji postaji ®eu1' .P" Tnn Sv. Ana zapisnik, kije bil Odposlan	Mikhch, 400 Elm Street,
vodstvu železnice. Vlak je imel | Leadvi11'Col°' 20 minut zamude radi tega.
Zaljenje Veličanstva na Kitajskem. Pisatelj Wong-tzi, kateri je v nekem svojem spisu omenil še živeče člene cesarske ro-dovine, (kar je pa na Kitajskem strogo prepovedano), je bil obsojen vsled tega ,,strašnega zločina" na smrt. Sodba je določila, da je njegovo telo razkosati na štiri dele. Cesar ga je pa v toliko „pomilostil" da mu je dovolil umreti pod mečem. Toda to še ni zadoščalo; pol leta P° Wong-tzijevi smrti so morali tudi njegovi otroci radi neodpust-liive očetova pregrehe umreti. — Čudni nazori in čudne razmere vladajo vsekakor na Kitajskem!
Listnica nredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.52 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
plesu,
"Vabilo
—:k:—
veselici in
kterega priredi
slovenska godba
v soboto 23. aprila 1898 pri g, J. Turku, na St. Clair Street, Cleveland, O.
o priliki odhoda našega učitelja v staro domovino
G. J. ZORMANA.
Vse rojake vabi k cbilni udeležbi
ODBOR.
Dober muzikant
Poljska cerkev na Dunaju. Avstrijski cesar je podaril dunajskim Poljakom takozvauo , »Hofgardekirche " na Hennwegu. V tej cerkvi bodo imeli poslej vsi dunajaki Slovani svoje versko središče, kjer se bode pridigovalo, spo-vedovalo itd. v poljščini.
Reveži obsojeni. Lani je nastal y nekaterih ogerskih kmet-skih komitatih radi revščine krvav ustanek. Dne 26. marca so bili v Budimpešti sojeni voditelji tega ustanka. Vseh je bilo 76. Iz mej teh je bilo 28 obsojenih v dveletno ječo in v globo 50 gld.; 48 jih je obsojenih v jednoletno ječo in v isto globo. Vsi obsojenci so se pritožili.
Ludovik K o s b u t h tat, slepar in — morilec. Bivši ogeraki državni poslanec Ignacij Zimahdy je izdal knjigo z naslo-,Ludovik Koaauth pred sod-tolom svetovne zgodovine."
Kje je?
MARTIN TICaR, doma iz Litije ua Kranjskem, v Ameriko je prišel pred petimi leti in bil pred tremi leti v Marfield, St. Louis Co., Minn. Njegov naslov naj se blagovoli naznaniti: Anton K o 1 b e, Box 54, Jenny Lind, Ark.
nego štiri leta je že v tej deželi; njegov brat bi rad zvedel njegov naslov in prosi rojake, da H mu ga blagovolili naznaniti, ako kdo za njega ve. Jure Tomec, Miklich
ali pa ,,Glas (2-1)
9
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitveniki: Gecemani in Golgata $1.50. Dušni vodnik SI.30. Marija naša pomočnica 81. Srce Jezusovo $1. Kruh nebeški 85 ct. Zvonček nebeški 80 ct. Hvalite Boga 75 ct. Jezus na Križi 50 ct. Pobožni otrok 55 ct. Spomin na Jezusa 45 ct. Vse v usnje vezane se zlato obrezo.
Zabavne knjige: Hedvika, banditova devesta 20 ct. Sveta Genovefa 18 ct. Erazem Predjamaki -20 ct. Repoštev 20 ct.| Cesar in tesar 20 ct. Hubacl pripovedke 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Črni b-atje 20 ct. S presi« <ra na morišče 20 ct. Močni baron Ravbar 30 ct. Lažnjivi Kljukec 20 ct. Eno Jeto med Indijanci 20 ct. Venec slovenskih pesmi 60 ct. Narodne prepovedke I. del 25 ct«' »	t» II. „ 35 ct.
Materin blagoslov, 18 ct. Korotanske povesti 30 ct. Za Boga in domovino 35 ct. Šaljivi Slovenec, 86 ct. Funtek zbrane pesmi 45 ct. Pagliaruzi I. del, poezije 35 ct. „ II. del, „ 35 ct. „ III. del zbrani spisi 35 ct. Robinsonj50 ct. Perpetua ali afrikanski mučen-ci 80 ct.
Baraga, prvi slovenski škof v Ameriki 50 ct. Evangelij, 50 ct. Zgodba sv. pisma 50 ct. Domači zdravnik 50 ct. Mali katekizem, 7 ct. Abecednik, A. Ranzinger in A« Zumer, s podobami, vezan 20 ct. Hitri računar 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Angleško-slovenska slovnica (Je®
ram) 81.	Š
Zbirka ljubimskih glem 40 ct. Sauje v podobah 20^t. VELIKA PRATIKA za leto 1898. 8 centov.
Francoska parobrodna družba
Direktna črta do HAVRE - PARIS • ŠVICO - INNSBRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Gascogne La Champagne La Bourgogne La Touraiue La Cascogne La Bretagne La Bourcogne La Touraine La Cascogne
23. aprila.
30.	aprila. 7. maja.
14. maja. 21. maja. 28. maja. 4. junija*
31.	junija. 18. junija.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
MHSKBHMHKg W&EWMmm&WWLMSMBm B
ilglgliaigMHiHIWHIHIHIHB;
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg
PO 4r°|0
brez odbitka
novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naboda".
>_" jIU
■HBHHK
_ Slovenci I Ako pošljete denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite an na F. Sakser & Co.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE iu KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Naše Si ta tel je opozorujemo na objavo Bensinger Bros., posebno pa Se slov. društva glede
regalij in zastav.

