GLASILO OBČINE DOMŽALE 7. julija 2000 - letnik XXXIX, št. 9 stran 6 Ob zaključku praznovanja 80-lctnice Količcvo Karton jc bil 17. junija odprti dan tega podjetja. Več sto obiskovalcev in obiskovalk se je pod vodstvom strokovnih vodičev najprej na kratko seznanilo z zgodovino papirnice, nato pa je sledil zanimiv ogled podjetja, kjer je bilo največ pozornosti namenjene obema papirniškima strojema (KS 2 in KS 3) ter prihodnosti tega uspešnega podjetja. stran 18 Na športnih straneh predstavljamo navijaško skupino Ravbarji, ki je bila ustanovljena pred dobrima dvema letoma. Njeni člani niso le dobri navijači, temveč tudi dobri športniki, saj so bili na šestem srečanju navijaških skupin v malem nogometu tretji Tudi pred njimi so počitnice, jeseni pa bodo zopet navijali za naše. Dan državnosti 2000 ZaMfrno $ ornem vse nafholffti oh 0 r nnfciimm dnevi V petek, 23. juntfa 21(00 je bila v dolini pod jamarskim domom na Gorjuši osrednja občinska prireditev ob letošnjem dnevu državnosti. Organizatorja prireditve sta bila Občina Domžale in Društvo za raziskovanje jam »Simon Robič« Domžale, ob slovesnem delu pa so obiskovalci lahko prisluhnili, predvsem pa si ogledali 39. prireditev Adam Ravbar. teri smo morali Slovenci pre- ■ T- * m w i Po slovenski himni je vse nav/oče pozdravila povezo-valka ga. Draga Jeretina An-žin, ki je k slavnostni besedi povabila g. Romana Kurman-ška, podžupana Občine Domžale. Ta je najprej obudil spomine na tisočletno zgodovino slovenskega naroda, v ka- našati vse mogoče gospodarje, ki so nam skušali vsak po svoje vsilili svojo kulturo in jezik. Na kratko je opisal skupno življenje z jugoslovanskimi narodi, odločitev Slovencev za samostojno pot v Iclu 1990 ter korake mla- de države do sedanjega časa. Na kratko se je dotaknil tudi razmer po izvolitvi nove vlade, v kateri je tudi naša občina dobila prvega minis-l ni. I tajal je, da sta najvažnejša dober program in ljudje, ki so zavezani temu progra- mu, ki vanj verjamejo in ga zanjo tudi izvajati. Svoj govor je zaključil s čestitko in naslednjimi besedami: »V nedeljo ima naša domovina deveti rojstni dan. Zaželimo ji vse najboljše, pokažimo ji, da jo imamo radi in smo ponosni nanjo. Veselimo se njenih uspehov, združimo sile pred težavami. Sebi in svetu pokažimo, kaj je domoljubje, kaj je prava ljubezen do domovine in kaj storimo zanjo. Naj živi svobodna in nedovisna Slovenije« Zaščitno reševalna vaja »Domžale 2000« stran 1 3 Letošnjo zaščitno reševalno vajo »Domžale 2000« smo pripravili z namenom, da preizkusimo, izpopolnimo in prikažemo organiziranost, pripravljenost in sodelovanje vseh delov zaščitno reševalnega sistema ob morebitnem hujšem potresu v občini Domžale. Vajo smo izvedli 16. junija 2000, z njo pa smo počastili tudi 120-lctnico prost ovolj-nega gasilskega društva Domžale-ccnter. To jc bilo ob Štabu civilne zaščite Občine Domžale tudi organizator vaje. Glede na obseg in namen vaje jc bila to prva tovrstna vaja na območju občine Domžale. Izvedena je bila na podlagi predpostavke, da jc eden od številnih potresov, (vsako leto zemljo zamaje kar milijon potresov, ki so večinoma šibki in ne povzročajo gmotne škode ter ne zahtevajo človeških življenj), prizadel območje občine Domžale. Naša občina je sicer na območju ogroženosti 8. stopnje po evropski potresni lestvici, sodelujoči na vaji pa so odpravljali sekundarne posledice močnejšega potresa. V vaji je sodelovalo 280 reševalcev in tistih, ki so skrbeli za red in varnost, in sicer: poveljnik, namestnik poveljnika in štab civilne zaščite Občine Domžale, Gasilska zveza Domžale z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi. Center požarne varnosti Domžale, enote za podporo CZ, oddelek /a izvidovanjc CZ, oddelek za tehnično reševanje CZ, vod za prvo pomoč CZ, Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Domžale, Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, Rod skalnih taborov Domžale, Radioklub Domžale, kinološko društvo Domžale, Občinska organizacija Rdečega Križa Domžale, Zdravstveni dom Domžale, Vele, d.d., Grasto, d.d.. Policijska postaja Domžale in gasilske enote iz sosednjih in drugih občin. Stroške vaje je v celoti pokrila Občina Domžale. Glavni nameni vaje so bili: - preveriti stanje organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti vseh dejavnikov zaščite, reševanja in pomoči v občini Domžale, ki se po načrtih vključujejo v zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, preveriti operativno uporabnost sistema zvez ZARE in sistema obveščanja; - preveriti načl le za zaščito, reševanja in pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč; - na podlagi pridobljenih izkušenj dopolniti načrte zaščite reševanja in pomoči. Oceno oz. analizo vaje pripravlja Občinski štab za civilno zaščito in jo bomo našim bralcem podrobneje prestavili. Ob zaključku je vse sodelujoče pozdravila županja Cveta Zalo-kar Oražcm in se jim zahvalila za opravljeno delo. 8. tradicionalno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 2000 sobota, 15. julij 2000 ob 14. uri Teniški center TEN TEN Domžale Dobrodošli! Kotaikarski klub Pirueta Domžale „_ CENTER ZA SOCIALNO I DELO DOMŽALE Tokrat nam je gospa Irena Tonkli s Centra za socialno delo Domiale pripravila celovito informacijo o otroških dodatkih, ki so še vedno oblika pomoči, kije vezana na dohodkovni cenzus in na dohodke druiine. STRAN TERMIT DOMŽALE -40 LET Ob surovinah tudi domače znanje in tehnologija za prihodnost ima naslov članek ob 40. oblet niči obstoja podjetja TERMIT DOMŽALE, katerega usmeritve se po besedah direktorja g. Petra Janežiča naravnane tako, da zagotavljajo prihodnost Termitu in ljudem v njem. 11 EMM^M INCE Mengeš je pred kratkim pripravil tiskovno konferenco, na kateri so predstavili začetek gradnje NASE HIŠE. Ker je vsaka pomoč prvemu slovenskemu projektu na tem področju dob rodošla, objavljamo žiro račun 50120-OOJ 55419 za NAŠO HIŠO in vas vabimo, da po svojih močeh prispevate. Hvala. STRAN 5 knjigo na dopust je naslov članka, v katerem boste zvedeli za nekatere novosti, hkrati pa vas seznanjamo tudi s poletnim časom Knjižnice Domžale: ponedeljek, sreda in četrtek od 13. do 19. ure. torek in petek pa od H. do 14. ure. - STRAN 17 .NAGRADE PRISPEVA HELIOS Ixihko se pohvalimo, da so naše nagrade kar vabljive, saj po vsaki številki dobimo številne dopisnice, kartice pa tudi pisma, v katerih nam sporočate pravilne rešitve. Preberite, kdo bo šel na kosilo v JAMARSKI DOM na GORJIJŠO in sodelujte v žrebanju za HEUOS-ove brisače. Srečno! FOTO: ACO MA.IHKNI0 Županja Cveta Zalokar Oražem je vsem na|bol|sim učencem in učenkam, ki bodo vpisani v zlato knjigo Občine Domžale, čestitala, »m izročila knjižna darila in zvedave sove, napovedovalka Reza pa je vse skupaj pospremila z vzpodbudnimi besedami in zel|ami za pri|etne počitnice. sobota, 15. julij 2000 ob 20.30 Sonja Pahor-Torre klavir Božo Rogelja oboa Q Kulturni dom Franca Bernika Domžale Kulturno društvo Miran [are Škocjan pri Domžalah vabi na opereto R«dov«n G«*« premiera: 14. julija ob 21.00 uri, 2000 ponovitve: 15., 16., 21., 22., 28., 29. in 30.07.2000, vse ob 21. uri nastopajo: Katja Silvana, Planinska roža - Pija Brodnik (soprani Miran Svetlin, gledališki igralec - Marjan Trček (tenor) Kazimir Kalan, gledališki ravnatelj - Zoran Po točan (bas/ Stanislav Ciril Dobrovik, dirigent in skladatelj - Marko Kobal (bariton) Ervin Cabernik, režiser |ože Vidic (bariton) Melita, njegova žena Tadeja Capuder Izidor gledališki sluga - Primož Krt (baritoni Doktoi Pravni, odvetnik Rajko Majdič Oskrbnik planinske koče - Stane Maselj Orkester Domžale-Kamnik dirigent dr. Mirko Cuderman Mešani pevski zbori domžalske, kamniške in moravske občine Režija - Alo|z Stražar Vstopnice so v predproda|l v VELE Domžale 01 721 8331, Zvezi kulturnih organlzacl| Kamnik 01 839 1612, GoKturist Domžale 01 721 9680. Gohturist Ljubljana 01 133 71 73 In na drugih običajnih prodajnih mestih DAN DRŽAVNOSTI stran Dober dan, bralci in bralke! Najbrž tudi vas poletna vročina, čeprav smo jo težko čakali, kar precej ovira pri vsakdanjih opravilih. Vendar poletje je in če se ne odpravljate na morje, poiščite prijetno senco, hladen kozarec pijače, prijazno družbo pa bo šlo. Tudi sama sem v prijazni družbi z dopisniki pripravila letošnjo deveto številko. Trudili smo se, da bi bila bolj poletna, zato boste v njej našli veliko fotografij, prijaznih obrazov in novic ter informacij, ki vam bodo, upam, prišle prav. Kot zvemo v pogovorih z našimi bralci in bralkami, nekateri glasilo kar težko pričakujete. To vemo tudi zato, ker se včasih oglasite že v četrtek popoldne na pošti in si vzamete svojo številko. Kot je zapisano v aktu o SLAMNIKU, ima prav vsako gospodinjstvo možnost, da dobi svoj izvod SLAMNIKA. To pišem zato, ker me nekateri sprašujejo, ali lahko dobijo svoj izvod SLAMNIKA! če sta v posamezni stanovanjski hiši dve gospodinjstvi. Seveda ga lahko, le poštarja opozorite, naj vam pusti dva izvoda, če morda tega ne stori sam. Kljub počitniškemu času je prav v zadnjem času veliko telefonskih klicev. Nekateri pokličete v petkih od 13. do 14. ure, ko so uradne ure, drugi me najdete doma in v nedeljo dopoldne sprašujete, le kam bi odnesli odpadni papir, ker jc vam najbližji ekološki otok že napolnjen, na »komunali« pa ne vedo nič. Povem, če vem. Če ne vem. svetujem, kam poklicati, komu kaj naročiti, ga opozoriti. Včasih ste zadovoljni, velikokrat tudi ne, vendar verjemite, da noben od vaših klicev ne ostane brez odmeva. Tudi klic oz. vprašanje gospoda Toneta ne bo, čeprav sem se s pristojno službo že kdove kolikokrat pogovarjala, kaj mu naj odgovorim Odgovor bo pripravljen v kratkem in upam, da prav tako izčrpen, kot so njegova sporočila po e-mailu, ki jih vedno rada preberem. Včasih se seveda tudi zmotimo. Največkrat je kriv tiskarski škrat, včasih tudi naglica, nepregledno napisan članek in podobno. Prizadetim se opravičujemo in si želimo, da bi bilo teh napak čimmanj. V mesecu juliju 2000 iziđemo še enkrat. Deseta številka SLAMNIKA bo izšla 28. julija 2000, vaše prispevke, propagandne oglase in vse ostalo pričakujemo do 17. julija 2000 do 12. ure. Ker ima SLAMNIK v avgustu počitnice, vabimo vse organizatorje prireditev, da nam povabila - tudi za prireditve v avgustu in prvi polovici septembra - pošljejo do omenjenega roka. Ob tem mi je prišlo na misel besedilo iz Knjige o sreči, kjer o preteklosti, o neuspehih, zmotah med drugim avtor na vprašanja: Ali vse do danes niste imeli vzroka, da bi bili ponosni nase ali zadovoljni s seboj'.' Ste delali napake, živeli v zmoti? So vam neuspehi, ki so si kar sledili, omajali zaupanje vase, morda celo okolica dvomi o vaših zmožnostih, pravi takole: »Napravite obračun, nehajte premišljevati o preteklosti, zasu-čite števec na ničlo in dokažite s svojimi dejanji, da ste zaceli znova, z novim pogumom in tokrat v pravo smer.