JOHN BREDL, prop.
358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,
toči fina vina, likerje in prodaje dobre g m o d k e.
Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Oeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
Ta prostor je prihranjen za novo tvrdko
G. MARTINI,
Drl G. B. Ham
'la Bellevue Hospital Medical College.'
DAJE NASVETE ZA6TOXJ.
I^et-i možke, /euske iu otroke.
Marsikateri zdravnik ni mogel ■»poznati bolezni in ni m«-gel pomoči dutiiMinmu, dokler ni ta zvedel za naslov doktor Idama, ta mu je pomagal t^r dal nasvete zastonj. Ako doklor Ham spozna, da kake >ol*zen ni ozdravljiva, odpre tako-
rekoč bolniku oči, da mu ni potreba zastonj trošiti denarja. Doktor Ham je zelo učen in odkritosrčen ter j-; bolnikom kar oče svojim ; otrokom. Ljudje, kteri so zastonj iskali j »omoči pri kakem drugem zdravniku zaradi svoje bolezni, ali bi i iz kuke bolnišnice odpuščeni k< t neozdravljivi, ozdravljeni so bili po doktor Hamu. S tem ni še nič preveč povedanega, ker je reB-uica. Ne zatajuj svojo bolezen, ker p--stane neozdravljiva. Piši takoj dr. Hamu.
Z d m vila dr. Hama se ne dobe nikjer drtigt j nego samo pri njemu, niti v lekarnah, niti grocerijab, niti v kaki prodaj«lnici z dišavami, ali pri kakem krošnjarju (peddler). Kd'-r hoče biti dobro postrežen in dohiti prava zdravila, mora pisati dr. H amu. Steklenica stane §1, šest steklenic S5. Ako pišeš polek, opiši tudi tvojo bolezen, v pismo dodaj gotov denar, poštno nakaznico^ (Money order) ali bank chek. Le k in u as vete pošlje dr. Ham z obratno pošto. Priloži znamko za "2 centa za odgovor. Naslov naredi:
Dr. C. B. HAM,
7U8-709 National Luion Building, TOLEDO, OHIO.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
Izposluje in izterjuje zapuščine in dolgcv«.
-
M A URIN &B ANO
418 Pine Str., Calumet, Mich.,
DOMAČA POMIKA
%	se priporočata
Slovencem in Hrvatom za vse potrebne opravke o priliki smrti, bodisi oskrbljenje okusnega m r tvaškega odra, maziljenje trupla, uredita ves pogreb, preskrbi ta krste po želji in grobišče. Žalujoči nemajo skrbeti za nobeno stvar v takej priliki.^. Vse to napraviva c eno in zelo fino. Na razpolago imava lepe vozove, ktere priporočamo za krste, poroke in druge prilike. Priporočajo so vsem Slovencem in Hrvatom znamujeva se z veleštovanjem
Maurin & Bano.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgelj
so priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati 85 ,,are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna.
JOHN GOLOB,
111 1 Chicago Street, JOL1ET, 111
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel 1Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-ako pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal VBem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
H^ogljisoe.
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kur je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat I
Svoji k svojim!
. __JL rZL -m._M---JL-*__Ufc-Li^«__• _
BENZIGER BROTHERS
36-38 Barclay Street, New York.
TOVARNARJI
potrebščin ž za % Katoliška t društva.
HOTEL
Warenberger
J. STREIFF & CO., lastnika
130 Greenwich Streetf New York
(v bližiui tiskarne „GIas Naroda44).
V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo
parobrodue in železniške listke
po najnižjih reuab.
-rw- TT'Tnr7T T**!" '
-■--Trsu■=HWWU.iB>«iiyutnjyai..l|Bnil , ......!!ff. I.^.., .y., i.y r