« Poskusite. Prijetno poletje vam želi ODGOVORNA UREDNICA I Dan državnosti 2000 Zaželimo domovini vse najboljše ob 9. rojstnem dnevu (nadaljevanje s prve strani) V kulturnem programu sta nastopila dramska skupina in pevski zbor Kulturnega društva Groblje, zborovodkinja pa je bila Janja Dragan-Gombač. Letošnji Adam Rav-bar je bil pripravljen po tekstih Staneta Stražarja, prireditev je režiral Edvard Špendl, za luč sta poskrbela Vili Kaker in Tone Košenina, za ton pa Marjan Jereti-na. Z baklami so plesali skavti, prijeten ognjemet pa je bil delo Kemične industrije Kamnik - Program pirotehnike. Prireditev v izvedbi Društva za raziskovanje jam »Simon Robič« Domžale jc lepo uspela, za kar gre pohvala vsem nastopajočim, zlasti pa g. Edvardu Špcndlu in g. Alešu Stražarju. Pred jamarji pa ni počil ka, saj bodo v letu 2001 pripravili jubilejno 40. prireditev Adam Ravbar. Napišimo še, da so popoldne popeljali obiskovalce po zgodovinsko-naravoslovni učni poti v okolici Jamarskega doma, navdušenim obiskovalcem pa pripravili tudi prikaz jamarske vrvne tehnike. Obe ina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo RAZPIS O SOFINANCIRANJU PROJEKTOV ZA CELOSTNO UREJANJE PODEŽELJA IN OBNOVO VASI (CRPOV) ZA LETO 2000 1. RAZPISANA SREDSTVA - ZNESEK RAZPISA V proračunu občine Domžale so v ta namen zagotovljena nepovratna sredstva v skupni visini do 1.000.000 SIT. 2. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa se nanaša na podpore programom in ukrepom urejanja podeželja, kot so a) Podpore ekonomski diverzinkaciji podeželja - alternativni dohodkovni viri, kot so ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in novih delovnih mest za kmet* in njihove družine, razvijanje podeželskega turizma, ustanavljanje malih predelovalnih obratov, ohranjanje tradicionalnih obrti in organiziranje prodaje s sofinanciranjem izgradnje pomožnih objektov na kmetijah in turističnih kapacitet na kmetijah, izdelave blagovnih znamk in promocije produktov podeželja. b) Inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij, kamor sc uvršča • izdelava razvojnih projektov za večja ali manjša podeželska območja in usposabljanje lokalnega prebivalstva; • izdelava inovativnih programov s področij tehnične podpore trženja in promocije kmetijskih, gozdarskih in ribiških produktov, izobraževanja in delovnega usposobljanja podeželskega turizma, tradicionalnih obrti, storitev na podeželju ter ohranjanje in vzdrževanje naravne in kulturne dediščine na podeželju. Občina Domžale bo sofinancirala največ do 60% vrednosti investicije. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - sedež oz. stalno bivališče prosilca je na območju občin Domžale; - prosilec ima status kmeta oz. jc registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti; - projekt se bo izvajal na območju občine Domžale, njegova izvedba pa mora biti skladna s širšimi razvojnimi programi občine; - prosilec mora za namen izvedbe projekta zagotoviti najmanj 40%-ni lastni delež sofinanciranja dejanske vrednosti naložbe, s tem da sc v ta delež ne vključuje lastno delo, ki ga v projekt vloži prosilec; - za omenjeni projekt vlagatelj ni pridobil Se nobenih nepovratnih sredstev, niti s strani Občine, niti s strani pristojnega ministrstva; - minimalna vrednost investicije je 50.000 SIT, 4. POTREBNA DOKUMENTACIJA Vlogi, iz. katere mora biti jasno razviden opis projekta ter navedba o predvidenem pričetku ter dokončanju del, morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija: - podroben opis pričakovanih stroškov v zvezi z prijavljenim projektom ter ustrezni predračuni; v kolikor jc prosilec s projektom že imel določene stroške, mora predložiti Sc potrdilo o plačilu; - potrdilo o statusu kmeta, če gre za fizično osebo oz. izpisek iz sodnega registra, če gre za pravno osebo; - izjavo prosilca, da za projekt še ni pridobil nepovratnih nobenih sredstev, niti s strani Občine, niti s strani pristojnega ministrstva; - v primeru, da gre za projekt, ki zahteva gradbeno oz. lokacijsko dovoljenje ali priglasitev del, mora biti vlogi priložen ustrezen upravni akt oz. najmanj potrdilo pristojnega upravnega organa, da jc bila vloga za pridobitev upravnega akta že oddana. Pristojni oddelek ima od posameznega prosilca pravico zahtevati dodatna pojasnila in dodatno dokumentacijo, v kolikor jc to potrebno za ugotavljanje upravičenosti in izpolnjevanja pogojev za pridobitev posameznih proračunskih sredstev. 5. OBRAVNAVANJE VLOG Prispele vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo občine Domžale, ki bo posredovala predlog pristojnemu oddelku. Pristojni oddelek bo obravnaval predlog komisije in s sklepom odločil o tem, katerim vlogam se ugodi. Nejasne in nepopolne vloge sc ne bodo obravnavale in sc bodo s sklepom zavrgle. Prosilci, katerim sredstva ne bodo dodeljena, bodo o tem pisno obveščeni v roku 60 dni po izteku razpisnega roka. Prosilci, katerih vloge bodo odobrene, bodo prejeli v podpis ustrezne pogodbe. V pogodbah bo navedeno, da bodo morali prosilci v primeru, da ne bodo dokončali projekta ali da ne bodo prispevali dogovorjenega deleža lastnih sredstev, pogodbeni znesek skupaj z zamudnimi obrestmi vrniti. 6. NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG Rok za dostavo vlog jc 30 dni od dneva razpisa Vloge morajo biti poslane priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označbo »RAZPIS CRPOV« na naslov: Občina Domžale, Komisija za kmetijstvo. Ljubljanska 69, Domžale. Slovesnost ob pomniku v Dobu Tudi letos je Krajevna skupnost Dob pred pomnikom v parku pod Močilnikom pripravila tradicionalno slovesnost oh dnevu državnosti, na kateri je zbranim spregovoril g. Pavel Cerar, predsednik sveta KS. Pozdravil je vse prisotne in se spomnil na 25. junij 1991, ko je bila naša država razglašena kot neodvisna in samostojna država. Govoril jc o zgodovinski poli naše samostojne države, pa ludi o sedanjosti, v kateri živimo, o vključevanju med druge države, ki od nas pričakujejo, da bomo enotni, ne pa, da vedno znova iSčcmo razloge za delitve. Ob koncu pa jc poudaril: »Živimo v prvi neodvisni drŽavi Sloveniji, v državi, ki jo imamo radi in bi jo radi lepo zapustili vsem, ki prihajajo za nami. Zato je skrajni čas, da nehamo zapravljati čas za razprtije, za delitve, za boj za oblast. Naj bo ta in vse druge proslave ob dnevu državnosti za vse nas predvsem priloinost, da stopimo skupaj in napravimo korak do sprave ter skupne poti, ki nas bo končno vse pripeljala med evropske narode.* Ob dnevu državnosti jc vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Dob in vsem, zbranim ob pomniku slovenske državnosti, iskreno čestital v želji, da bi vse naslednje dneve preživeli lepo in da bi bila tudi v prihodnje KS Dob znana predvsem kot prijetno bivališče vseh krajanov in krajank. V kulturnem programu so nastopili pevci Okteta Tosama in člana Kulturnega društva Jožef Virk Dob. V. v. 1 J i : Ob kresu so skupaj rajali tako najmlajši kot tudi bolj izkušeni (Foto ROK RAVNIKAR) Kresovanje ob dnevu državnosti na Sv. Trojici Športno rekreativno društvo Kon-fin - Sv. Trojica je na predvečer praznika Dneva državnosti pripravilo tradicionalno kresovanje na vrhu Sv. Trojice. Vsi, ki smo se zbrali, da v družabnem srečanju počastimo samostojnost Slovenije, smo lahko občudovali številne ostale kresove Sirom po Sloveniji ter veličasten ognjemet v prestolnici. Kres, goreča grmada, ki s svojo bleščečo svetlobo in neustavljivo močjo razbija in preganja temo, je zagotovo primeren in simboličen spomin na čase in ljudi, ko smo sc Slovenci izvili iz oklepa nedemokratičnega družbenega sistema in dušljivc skupne države. Vse najboljše domovina in vsem, ki v njej prebivamo! ROK RAVNIKAR Pogled skozi občinsko okno na malo drugačen grb naše občine. Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžidec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. II. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 714-599, 720-100 (0609) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, LEON MARC, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ZABJEK-KOČAR, 714-599, 720-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14. ure. Lektor prof AVGUŠTIN PIRNAT. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 19%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana. OBČINSKI SVET Nadaljevanje 16. seje Občinskega sveta 16. seja Občinskega sveta Občine Domžale sc je v prisotnosti 25 članov Občinskega sveta nadaljevala v sredo, 14. junija 2000, ob 16. uri v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69. Svetniki in svetnice so se najprej lotili obravnave in sprejema sklepa o spremembi proračuna občine Domžale. K preglednejšemu čistopisu gradiva je uvodno informacijo podal Kdvard Jc-šelnik, direktor občinske uprave. V razpravi so sodelovali: Roman lx-nassi, SKD, Breda Kokalj-Limbck, SKD, ki je odločno nasprotovala preusmeritvi sredstev, namenjenih gradnji vodovoda v KS Rova za gradnjo vodovoda Iha-Gorčica-Brdo in v sprejem posredovala tudi predlog sklepa, dr. Marko Starbek, SKD, I ranci Gerbec, ZLSD, ki je pripravil svoj predlog sklepa, mag Peter Pengal, LDS in Bogdan Oso-lin, SKD. Po odgovorih županje Cvete Zalo-kar-Oražcm iti Iztoka Obreza, pomočnika načelnika Oddelka za gospodarske javne službe, je dr. Marko Starbek, SKD, v imenu svetniške skupine predlagal odmor, po katerem je županja z rezultati usklajevanja seznanila navzoče, ki so po ponovni razpravi z 22 glasovi vendarle sprejeli naslednji sklep: Spoštovani! Občinski svet Občine Domžale je sprejel nov »Odlok o komunalnih taksah v Občini Domžale«, ki je bil objavljen dne 21. 6. 2000 v Uradnem vestniku občine Domžale št. 5-6/2000 ter začne veljali 15 dni po objavi, uporablja pa se od 1. 7. 2000. V skladu z 9. členom Odloka o komunalnih taksah v Občini Domžale vas pozivamo, da pristojnemu občinskemu organu priglasite taksno obveznost, za katero bo odmerjena komunalna taksa po novem odloku in jo morate priglasiti pred njenim nastankom. V občini Domžale so predpisane komunalne takse za naslednje predmete in storitve: - za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih - za uporabo igralnih sredstev v javnih lokalih - za uporabo javnega prostora za začasne namene - za uporabo trgov in javnih površin za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev - za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah, fasadah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnem prostoru - sporočila, objave in razglase po lokalnih stabilnih in mobilnih o/vočevalnih sredstvih - za vitrine, v katerih sc razstavlja blago zunaj poslovne stavbe OBČINA DOMŽALE Povabilo k javni razgrnitvi in javni obravnavi Občinski svet Občine Domžale je na 17. seji sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v občini Domžale v prvi obravnavi in ga posredoval v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev je v prostorih Občine Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2, v času od 19. junija do 19. julija 2000. Izvleček osnutka lokacijskega načrta je razgrnjen tudi v prostorih krajevnih skupnosti na območjih poteka omrežja. Javna obravnava bo v torek 11. 2000 ob 17. uri v sejni sobi Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69, vodil pa jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve jc možno predloge in pripombe v zvezi z, osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisali v knjigo pripomb, ki jc v tajništvu. Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2 ali jih posredovali pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Občinski svet Občine Domžale sprejema rebalans proračuna Občine Domžale za leto 2000 v splošnem delu proračuna ter na segmentu 10 - cestna infrastruktura in 11 - komunala. O podaljšanem obratovalnem času Po uvodni obrazložitvi Metke Cerar, načelnice Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je hkrati predstavila tudi amandmaje Odbora za gospodarstvo, so svetniki prisluhnili Sc amandmajem Statutarno pravne komisije, ki jih jc skupaj z amandmajem petih svetnikov obrazložil Franci Gerbec. V razpravi so sodelovali Roman Le-nassi, SKD, dr. Marko Starbek, SKD in Simon Mavsar, podžupan, LDS, na vprašanja iz razprave pa sta odgovorila Janez Vasle, SKD, in Metka Cerar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo. Z ločenim glasovanjem so nato člani občinskega sveta sprejeli Odlok o merilih in pogojih za določitev obrato- valnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Domžale skupaj s 6 sprejetimi amandmaji (20 glasovi ZA in tremi glasovi PROTI). Poraba sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč Uvodno obrazložitev je podal Boris Grabrijan, zunanji strokovni sodelavec v Oddelku za finance in gospodarstvo. Po razpravi Francija Gerbca, ZLSD, so na predlog Tonija Dragarja in svetniške skupine LDS svetniki odšli na drugi odmor, kateremu je po razpravi Simona Mavsarja, LDS, ki je predlagal prekinitev razprave in nadaljevanje na naslednji redni seji, sledil na predlog, Janeza Stibriča in svetniške skupine SDS tretji odmor. Po njem je Janez Stib-rič (SDS) v imenu svetniške skupine predstavil njihove predloge. Tako naj bi bil pred sprejemom predloga LDS sprejet sklep, da se na prihodnji seji dokončno reši izgradnja vodovoda Ro-va-Dolenje-Žiče-Zagorica v okviru prekinjene točke, s tem da bi bila zagotovljena finančna sredstva najmanj v višini 8 mio SIT. Svetniki so brez razprave s 17 glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale prekinja razpravo o »sprejemu predloga porabe sredstev iz naslova spremembe na- membnosti kmetijskih zemljišč za potrebe avtoceste za leto 2000« in nadaljuje z njeno obravnavo na naslednji redni seji dne 5. 7. 2000. Sprejete spremembe na področju ugodnega kreditiranja ... O tej točki je razpravljal le Janez Grmek. SDS. Svetniki so s 25 glasovi ZA Pravilnik o spremembah Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov sprejeli. Zadnja točka - tri vprašanja Pobude, predloge in zahteve je v okviru 16. seje posredoval: Jože Cuzak, Demokrati, ki je občinski upravi postavil naslednja tri vprašanja: Kdaj bo Prešernova ulica dokončno urejena? Kdaj bo izvedena že načrtovana kanalizacija okoli Avto servisa v Stobu? Kaj je z ureditvijo otroškega igrišča ob Prešernovi ulici, ki jo je že odobrila občina? Dnevni red je bil izčrpan in 16. seja končana ob 18.30, nato pa so se svetniki in svetnice lotili dnevnega reda 17. seje. ODGOVORNA UREDNICA 17. seja Občinskega sveta Občine Domžale Največ o plinifikaciji Po končani- 16. seji se je 25 navzočih svetnikov in svetnic v sredo, 14. junija 2000, ob 18.30. v sejni sobi Občine Domžale lotilo dnevnega reda 17. seje, ki je obsegal: 1. Obravnava in sprejem informacije o poteku priprave projekta plinifikacije v občini Domžale. 2. Obravnava in sprejem Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z. zemeljskim plinom - druga obravnava. 3. Obravnava in sprejem Odloka o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v občini Domžale - prva obravnava. 4. Obravnava in Sprejem Odloka p spremembah in dopolnitvah Odloka o povračilih za priklop ha plinovodno omrežje - prva obravnava. 5. Obravnava in sprejem Odloka o .spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale - skrajšani poslopek. 6. Obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o ureditvenem načrtu D 7 STOB. 7. Obravnava in sprejem slališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o zazidalnem načrtu D 18 TOKO. X. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov svela. Pred pričetkom obravnave predloga dnevnega reda pa jc Cveta Zalokar-Ora-žem, županja, člane Občinskega sveta seznanila, da je dr. Miha Brejc, član Občinskega sveta iz vrst SDS, postal minister za delo, družino in socialne zadeve. S tem so nastopili razlogi za prenehanje mandata članstva v občinskem svetu. Glede na navedeno je potrebno sprožiti postopek za nadomestitev občinskega sveta skladno z določili Poslovnika Občinskega sveta. O projektu plinifikacije in koncesiji Po uvodni obrazložitvi Romana Kur-manSka, vodje projektne skupine, je Občinski svet brez razprave soglasno sprejel drugo informacijo o poteku priprave projekta plinifikacije občine Domžale. Uvodno obrazložitev jc podal Franci Gerbec, predsednik Odbora za prostor in varstvo okolja in član Statularno-pravnc komisije, in opozoril na amandma, ki ga je k omenjenemu odloku vložila Stalutar-no-pravna komisija. Na seji so vložili amandmaje ludi svetniki iz svetniške sku- pine LDS, svetniki pa so dobili tudi stališča Odbora za prostor in varstvo okolja. Odbora za gospodarske javne službe in Statutarno-pravne komisije. V razpravi so sodelovali Roman lenas-si. SKD, Bogdan Osolin, SKD in Simon Mavsar, LDS, na njihova vprašanja pa je odgovoril Roman Kurmanšck, podžupan in vodja Projektne skupine za izgradnjo plinifikacije v Občini Domžale. Člani Občinskega sveta so ločeno glasovali 0 vloženih amandmajih in od dveh sprejeli en amandma svetnikov svetniške skupine LDS, nato pa se je za sprejem tudi drugega predlaganega amandmaja Izvzeta /upanja (vela Zalokar Oražcm. Po odmoru, ki ga je v imenu svetniške skupine LDS zahteval Toni Dragar. LDS, je županja navzoče seznanila s poimensko sestavo Razpisne komisije za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom, ki naj bi jo sestavljali: Simon Mavsar, Franci Gerbec, mag. Milan Pirman, Anton Pre-skar, Edvard Ješelnik. Roman Kurmanšck, Stane Grmek, Drago Ambrož in dr. Marko Starbek. Nato so ponovno glasovali o amandmaju in ga sprejeli, soglašali pa tudi z drugimi amandmaji in ob koncu sprejeli Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesije za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe z zemeljskim plinom skupaj s sprejetimi amandmaji (26 glasov ZA). Lokacijski načrt za plinovodno omrežje Uvodno obrazložitev jc podal Franci Gerbec, predsednik Odbora za prostor in varstvo okolja in član Statutarno-pravne komisije,.v razpravi pa so sodelovali: mag Peter Pcngal, LDS, Emilijana Srebot-njak, SLS, in Simon Mavsar, LDS, ter županja. Na vprašanja sta odgovorila Roman Kurmanšek in Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja. Nato pa so svetniki in svetnice sprejeli sklep o Odloku o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v občini Domžale in ga posredovali v javno obravnavo. Brez razprave so nato svetniki s 24 glasovi ZA sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o povračilih za priklop na plinovodno omrežje v prvi obravnavi, enako število svetnikov in svetnic pa je brez. razprave sprejelo tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi z zemeljskim plinom v občini Domžale v prvi obravnavi. O ureditvenem načrtu D7 STOB Uvodno obrazložitev je podal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja ki je kasneje tudi odgovoril na postavljena vprašanja. Predhodno je o gradivu razpravljal Odbor za prostor in varstvo okolja in pripravil dodatni sklep, s katerim predlaga upravi, da besedilo odloka ponovno, v neformalni javni predstavitvi, še enkrat predstavi zainteresirani javnosti in skuša doseči v največji možni meri uskladitev z lastniki zemljišč na tem območju. Obrazložitev je podal Franci Gerbec, predsednik odbora. Po razpravi Marka Vreska. LDS, Romana Lenassija, SKD, Franca Černagoja, Zeleni, Jurija Berlota, SLS ter Antona Preskarja, LDS, so sprejeli naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejema stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o ureditvenem načrtu območja D7 STOB. (25 glasov ZA). 