Posebnosti naše hiše eo :
re#illije (društvena znamenja).
Zastave, baudn-a, pi-epasuice in redovni znaki.
Sablje, nožnice, čelade, čepice,
zavihane rokavice, rokavice itd.
Vs.* to ^napravimo natanko po predpisu raznih društev.
srebru«kolasjeuašaspecijMiteta. STANDARD GEM ROLLER ORGAN
Ustanovljeno: Ne* Ycrk. 18 3. Cincinnati. i860. Chicago 1887.
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d n i m pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. .Elgin k.->lesovjom
na 7 kamnov samo. . . ^>13.50
in na 15 kamnov samo ^15.00
Na zab te vanje se razpošiljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovaajem:
Jakob Stonich,
K WA»lft<»K STRFIRT. CHICAGO. IU.
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.

Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Ouschsk, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po juko nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali Kranjska lepota Cigars'' z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako s«? mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. N >vci se tudi lahko odpošljejo na „Gla8 Naroda". Moj nas ovje:
F. A. DUSCHES
345 E. 78 STR.
NEW YORK, CITY. Svoji k svojim 1
Spretni agentje se spreimo proti ugodnim pogojem.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
DrGIVAK POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na
corner 6th & Minnesota Ave.
KANSAS CITY, KAN.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri taniošnjom ljudstvu,
priporoba se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor
to je budo sedanjosti.
5

JOSIP SOTLICH
priporoča svojo
TKaOVIlTO
z grucerijaiin. razuo obleko, posebno delaluo obleko in obuvala za rudni e; o!»uvala za umske, /enske in deca; hišno in kuhinjsko opravo : klobuk«, spodnjo olleko itd.; itd.; dalje svojo
L
v k • T**j j^ dobiti vsakovrstno sveže m^so, kakor tudi prekajeno nu«o in fine kranjske klobase.
Prodajam	v
parobrodne in železniške listke
za v» črv in vs> kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare
domovine eemkitj.
Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno.
K t ap-at'parobrodi.ib družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom
/	Josip Sotlich,
CALUMET, MICH.
fcojaki, podpirajte domačina!
www
»fffn w m v w m w w

I#ra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati.
Ta god I jen i instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno sprem Ijeva-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in ceio kras v hiši. popolne orgije, ktere igrajo 300 komadov.
..--veljajo le $6 Sedai
je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tise če Drino znatnih pisem.	p
Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak.
Jako pripr tven za darilo. Zelo dapade. C. Justan.
Dvojne ceneje vreden kolikor sem zanj dal, boljšega ne bi dobil
rr ,	*	-	, Ru(J. Pochauer.
T oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom. Klane
V mojo prodajalno vabi kupce. Kratkočasi ure. Ad. Jersich
Denar zaslužim z organom. Vai ga ljubijo. John Zoblich
Naslov: STANDARD MANUFACTURING CO
P. 0. Box 1355	45 Vesej Street, New York.
Glasoviti ill proslavljeni zdravnik. ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Mouakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežjp iu oaj-'>pa6nejše človeške bolezni. Prišel je mlad v ^to deželo, z žulji in bogatini znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On j- ua
postal je predsed n i k dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Kadi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstuihžen ski h bolez i h itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
Si30±i±3=L0 "i ~n gyhrvh~i ir>
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo J»miagatisv je u rojaku in bratu, po krvi-in rodu.
Dr. G. /YAAT POHBK
seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok; v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k ujemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo iu navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
Cor. 6th & Minnesota A v©.,

KANSAS CITY,
KANŠAS.