2. Občinski svet Občine Domžale predlaga upravi, da besedilo odloka ponovno, v neformalni javni predstavitvi. Se enkrat predstavi zainteresirani javnosti in skuša doseči v največji možni meri uskladitev z lastniki zemljišč na tem območju. (25 glasov ZA). Zazidalni načrt D 18 TOKO Po uvodni obrazložitvi Zorana Vitoro-viča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja, razpravi Jurija Berlota, SLS ter seznanitvi s stališči Odbora za prostor in varstvo okolja so člani Občinskega sveta s 25 glasovi ZA sprejeli sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejema stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Odloka o ureditvenem načrtu območja D 18 TOKO. Pri točki vprašanja, pobude, predlogi svetnikov je Franc Černagoj, Zeleni, opozoril na problem neolupljenega lesa v skladiščih hlodovine, kjer se razvijajo podlubniki, Pavel Cerar, LDS, je opozoril na prometno slabo rešeno križišče Vir-Dob, svetnika ZISD Pavel Pevec in Franci Gerbec pa sta pripravila predlog dopolnitve Odloka o gradnji pomožnih objektov. Franc Poznič, DeSUS, pa ni bil zadovoljen z odgovorom na vprašanje s področja problematike parkiranja na zelenicah in je zahteval dopolnitev odgovora, vprašanje pa je dopolnil s pismom enega od stanovalcev s Kamniške ceste. Naslednja, 18. seja. Občinskega sveta Občine Domžale bo 12. julija 2000. ODGOVORNA UREDNICA Jože Cuzak, občinski svetnik Demokratske stranke Kaj vas je gnalo, da ste vstopili v politiko in zakaj ste postali član Demokratske stranke 7 V Demokratsko stranko sem vstopil potem, ko se jc stara Demokratska stranka razdelila. Po kongresu stranke na Bledu, kjer sem bil prisoten, je večji del stranke pristopil k LDS, ostala sta Ione Peršak in Danica Simšič s somišljeniki. Takrat sem aktivno vstopil v stranko, ker sem čutil da je treba nekaj narediti, da je prišel čas za aktivno delo v politiki. Seveda sem že prej simpatiziral z demokrati, našimi in tujimi še v času, ko sem delal v Švici, vendar mi je bila vedno bližje ideja ameriških demokratov kot pa. na primer, nemških socialdemokratov. Ker se Demokratska stranka v Sloveniji veliko ukvarja z naravovarstvenimi problemi, me je pritegnila Enostavno sem začutil da želim narediti nekaj dobrega za ljudi in to mi je dalo tudi osebno zadovoljstvo. Skupaj s sovaščani sem ustanovil vaško skupnost v Dcpali vasi, kjer prebivam, in irnel sem dober občutek, da sem naredil nekaj za skupno dobro, da smo se bolje spoznali in da smo se organizirali. Moti me namreč nestrpnost med ljudmi. Veliko bolje je biti s sosedi in prijatelji v dobrih odnosih, kot pa biti skregan. Zato se moramo pogovarjati in se zbližati s pozitivno mislijo in veseljem. V občinskem svetu vodite tudi komisijo za gospodarstvo. S čim se trenutno ukvarja komisija? Komisija za gospodarstvo se trenutno ukvarja s pravilnikom za dodelitev nepovratnih sredstev kmetom iz denarja avtocest in kreditov. Želimo, da bi ta sredstva pritekla v prave roke in po nekih kriterijih torej kontrolirano, kar do sedaj morda ni bila praksa. Skratka te zadeve urejamo po nekih pravilih Poleg tega bomo na željo podjetnikov, če bodo dane možnosti, uredili v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje neke vrste občinsko borzo dela, ki bo koristila tako obrtnikom in podjetnikom, ki bodo dobili informacije o kadrih, kot brezposelnim, ki lahko računajo na priložnostna dela. Čire predvsem za storitve, ki bi jih opravljali brezposelni, na primer pomivanje okea popravljanje drobnih okvar in napak in podobno. Radi bi tudi uvedli pomoči za nove podjetnike v obliki svetovanj, pomoči s področja informatike m ta-čunovodstva Čaka nas torej Se veliko dela. Kako se po vašem mnenju občina spopada s problemi in ali je učinkovita v njihovem reševanju? Mislim, da občina uspešno in sprotno rešuje prob leme, vsaj kolikor sem v tem kratkem času, ko sem svetnik, uspel spoznati delo občinskega sveta Večji problem je in bo smetišče in odpadki, črna odlagališča in varstvo narave. Menim, da je rešitev v delu občinskih inšpektorjev, ki bi morali učinkovito iskati, najti in kaznovati krivce. Nekateri nimajo razvite zavesti o skrbi za naravo in takšne lahko spametuje le to, da jih udarimo po žepu Drug problem so naše vode, tajnica katere kvaliteta je zelo padla na domžalsko-mengeškem polju, predvsem zaradi kmetov, ki uporabljajo gnojila in pesticide. Sreča pa jc, da se priklopi na kanalizacijo v občini zaključujejo. Vesel sem, da je občina v 97% odstotkih rešila ta problem. Crna lisa je Se okoli Avtoscrvisa in zato sem tudi na zadnji seji občinskega sveta postavil svelniško vprašanje, na katerega pričakujem odgovor in to je. kdaj bo dokončana gradnja kanalizacije okoli Avtoservisa, ker menim, da je treba takšne črne lise v občini čimprej izbrisati v dobro narave in vseh nas. Kako v občinskem svetu kot predstavnik »zmerne in sredinske« Demokratske stranke sodelujete i, drugimi strankami? Res je naša politična drža sredinska, vendar se ne glede na to odločam po lastni vesti in podpiram predloge, ki so dobri za občino in občane, ne glede na to, s katere strani prihaja predlog Sem pa proti vsakršnemu kupčevanju in trgovanju. Ker sem še začetnik v politiki in tudi v občinskem svetu, se politike Se učim, zato z drugimi morda ne morem še najbolje sodelovati. Lahko pa poudarim, da sem zelo vesel, ker prav v komisiji za gospodarstvo sodelujemo člani vseh strank zgledno, brez strankarskih razprtij in v korist stroke, to pa je pogoj, da lahko komisija uspešno deluje. Kaj kot predstavnik majhne stranke menite o večinskem volilnem sistemu? Ne verjamem, da bo v naši državi uspel večinski volilni sistem, ker jc zaostal; Se Anglija - država z najstarejšo demokracijo, ga želi odpraviti. Večinski volilni sistem omogoča samo dve nasprotni stranki, levo in desno. Menim, da več različnih strank pomeni bolj demokratično politiko in več povezovanja med ljudmi. Osebno bi predlagal proporcionalni sistem brez praga za vstop v parlament, podoben sistem kot pa ima Izrael V našem parlamentu obstajajo tendence po zmanjševanju političnih strank v parlamentu, to dokazuje že prag - 3%, za vstop v parlament. Demokratska stranka je na zadnjih volitvah dobila 2,9% glasov in ker ji je zmanjkalo kakšnih 1500 glasov, ni prišla v parlament. Parlament jc takoj po volitvah izglasoval zakon, da samo parlamentarne stranke lahko dobijo podporo po glasu volilca, tO je 46 Sil na volilca. De mokrati smo se na to pritožili na Ustavno sodišče in tožbo dobili. To je pokazalo, da ta parlament ni demokratičen, ker bi morale biti vse stranke enako obravnavane. Kako se v Demokratski stranki pripravljate na volitve? Demokratska stranka se trenutno intenzivno povezuje z drugimi i/venparlamentarnimi strankami, s Konzervativno demokratsko stranko Slovenije m / Zelenimi Slovenije, za skupen nastop na jesenskih volitvah. Rad bi izkoristil to priložnost, da povabim vse zainteresirane občane, da se nam pridružijo. Kako kot podjetnik združujete svoje delo in politiko? Enostavno, ker imata podjetništvo in politika isti koren. Bistvo je v organizaciji podjetja ali samega sebe, v koordinaciji in logistiki. In isto je v politiki. Na primer, že dvajset let ne nosim ure, ker menim, da jc nepotrebna in me moti in otežuje pri gibanju. Brez ure na roki sem dobil boljši občutek za čas in lahko veliko bolje in več delam, ker nisem nervozen ir> ne gledam na uro. /a vsak primer, pa iniarn ari v avtu in v telefonu. Hvala za pogovor. Kristina Brodnik OD TU IN TAM PO NAŠI OBČINI Otroški dodatki so vezani na dohodke Otroški dodatek je še vedno oblika pomoči, ki je vezana na dohodkovni cenzus in na dohodke družine, vendar ni univerzalen, kot je bilo predvideno z zakonom o družinskih prejemkih. Otroški dodatek se je v lanskem letu s sprejetjem sprememb zakona o družinskih prejemkih povečal. Zlasti za družine z nizkimi dohodki In družine z več otroki veliko pomeni, višina različna glede na število otrok. še vedno družine Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroke s prebivališčem v Republiki Sloveniji. Če otrok ni državljan republike Slovenije, pa ob pogoju vzajemnosti, da je vsaj eden od staršev zaposlen v republiki Sloveniji, in je to dogovorjeno z mednarodno pogodbo. Zakon o družinskih prejemkih je predvidel univerzalni otroški dodatek za vse otroke v letu 1999, vendar je prišlo do sprememb zakona. Tako se je lestvica za dodelitev otroških dodatkov povečala iz 6 dohodkovnih razredov na 9 dohodkovnih razredov, kar je bolj ugodno za občane z nizkimi dohodki. Višina otroškega dodatka je tako odvisna od povprečnega dohodka družine v preteklem letu in od višine zajamčene plače. Tudi v letošnjem letu ostaja lestvica za otroški dodatek, nespremenjena, spremenjen je le vstopni cenzus, ki znaša 171.513,00 SIT na družinskega člana lanskoletnega dohodka. Glede nato, da je otroški dodatek še vedno vezan na dohodek družine, morajo občani vsako leto do 31. 03. oddati vloge za uveljavitev otroškega dodatka na Center za socialno delo na posebnem obrazcu in predložitvi dohodke preteklega leta. V kolikor do navedenega roka ne obnovijo vloge, jim pravica s 01.05. preneha in pojavijo se težave, ko ne dobijo nakazila. Največkrat je seveda glavni krivec Center, ker je prenehal izplačevati. Navadno takoj nastopi panika, še zlasti v zadnjem času, ko se je višina otroškega dodatka povečala in družinam z nizkimi dohodki ta oblika pomoči veliko pomeni. Na centru za socialno delo sprejemamo vloge za uveljavitev otroškega dodatka skozi vse leto, vendar upravičen- cu pripada pravica s prvim naslednjim mesecem oddane vloge. Tako tisti upravičenci, ki niso pravočasno oddali vlog za otroški dodatek, nikakor ne bodo prikrajšani za otroški dodatek skozi vse leto, temveč bodo ponovno prejeli otroški dodatek s prvim naslednjim mesecem oddane vloge (če oddajo vlogo v juniju 2000, jim pripada otroški dodatek od 01. 07. 2000, seveda če so upravičeni glede na dohodke preteklega leta.). To pa ne velja za novorojene otroke, saj zanje lahko starši uveljavljajo pravico za 3 mesece za nazaj, tako da lahko pravočasno pridobijo matično in davčno številko. Ravno tako morajo v septembru vsi upravičenci predložiti centru potrdila o šolanju za otroke, starejše od 15 let, in sicer najkasneje do 31. 10. 2000. Ker se vsako leto znova pojavljajo težave v zvezi s šolskimi potrdili, ki bi radi ponovno opozorili vse prejemnike otroških dodatkov, da si natančno preberejo odločbe o upravičenosti do otroškega dodatka, ki so jih prejeli s strani centra, kjer je natančno navedeno, za katere otroke morajo predložiti šolska potrdila. Če se bodo rokov držali, ne bo prihajalo do prekinitve izplačil otroških dodatkov. Opozoriti moramo, da potekajo vsa izplačila na hranilne knjižice oz. tekoče račune upravičencev s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana in se mora Center ravno tako držati postavljenih rokov za pripravo mesečnih obračunov. V lanskem letu je bil tudi dokončna rešen problem izrednih študentov, ki so izenačeni z rednimi in jim ravno tako pripada otroški dodatek ob predložitvi potrdila o šolanju. To je tudi prav, saj imajo še dodatne stroške v zvezi s šolanjem in je izredni študij običajno za starše velike obremenitev. Od leta 1996 pa obstaja tudi nova oblika družinskega prejemka, tj. dodatek za nego otroka, ki se izplačuje enemu od staršev hudo bolnega otroka, otroka s telesno in duševno prizadevnostjo in je namenjen kritju povećanih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva hudo bolnega otroka. Ta pravica ni vezana na dohodke družine, temveč le na zdravstveno stanje otroka. Dodatek za nego je do leta 1999 pripadal do 18. leta otrokove starosti, vendar je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprejelo nujno spremembo, da se pravica podaljša za čas otrokovega šolanja, vendar najdalj do 26 leta. Ta sprememba je bila nujna, saj ni bilo logično, da otroku, ki se šola, otroški dodatek pripada, ne pripada pa mu dodatek za nego. Višina dodatka za nego znaša 30% zajamčene plače oz. 12.284,00 SIT, če je otrok doma, v kolikor je v dnevnem varstvu pa 20% zajamčene plače oz. 8.188,00 SIT. Dodatek za nego ne pripada otroku, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo. Za dodatek za nego je potrebno ravno tako oddati vlogo na posebnem obrazcu, ki ga prejmete na Centru. Vloga vsebuje osnovne podatke, seveda pa je bistvena priloga k vlogi ustrezna zdravstvena dokumentacija. Na podlagi zdravstvene dokumentacije izda ustrezna komisija mnenje o upravičenosti do dodatka za nego. Center lahko šele na podlagi ustreznega mnenja pristojne komisije izda odločbo. Ker se pogosto dogaja, da mora center po več mesecev Čakati na ustrezno mnenje, se tudi vloge za dodatek za nego rešujejo dalj Časa, vendar starši niso prikrajšani, ker jim pripada pravica s prvim naslednjim mesecem oddane vloge. Opozoriti Delo Nadzornega odbora Občine Domžale v letu 1999 Nadzorni odbor je najvišji organ javne porabe v občini. V skladu z zakonom opravlja nadzor nad razpolaganjem z denarjem davkoplačevalcev. Nadzor obsega pregled gospodarjenja s premoženjem občine in finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev, hkrati pa nadzorni odbor nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna. Je eden izmed treh organov Občine Domžale. Ostala dva sta občinski svet in župan oz. županja Občine Domžale. Nadzorni odbor opravlja svojo nalogo tako, da opravlja nadzore oz. preglede proračunskih porabnikov, posamezen pregled odpravi delovna skupina, ki šteje tri člane. Delovna skupina o svojih ugotovitvah obvešča nadzorni odbor in pripravi predloge poročil, ki jih sprejema nadzorni odbor. Posamezen pregled sc konča, ko nadzorni odbor sprejme dokončno poročilo. Pri opravljanju nadzora je nadzorni odbor dolžan varovali državne, uradne, poslovne skrivnosti in osebne podatke, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov. Zaradi narave dela nadzornega odbora občani o njegovem delu ne morejo biti obveščeni sproti, npr. s poročilom o delu o vsaki posamezni seji nadzornega odbora. Javna pa so dokončna poročila nadzornih pregledov. Vsakdo, ki to želi. jih lahko dobi na vpogled v uradu županje ali pa zanje zaprosi Nadzorni odbor Občine Domžale. Shranjena so tudi v arhivu Občinskega sveta Občine Domžale. V Slamniku objavljamo skrajšano obliko poročila nadzornega odbora o delu v letu 1999, ki je bilo predstavljeno na 15. seji Občinskega sveta Občine Domžale v mesecu aprilu 2000. Letni program dela v letu 1999 je obsegal naslednje nadzore oz. preglede: • uporaba službenih avtomobilov na Občini Domžale. • poraba sredstev za cesto Depala vas - Črnuče (M-10), • poslovanje Krajevne skupnosti Jarše Rodica. • poslovanje Krajevne skupnosti Vir. • nakup opreme v občinski upravi. • poslovanje občinskega glasila Slamnik, • popis osnovnih sredstev - inventura v občinski upravi, • namenskost porabe proračunskih sredstev Občine Domžale za Nogometni klub Domžale, • poslovanje Hale komunalnega centra Domžale, • poraba sredstev s proračunske postavke Sodelovanje z drugimi občinami, pokroviteljstva, sponzorstva, _ • poraba sredstev s proračunske postavke Promocija ob čine v letu 1998. • namenskost in realizacija proračuna Občine Domžale za obdobje I. - VI. 1999. Nadzorni odbor je pri opravljanju pregledov pogosto sodeloval z občinsko upravo. Ugotovili smo, da je bilo pri nekaterih pregledih to sodelovanje zelo dobro, saj so delovne skupine dobile vso zahtevano dokumentacijo za opravljanje svojega dela. V nekaterih primerih pa je občinska uprava zavzela stališče, da nadzorni odbor ne more opravljati pregleda poslovanja ter namenskosti porabe proračunskih sredstev za nazaj - za obdobje, ko njegovi člani še niso bili imenovani. V teh primerih nismo dobili potrebne dokumentacije. Nadzorni odbor je o omenjenem stališču občinske uprave obvestil Komisijo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri Državnem svetu Republike Slovenije. Komisija je v juniju 2000 sprejela sklep, da ima nadzorni odbor pristojnost pregledati in nadzirati preteklo in tekoče poslovanje s sredstvi davkoplačevalcev v občini. Zaradi tega bo Nadzorni odbor dva nadzorna pregleda, ki ju v letu 1999 zaradi nekorektnega stališča občinske uprave in županje nismo mogli opraviti, ponovil v letu 2000. Sodelovanje z ostalimi nadzorovanimi osebami je bilo korektno. V nadaljevanju povzemamo nekaj glavnih ugotovitev posameznih pregledov. Delovna skupina, ki jc opravila pregled porabe sredstev za cesto Depala vas - Črnuče (M-10), je ugotovila, da je potekalo financiranje izgradnje in rekonstrukcije ceste M-10 v skladu s pogodbami in proračunom Občine Domžale. Pri pregledu nakupa opreme v občinski upravi jc delovna skupina ugotovila, da je bil nov GSM aparat plačan dvakrat. Odvečno plačana sredstva so bila na pobudo nadzornega odbora vrnjena občinski upravi. Nekatere pomembnejše ugotovitve delovne skupine, ki je opravila pregled popisa osnovnih sredstev - inventure v občinski upreavi, so: manjkajo podpisi, manjka zapisnik o popisu, ugotovljeni primanjkljaji opreme niso obrazloženi. Kljub temu je delovna skupina zaključila, da ugotovljene pomanjkljivosti niso bistveno vplivale na gospodarno rabo sredstev. Delovna skupina, ki je opravljala pregled postavke proračuna Sodelovanje z drugimi občinami, pokroviteljstva, sponzorstva, je opravila pregled le za obdobje 1.1. 1999 do 15.9. 1999. Zahtevane dokumentacije za leto 1998 ni prejela. Delovna skupina je ugotovila, da so sc sredstva iz obravnavane proračunske postavke dodeljevala brez vnaprej določenih meril in brez ustreznih postopkov javne objave oz. brez kakršnegakoli razpisa. Ugotovila je tudi, da je bila članarina za Združenje slovenskih občin in mest plačana dvakrat. Določena sredstva iz omenjene postavke pa so bila po mnenju nadzornega odbora dodeljena nenamensko in v nasprotju z zakonom. Podobne so tudi ugotovitve delovne skupine, ki je opravila pregled postavke proračuna Promocije občine v letu 1998. Delovna skupina je pri opravljanju pregleda o uporabi službenih avtomobilov na Občini Domžale naletela na zelo neurejeno dokumentacijo. Nadzorni odbor je občinski upravi priporočil pripravo natančnega pravilnika za uporabo službenih avtomobilov, tako da bo možen nadzor tekočih stroškov pri uporabi posameznega vozila. Tudi pri pregledu namenskosti in realizacije proračuna Občine Domžale za obdobje I. - VI. 1999, segment Gospodarske javne službe, je delovna skupina naletela na neurejeno dokumentacijo. Nadzorni odbor meni, da določeni računi niso bili izplačani iz primernih prorčaunskih postavk. Pri pregledu poslovanja Hale komunalnega centra Domžale je delovna skupina ugotovila, da so določena rezervirana sredstva nesmotrno blokirana in da jc treba tovrstno ravnanje v korist dobrega gospodarjenja z davkoplačevalskim denarjem odpraviti. Pregledi poslovanja Krajevne skupnosti Jarše Rodica, Krajevne skupnosti Vir ter občinskega glasila Slamnik še niso zaključeni. Pregled namenskosti porabe proračunskih sredstev Občine Domžale za Nogometni klub Domžale se je začel v letu 2000 in še ni zaključen. Ugotovitvi in priporočili nadzornega odbora, ki sta skupni pri več nadzornih pregledih, sta: 1. Nadzorni odbor ugotavlja, da mora obdelava dokumentarnega gradiva potekati skladno z Uredbo o pisarniškem poslovanju in dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva. Sedanje ravnanje z dokumenti v občinski upravi je očitno v neskladju s to uredbo, zato vzbuja vtis neurejenosti in ne omogoča jasnega pregleda nad porabljenimi sredstvi. 2. Nadzorni odbor predlaga, da se za vse postavke v proračunu, o katerih lahko županja prosto razpolaga, pripravi razpis, oz. javna objava vključno z merili za dodeljevanje sredstev. Razpis oz. javna objava (npr. v Slamniku) je namreč edini postopek, ki lahko prepreči možnost arbitrarnega dodeljevanja sredstev. Na koncu naj omenim, da so rezultati dela nadzornega odbora že vidni. Napačno izplačana sredstva na katera so naletele delovne skupine nadzornega odbora so že bila vrnjena na račun občine. Občina tudi načrtuje samostojno vložišče, v katerem bodo vse vloge oz. dopisi enotno evidentirani. Imenovani sta komisiji, ki naj bi odločali o dodeljevanju sredstev s proračunkih postavk Sodelovanja z drugimi občinami, pokroviteljstva, sponzorstva, ... in Promocija občine. Boljše gospodarjenje z davkoplačevalskim, torej našim, denarjem bo glavno vodilo za delo Nadzornega odbora Občine Dolmžale tudi v prihodnje. mag. ROMANA JORDAN CIZEU predsednica Nadzornega odbora Občine Domžale moramo, da so datumi upravičenosti do dodatka za nego zelo različni od primera do primera kar je razvidno iz odločbe, ki jo prejmejo upravičenci. Vlogo je potrebno obnoviti pred potekom roka ker mora Center zdravstveno dokumentacijo ponovno poslati ustrezni komisiji, da ponovno izda mnenje. Res je, da otroški dodatek Se vedno ni univerzalen, vendar jc v zadnjih letih zajel širši krog upravičencev in zlasti od leta 1999 se je višina otroškega dodatka v razredih z najnižjimi dohodki še povečala in predstavlja družinam dejansko pomoč pri kritju stroškov za otroke. Pri tem nas moti le to, da ne- stran kateri zasebniki prinesejo potrdila o izredno nizkih dohodkih, za katere vemo, da niso rešeni in na tej osnovi dobijo najvišje otroške dodatke. Pa vendar to ni več socialni problem, pač pa davčni. Pripravila: Irena Tonkli Na Centru za socialno delo Domžale vseskozi spremljamo upravičence otroškega dodatka po letih in bi vam radi prikazali naraščanje upravičencev in otrok od leta 1995-2000. PRIKAZ PREJEMNIKOV OTROŠKEGA DODATKA IN DODATKA ZA NEGO OD 1995-2000 V UPRAVNI ENOTI DOMŽALE OTROŠKI DODATEK 1995 1996 % 1997 % 1998 % 1999 % 2000 % 1 2 2/1 3 3/2 4 4/3 4 5/3 4 6/3 UPRAVIČENCI 2763 4838 175 5955 123 6177 104 6193 100 6039 98 OTROCI 5250 8523 162 10206 120 10443 102 10458 100 10559 101 DOD. ZA NEGO 0 75 82 91 111 98 108 108 110 Iz tabele je lepo razviden porast števila upravičencev otroškega dodatka od leta 1996 dalje, ko je začel veljati Zakon o družinskih prejemkih, ki je moCno povečal vstopni cenzus. Do leta 1999 je bilo veliko upravičencev v zadnjem razredu, ker je bil razpon povprečnega dohodka zelo velik (od 79.482 Sit do 158.676 Sit). V letu 1999 in 2000 pa je razpon v zadnjem razredu precej manjši in znaša v letu 2000 od 129.934,00 Sit do 171.513,00 Sit. Tudi višina otroškega dodatka se je moćno povečala v prvih treh razredih, v višjih razredih pa je ostala višina nespremenjena. Tako družina s tremi otroki v 1. dohodkovnem razredu prejme mesečni otroški dodatek v skupni višini 53.460,00 Sit., kar pa že pripomore k delnemu kritju stroškov, ki jih imajo starši v zvezi z varstvom in šolanjem otrok. Res pa je, da je otroški dodatek namenjen za otroke in njihove potrebe. Tega se morajo zavedati tako starši, kakor Center za socialno delo. Zato ima Center po zakonu tudi možnost, da lahko izplaCa družini otroški dodatek v funkcionalni obliki za plačilo šolske prehrane, varstva, letovanja .... će ugotovi, da starši ne namenijo otroškega dodatka za potrebe otroka. Ugotavljamo, da imamo v zadnjem ćasu manj primerov nenamenskega trošenja otroških dodatkov, kar je posledica uvedbe brezplačnih malic in šolskih potrebščin v Soli. Ker smo ravno zaključili revizijo otroških dodatkov v letošnjem letu, lahko prikažemo najnovejše podatke o upravičencih in otrocih po razredih v upravni enoti Domžale. RAZ. POVPREČNI MESEČNI VIŠINA OD DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA V LETU 1999 V SIT ŠTEV. DRUŽIN ŠTEV. OTROK % 1. OTROK 2. OTROK 3. OTROK 1 do 25.987 16.200,00 17.820,00 19.440,00 358 6 732 7 2 nad 25.987 do 43.311 13.851,00 15.309,00 16.767,00 665 11 1.349 13 3 nad 43.311 do 51.974 10.557,00 11.799,00 13.041,00 513 8 967 9 4 nad 51.974 do 60.636 8.316,00 9.504,00 10.692,00 576 10 1.051 10 5 nad 60.636 do 77.960 6.804,00 7.938,00 9.072,00 1.276 21 2.282 22 6 nad 77.960 do 95.285 4.320,00 5.400,00 6.480,00 1.057 18 1.736 16 7 nad 95.2K5 do 129.934 3.240,00 4.320,00 5.400,00 1.14.3 19 1.765 6 8 nad 129.934 do 171.513 2.808,00 3.888,00 4.968,00 448 7 677 6 6.039 100 10.559 100 Iz tabele je razvidno, da zajemajo prvi štirje dohodkovni razredi 35% upravičencev do otroškega dodatka peti, šesti in sedmi razred zajemajo približno enak procent upravičencev, medtem ko zajema zadnji dohodkovni razred le 7% upravičencev. Iz. tabele so tudi razvidne višine otroških dodatkov po razredih, ki so najvišje v prvih štirih razredih. Vloge za otroške dodatke na Centru sprejemamo za vseh pet občin, zato v naslednji tabeli prikazujemo upravičence po posameznih občinah v letu 1999 in 2000. OBČINA ŠTEVILO UPRAVIČENCEV ŠTEVILO OTROK -------------- 1999 % 2000 % 1999 % 2000 % DOMŽALE 3756 61 3662 61 6225 60 6281 59 LUKOVICA 658 10 661 11 1165 11 1208 11 MENGEŠ 843 14 813 13 1439 14 1435 14 MORAVČE 629 10 611 10 1166 11 1165 11 TRZIN 307 5 292 5 463 4 470 5 SKUPAJ 6193 100 6039 100 10458 100 10559 100 Iz tabele je razvidno, da se število upravičencev po posameznih občinah ni bistveno spremenilo v primerjavi z letom 1999. Seveda jc potrebno upoštevati Sc dejstvo, da sc bo število upravičencev v letu 2000 še povečalo, ker jih je prav gotovo nekaj, ki niso pravočasno oddali vlog, nekaj je še nepopolnih vlog ki bodo naknadno rešene. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije • Izpostava Domžale Pred odhodom v tujino pomislite tudi na svoje zdravje! Pred poletno turistično sezono oz. pred odhodom na dopust je koristno vedeti, do katerih pravic do zdravstvenih storitev smo kot zavarovane osebe upravičene med začasnim bivanjem v tujini, če zbolimo ali se poškodujemo. Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja. Na splošno velja, da pomeni nujno zdravljenje tiste storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje zavarovane osebe. To pravico zavarovane osebe uveljavljajo na podlagi Potrdila o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi, katerega lahko dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje na podlagi urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Cena potrdila je 150,00 SIT. Na priloženi preglednici so opisane države ter postopki za pridobitev Potrdila: DRŽAVE, V KATERE STE NAMENJENI OSNOVA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OSNOVA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KAJ JE TREBA UREDITI PRED ODHODOM V TUJINO OPOZORILA AVS1RIJA, BELGIJA, HRVAŠKA, nT ALIJA, LUKSEMBURG, MADŽARSKA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA, ROMUNIJA Meddržavna pogodba (konvencija) Pred odhodom si morale obvezno priskrbeti »POTRDILO O PRAVICI DO ZDRAVSTVENIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI«. Potrdilo sc lahko izda največ za tri mesece in ga dobite na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S »Potrdilom« boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja* v vseh navedenih državah, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Čc boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali klinikah, ki nimajo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati sami. ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil v višini, kot bi jih priznal tuj nosilec zavarovanja.** BOLGARIJA, ČEŠKA, POUSKA, VELIKA BRITANIJA ia SEVERNA IRSKA Meddržavna pogodba (konvencija) Na podlagi meddržavne pogodbe (konvencije) boste v navedenih državah uveljavili pravico do nujnega zdravljenja * v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA in potrjene ZDRAVSTVENE IZKAZNICE oziroma veljavne KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Pri tem v načelu ne bi smeli nič (do)plaćati, saj bodo do|govc med seboj poravnali pristojni zavodi v državah. Tak način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja samo za javne zdravstvene ustanove. Za vse ostale države velja, da morate sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje, nato pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ZZZ& te stroške povrnil.** Neprijetnostim v zvezi z neposrednimi plačili sc lahko izognete s sklenitvijo ustreznega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici in pri nekaterih drugih zavarovalnicah. * OPOMBA 1: Nujno zdravljenje pomeni vse tiste zdravstvene storitve, kijih ni mogoče odložiti, ne da hi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe. ** OPOMBA 2: V primerih zahtevkov zavarovanih oseb za povračilo stroškov nujnega zdravljenja v tujini upošteva ZZZS le dokumentirane račune, vsakič preverja tudi nujnost posegov in opravljenih storitev. Na tej osnovi ZZZS povrne stroške v celoti, delno ali v višini ustreznega deleža povprcCne cene teh storitev v Sloveniji. Zavod za zdravstveno zavarovanje Ekološki razvojni sklad RS Kreditiranje lokalne infrastrukture Gospa Katarina Ovca Smrkolj, državna svetnica je pred kratkim na pobudo občin druge volilne enote sklicala posvet na temo okol jskih naložb, saj je investiranje v okolju prijaznejše projekte za občine velikega pomena. Ekološki sklad namreč razpisuje kredite za naložbe v gradbene objekte, napeljave oz. nabave opreme in/ali naprav za naslednje delne namene: oskrba s pitno vodo; čiščenji' in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda; ravnanje s komunalnimi odpadki, javne snage in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin; pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka; daljinsko ogrevanje, ki kot vir energije izkorišča lesno biomaso, razdelilna plinska oz. vročevodna omrežja ter drugo. Skupna vsota sredstev za te kredite je letos 2,5 milijarde SIT, na razpis pa sc lahko prijavijo občine ali izvajalci ustreznih gospodarskih javnih služb. Ob tem zapišimo, da sc tudi občina Domžale redno javlja na omenjene razpise, Ekološko razvojni sklad RS pa ima tudi kredite za fizične osebe, katerih razpis jc letos že potekel. E. S. Nadaljuje se urejanje struge Rače. Pog|ed na urejeni tok Kamniške Bistrice z mostu pri Športnem parku Domžale. Bodo poplave kdaj le še neprijeten spomin? V poletnem času navadno ne razmišljamo o poplavah, vendar pa so tiste izpred nekaj let še zelo živo pred nami. Tedanja izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale je prinesla vrsto ukrepov, katerih uresničevanje redno spremlja tudi občinska uprava. V lanskem in vse letošnje leto potekajo dejavnosti na posameznih vodotokih v naši občini. Koliko je njihova skupna vrednost in kako so zagotovljena finančna sredstva, sem povprašala g. Francija Šala, univ. dipl. inž., ki je v okviru Ministrstva za okolje in prostor, Uprave RS za varstvo narave vodja Izpostave Ljubljana, pri pripravi odgovorov pa je sodelovala tudi ga. Vesna Sušec-Suker, univ. dipl. inž. gradbeništva. V planu MOP-URSVN, Izpostave Ljubljana so bila predvidena oziroma so bila že porabljena za leto 2000 naslednja sredstva: - Redna vzdrževalna dela: Kamniška Bistrica pri Repovžu (sanacija desne brezine - že izvedeno) - 18,2 mio sit. Otroški bazen je že dobil novo prevleko. Delavci hitijo, da bi bil tudi olimpijski bazen čimprej pripravljen i kopanja željne kopalce. Zato v naslednjih dneh poslušajte Radie HIT, da ne boste zamudili brezplačnega kopanja ob odprtju bazena za io Na podlagi določb Pravilnika 0 dodeljevanju neprofitnih stanovanj v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 10/99 in 2/00), vlog udeležencev razpisa, sklepov Komisije za najemna stanovanja, po obravnavi pritožb ter odločitvah drugostopenjskega organa. Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Domžale - 26. seja z dne 17. 05. 2000 ter korespondenčna seja z dne 25. 05. 2000, strokovna služba Stanovanjskega sklada objavlja prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ZAP. ŠT. PRIIMEK IN IME, NASLOV 1 Ambrožič AlcS, Matije Tomca 4, Domžale 2 Milovič SaSo, Ljubljanska 80 A, Domžale 3 Ledercr llič Urška, Ljubljanska 97, Domžale 4 Bcgič Mine, Depala vas 49, Domžale 5 Jeraj Jani, Gubčcva 4, Dob 6 Vračan Dušanka, Miklošičeva 3, Domžale 7 Kukavica Mirsad, Umckova 9, Domžale 8 Jankovič Marija, Slandrova 8, Radomlje ŠT. DRLŽ. ČL. DOSEŽ. ŠT. TOČK 270 200 200 200 200 180 170 170 Na podlagi sklepa 26. seje Upravnega odbora Stanovanjskega sklada Občine Domžale z dne 17.05.2000 sc na 9. mesto prednostne liste uvrsti: - Kovaček Robert, Čcšcniška ul. 2, Dob Kadar sc na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk, imajo prednost pri razvrstitvi udeleženci, pri katerih predstavlja višina neprofitne najemnine za primerno stanovanje manjši delež v družinskem dohodku. Prednostna lista jc dokončna in velja do novega razpisa. Razpisa se je udeležilo 37 vlagateljev. Na prednostno listo se niso uvrstili: - 27 vlagateljev zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev - I vlagatelj zaradi oddaje nepopolne vloge Vsi udeleženci razpisa so prejeli individualne sklepe o uvrstitvi ali neuvrs-titvi na prednostno listo, o zavrnitvi vloge in zavrnitvi pritožbe, z obrazložitvijo in pravnim poukom. OBČINA DOMŽALE Stanovanjski sklad Vodja sklada Zoran Vitorovič, univ. dipl. ing. arh. I.r. - Redna vzdrževalna dela: Drobna vzdrževalna dela na HS Kamniška Bistrica (v občini Domžale - že izvedeno) - cca 14,0 mio sit. - Interventni program: Dokončanje sanacije zajede na desnem bregu Kamniške Bistrice pri ĆN (že izvedeno) - 5,8 mio sit. - Interventni program: Sanacija zajede na levem bregu Kamniške Bistrice pri Zaborštu ter sanacija nekaj pragov na Kamniški Bistrici (Se ni izvedeno) - cca 28 mio sit. - Investicijsko vzdrževanje: Ureditev Radomlje v Krtini (v postopku javnega razpisa) - cca 60 mio sit. Kaj je bilo narejenega na območju KS Krtina? V letošnjem letu na območju KS Krtina Sc ni bilo fizično nič izvedenega. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja poteka, enako postopek javnega razpisa. Dela bodo izvajali predvidoma od 15. 9. 2000 dalje. Rača je povsem spremenila svojo podobo. Kaj vse je bilo narejenega na tem vodotoku? Iz sredstev Občine Domžale in MOP so v spodnjem izlivnem delu Race bili odstranjeni pragovi ter izveden oz. še v izvajanju visokovodni nasip. Poleg tega so bili izvedeni poseki vse do novega mostu na avtocesti. Vsa druga dela so izvajali iz avtocestnega programa. »Novo preobleko« je dobil tudi del Kamniške Bistrice? Takole je videti obnovljena struga Mlinščice na Področju. Na levem bregu pri Čistilni napravi jc bila sanirana velika nevarna zajeda, ki je grozila, da prebije vodo Kamniške Bislricc (pri visokih vodah) v strugo Mlinščice. Pod Rcpovžem je novo »preobleko« dobil desni breg, ki jc bil močno poškodovan in ogrožen centralni kolektor. V zadnjem času potekajo dela na vodotokih na Podrečju. Kaj vse bo narejeno? DokonCani bodo visokovodni nasipi od Rači do sotočja /. mlinščico in izdelani nasipi oziroma zid ob mlinščici do lokalne ceste skozi Podrečje. JOČtnZMO "* rio nhrnnjanui! Novi ekološki otoki Zc postavljenim ekološkim otokom so se v obdobju do 30. junija 2000 pridružili še naslednji: Vir, Bevkova ulica Domžale: Ulica Nikole Tesla, Ljubljanska cesta (za ribarnico), Plečnikova ulica, Miklošičeva ulica 2, Mačkovci, Ljubljanska cesta SPB -2 Krtina: Krtina Studenec. Srečanje odličnjakov Vsako leto gospa županja Cveta Zalokar-Oražem sprejme odličnjake občine Domžale in jim podeli knjižne nagrade. Letos je bilo srečanje v kulturnem domu Franceta Bernika. Zbralo seje kar 144 učencev in učenk osnovnih šol in 20 učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo. Poleg knjižne nagrade je vsak učenec dobil tudi kipec sove in laskav vpis v zlato knjigo odličnjakov. Letos je kulturni program pripravila osnovna šola Dob. Elizabeta Ku-naver iz podružnične šole Krtina je pripravila pester program z otroškim pevskim zborom, Laura Medved pa je spremljala učenec na klavir. Najmlajši učenci iz prvega razreda so pod vodstvom Tatjane Kokalj zaigrali igrico o miški, ki jc imela velike oči, folklorna skupina pa je zaigrala venček gorenjskih ljudskih pesmi ob spremljavi harmonikarja Lada Smolnikarja in vodstvom Sonje Jarc in Metke ,Vilar-Dimnik. Najbolj pa so obiskovalce navdušile osmošolke Ana, Tadeja in Mateja, ki so na kilaro zaigrale in zapele pesem Šc si tu. Prijetno druženje z županjo je vodila znana napovedovalka Alenka Str-nad, ki je ljubko poklepetala z učenci in nastopajočim pregnala tremo. Po prireditvi so odličnjaki ob dobri hrani še naprej veselo klepetali in si prav gotovo zaupali skrivnost, kako končati razred s samimi odličnimi ocenami. Odličnjakom želimo Sc mnogo uspehov in lepe počitnice. TATJANA KOKALJ 168 najboljših učencev in učenk je prisluhnilo tudi trem kitaristkam in pevkam iz Osnovne šole Dob. Za prijeten nastop so se pripravile kar same. Foto: ACO MAJHENIČ Športna evforija na vsakem koraku Pretekli dnevi so minili v znamenju nogometa in preporoda zanimanja za ta, sicer v svetu najpopularnejši, šport tudi pri nas. No, moja ocena je, da je bil to skrajni čas in smo tudi s tem potrdili, da smo normalna država ter se končno rešili balkanskega prizvoka, ki se je držal tega športa. Seveda pa nogometne zanesenjake čaka še veliko dela, da bi se takšno navdušenje in zanimanje preneslo tudi na domačo sceno. Da bi se povrnili gledalci tudi na tekme domačega prvenstva. Tu pa zgodba ne bo preprosta in bo odvisna predvsem od zanimanja in interesa sponzorjev, ki bodo morali bolj odpreti svoje mošnje in v tem najti tudi komercialni interes. Pa kvalitetnega dela z mladimi, boljših in sodobnejših stadionov... Kajti ne nazadnje se vse začene in konča pri denarju in pogojih za delovanje nogometnih sredin in večjih klubov. Vesela sem, da so tudi mnoge predstavnice ženskega spola spoznale, da jc nogomet zanimiv in adrenalinski šport ter ugotovile, da se na igriš-čih za žogo podijo prav zanimivi fantje. Nekoliko duhovito rečeno: če bi bilo na tribunah več predstavnic ženskega spola, bi se motela ludi fantje na igriščih bolj potrudili (saj ste tudi vi prebrali freudovske razlage nogometne igre). Sama, če le imam čas, z veseljem spremljam nogometne tekme pa tudi druge športne dogodke, tako takrat, ko igrajo slovenske ekipe, kot Sc posebej, kadar igrajo naše, domžalske. Če se tudi tokrat ozremo po domači, domžalski sceni, potem lahko ž veseljem ugotovimo, da imajo Domžale kar dva vrhunska kluba v elitnih državnih ligah: nogometni in košarkarski, ki oba uspešno tekmujeta in sta tudi letos ostala v prvi ligi. Pri obeh gre za menjavo generacij in večjo zastopanost domačih igralcev, zato jim ob tem Sc posebej čestitam za uspeh, ki sicer ni prvovrsten, je pa za naše razmere velik in pomeni Sc posebej optimističen pogled za naprej. Oba kluba namreč tudi zelo kvalitetno in dobro delata z mlajšimi pogoni. Tako sem si med drugim ogledala tudi finalno tekmo prvenstva Slovenije za mlajše člane (do 20 let), v kateri so mladi domžalski košarkarji nesrečno, v zadnji sekundi, izgubili naslov v boju z Unionom Olimpijo. Mladi domžalski košarkarji Janža, Zalokar, Novak. Zavodnik, Vanjek in ostali zaslužijo vse pohvale za osvojeno drugo mesto, za srčnost in borbenost, nam pa je lahko jasno, da raste v Domžalah nov rod kvalitetnih igralcev. To je povsem normalno, glede na to, da v klubu trenira preko 600 otrok in mladincev. Prav ti pa so pred kratkim osvojili prvo mesto tudi na mednarodnem tekmovanju v Italiji in premagali celo ekipo italijanskih prvakov. Čestitamo. Podobna je tudi politika pri Nogometnem klubu Domžale, kjer že nekaj let deluje nogometna šola, v njej pa sodeluje preko 300 mladih žogo-brcev. Prav tako dobro delajo z mladimi tudi v Dobu, Ihanu, Jaršah, na Viru, v Radomljah. Domžalski mladinci, ki tekmujejo v 2. slovenski ligi, so v letoSnji sezoni prav tako osvojili drugo mesto in realno je pričakovati, da bodo že kmalu sodelovali v najvišjem rangu tekmovanja. Prav gotovo bomo o Kunstju, Bratiću, Cerarju, Ovničku in drugih Sc lahko brali. Na 4. mednarodnem turnirju v spomin Toneta Hribarja pred dnevi pa sla domžalski ekipi osvojili tretji mesti v kategorijah U-10 in U-12.Tudi njim čestitke. Skratka, v Domžalah imamo v najvišjem rangu tekmovanja pri najbolj popularnih ekipnih športih uspešne ekipe in dobre kolektive Prav bi bilo, da bi jih vsi skupaj bolj množično podprli tudi z udeležbo na tekmah, z navijanjem in spodbujanjem s tribun, kar si vsekakor zaslužilo. Takšna možnost ni dana prav veliko okoljem v Sloveniji. Razveseljivo pa je. da se je močno okrepila in je vse bolj opazna navijaška skupina Ravbarji, ki ne zamudi nobene priložnosti za navijanje za domžalske barve. Tega pa se zavedamo tudi na občinski ravni, zato v zadnjih letih namenjamo športu in investicijam v športne objekte veliko prioriteto, sred-slva v proračunu pa so sc globalno povečala kar nekajkrat. Ko smo pred leti delali analizo, srno namreč ugotovili, da je stanje športnih objektov katastrofalno, da so objekti stari in nefunkcionalni ter se vanje zadnja desetletja skoraj ni vlagalo. V letošnjem letu smo bili tako prisiljeni reševali bazen, saj mu je grozilo zaprtje. Tako bomo prav v teh dneh odprli prenovljeni bazen, v katerega smo vložili preko 40 milijonov tolarjev. Izdatno smo sofinancirali tudi nakup teptalnega stroja za smučarje, tekače in skakalce. Pripravljamo tudi projekt obnove atletske steze, zgradili smo novo ploščad za rolarje in razbremenili košarkarski; ploščad. Uredili smo lastništvo Športnega parka na Viru, kjer naj bi letos dokončali tudi gradnjo otroškega igrišča in objekta ob njem, izdatneje sofinanciramo tudi športne objekte v Dobu in Ihanu. Pripravili smo tudi vse idejne rešitve ureditve Športnega parka Domžale, v okviru katerega naj bi zgradili novo Športno prireditveno dvorano, preuredili nogometno atletski stadion, zgradili pokriti bazen in preselili teniška igrišča. Vsekakor so pred nami obsežni načrti in veliko dela. Ob tem pa bo potrebna tudi velika angažiranost športnih delavcev in njihova enotnost, da bo občina v naslednjih letih vse to tudi zares zgradila in našla tudi ne tako majhna sredstva. Seveda bi lahko ob razmišljanjih o športu lahko omenila zavzetost in uspehe šc mnogih drugih športnikov in društev, o katerih lahko spremljamo članke v našem glasilu. Tudi pri njih gre za veliko truda, prizadevanj in uspehov, o tem pa kdaj drugič. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM IZ PODJETIJ stran Stabilno poslovanje domžalskega Heliosa »Zahtevni cilji spodbujajo najboljše v nas« Naslov sem prepisala iz letnega poročila o poslovanju Heliosa v letu 1999, ki so ga predstavili na tiskovni konferenci. Poslovni sistem Helios je tudi v minulem letu dosegel solidne rezultate je na začetku povedal predsednik uprave g. Uroš Slavinec in poudaril, da uspeh pripisuje zlasti dolgoletni tržni naravnanosti sistema, ki pomeni tudi nenehno izboljševanje proizvodov, servisa in delovnih procesov, Helios pa pri vsem tem ni zanemaril tudi skrbi za okolje. 45.000 ton prodanih izdelkov Skupina Helios je v letu 1999 realizirala 14 milijard tolarjev prihodkov od prodaje, kar količinsko predstavlja veC kot 45.000 ton prodanih izdelkov, glede na leto 1998 pa je prodaja porasla za 7 odstotkov. Hitrejša rast prodaje, h kateri so prispevali vsi programi, je bila dosežena na ciljnih trgih srednje Kvrope. v državah Evropske unije pa tudi v izvenevropskih državah. Cisti dobiCek polovnega leta 1999 v znesku 706 mio sit je za 17 odstotkov višji od leta 1998, delež Čistega dobička v prihodkih je porasel od 4,3 na 4,8 odstotka, povečal pa se je tudi donos na kapital. Tako bodo tudi letos v He-liosu izplačali dividende svojim delničarjem. Dividenda bo znašala 840 sit bruto na delnico. Spodbudni rezultati 5rve polovice leta 000 Poslovni rezultati Heliosa v prvi polovici letošnjega leta so spodbudni. Obseg prodaje se povečuje v skladu s sprejeto razvojno strategijo in cilji za leto 2000. Tako naj bi obseg prodaje povišali na 49.000 ton izdelkov, kar pomeni najmanj 9 odstotno rast. Na doseganje omenjene Številke kaže podatek, da so v petih mesecih leta 2000 prodali 18% veC blaga na vse trge kot v preteklem letu, od tega 30 odstotkov doma, drugo pa izvozijo. Pozornost bodo namenili Na zelo dobro obiskani tiskovni konferenci so novinarje sezna- nili tudi z nekaterimi pričakovanimi spremembami in poudarki: - širjenju in konsolidaciji mreže v tujini; - reorganizaciji Kemične tovarne Domžale, ki jo nameravajo od-prodati, premazne programe preseliti na Količevo, za lepila in škrobne programe pa poiskati novo lokacijo; - ustanavljanje oz. povezava v nove zveze - povezavi slovenske kemične industrije, ki je po mnenju vodstva nujnost in zato omenjene procese tudi podpirajo. Čeprav gre skupini HELIOS zelo dobro in se glede na povezae z ameriško multinacionalko PPG pričakujejo Se boljši rezultati (samo v sodelovanju s PPG načrtujejo 20 mio DEM prodaje v roku enega leta), so opozorili tudi na nekatere probleme, ki spremljajo njihovo poslovanje in jim bodo namenjali posebno skrb. Poleg sledenju globalizaciji in nujnosti uvajanja novih tehnologij so opozorili tudi na nestabilnost trgov in rizikov, ki spremljajo prodajo njihovih izdelkov na posameznih območjih, pa tudi na okoljevarstve-no problematiko. Ob tem je g Slavinec opozoril, da se morajo izdelki, ki bolj bremenijo okolje, umikati, k temu pa jih ne silijo le zahteve okolja, temveč tudi sama ekonomija. Radovedni novinarji Novinarji so zastavili številna vprašanja, izmed katerih je bilo zanimivo vprašanje o številu zaposlenih, kjer so povedali, da se odpirajo možnosti novega zaposlovanja, saj so trenutno na spodnji meji zaposlenosti, predstavili so možne lokacije za program lepil in škroba, obrazložili problem sodelovanja z Renaultom, kjer v prihodnosti načrtujejo tesnejše povezave, in povedali, da večji del finančnih sredstev za investicije namenjajo plinifikaciji, širjenju objekta pigmentiranih premazov in selitvi programov. Glede aktualnih političnih razmer pa je bil g. Slavinec kratek: vsaka sprememba pomeni nestabilnost Poslovni rezultati Heliosa so v prvi polovici tega leta spodbudni in le želimo si lahko, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. v. Sejem Terotech -vzdrževanje in Logotrans v Mariboru V dneh od 23. do 26.5.2000 je bil v Mariboru ponovno sejem Terotech, letos združen z Logotransom. Sejem je imel poseben poudarek na ekologiji, varstvu okolja, varstvu pri delu, logistiki, transportu in prometu. Mlinostroj se je udeležil sejma s svojimi specialnimi napravami za transport sipkih materialov. Mlinostroj je pomemben proizvajalec filtrov in opreme, ki se uporablja za transport izločenih ostankov iz filtrov. lako so bili predstavljeni celični dozatorji, izvzemalni polži in transporterji z okroglim dnom Predstava teh naprav je bila podprta z ustreznim prospektnim materialom, za vsa tehnična vprašanja pa so bili ves čas na vciljo tehnični in prodajni strokovnjaki Mlinostroja. Sejma se je udeležilo več kot 35000 strokovnih obiskovalcev iz vse Slovenije. Prepričani smo, da je to zadostno zagotovilo, da je bila odločitev za sodelovanje na sejmu upravičena in bo poplačana s konkretnimi sejemskimi učinki - novimi naročili. S. F. Odprti dan Količevo Karton Množični obisk papirnice Ob 80-letnici delovanja papirnice na Količevem so pripravili tudi odprti dan Količevo Karton. Njegov namen je bil, da so si vsi, ki so to želeli, 17. junija 2000 dopoldne ogledali eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Pridružila sem se eni izmed skupin, ki se je pod vodstvom vodica odpravila na ogled papirnice. Po kratki predstavitvi zgodovine podjetja, pri kateri ni šlo brez omembe Bonaca, sprememb lastništva in sedanjem dobrem poslovanju ter informaciji o tonah in tonah kartona ter opustitvi izdelovanja papirja in lepenke pred leti, smo si ogledali oba papirna stroja. KS 2 iz leta 1960 in KS 3 iz leta 1979. Oba sta medtem doživela kar nekaj izboljšav, ki omogočata, da bodo v Količevo Kartonu v letu 2000 proizvedli 15000 ton kartona, od katerega ga bodo več kot 80 odstotkov izvozili v številne države sveta. Ob ogledu pripravljenega starega papirja, iz katerega delajo maso za novi karton, vodič ni pozabil opozoriti, da jeseni pripravljajo organizirane zbiralne akcije starega papirja in povabil vse, da v teh akcijah (zbiranje po šolah, dostava papirja do Količevo Karton) sodelujejo. Ob tem je povedal, da je stari papir glavna surovina za karton, saj le boljšim vrstam dodajajo celulozo, posebnim vrstam pa tudi lesovino. Bolj od daleč smo si ogledali kalorično centralo, nato pa smo si ogledali, kako star papir »raztopijo« v vodi, kamor ga pripeljejo po tekočem traku. Ob začetku KS 3 smo se seznanili s celotno tehnologijo in si ogledovali sita, na katerih voda odteče, iz posušene mase se oblikuje karton, katerega oplemenitijo z različnimi premazi. V pogovorih z delavci smo prisluhnili njihovim osebnim izkušnjam ter tudi na svojih kožah občutili skoraj neznosno vročino, ki včasih doseže več kol 40 stopinj. Proizvodnjo smo si ogledovali tudi na posebnih monitorjih, prek katerih spremljajo delovanje velikega papirnega stroja, ki je med prvo montažo pomenil pravo čudo tehnike. Pogledali smo si tudi skladišče kartona, posebej pozorno pa tudi oddelek dodelave, ob katerem so nam povedali, kako iz velikih bal kartona dobijo manjše, ki jih nato dostavljajo kupcem. Ti iz njih izdelujejo različno embalažo, ki jo lahko vidimo na policah naših trgovin. Po ogledu KS 3 smo se napotili v stari del na ogled KS 2. Ta ni bil dosti drugačen. Obiskovalci, med katerimi so bili tako upokojenci papirnice, sedanji delavci s svojimi družinami, njihovi prijatelji in znanci, pa tudi številni radovedneži, ki so želeli podrobneje spoznati papirnico, smo si tudi KS 2 podrobno ogledali in nato končali ogled papirnice. Ob izhodu je vse udeležence čakala kapa z emblemom Količevo karton in povabilo, naj se oglasimo v bližnjem šotoru, kjer jc vse obiskovalce čakalo okrepčilo, ki ga jc navadno spremljalo zbiranje vtisov o obisku papirnice, svoje spomine pa so obudili tudi nekdanji delavci papirnice, ki so se radi odzvali povabilu na ogled nekdanjih delovnih mest. Nekaj sto zadovoljnih obiskovalcev, strokovni vodiči in dobra organizacija odprtega dne Količevo Karton so bili prijazna oblika praznovanja 80-oblctnicc papirnice, ki sc ji obeta, da bo ob 26 mio sit investicij ob prihodnji okrogli obletnici Se modernejši in uspešnejši. Pri tem pa si vsi, zlasti pa vsi okoličani, želimo, da bi finančna sredstva, ki so jih namenili ekologiji, zmanjšala negativne vplive podjetja na okolico (hrup, izpusti onesnažene vode v vodotoke) ter da bi čim prej odpravili tudi problem parkiranja številnih tovornjakov, ki motijo najbližje sosede. Skupinski posnetek z vodičem - za spomin. 40-letnica Termita: Ob surovinah tudi domače znanje in tehnologija za prihodnost... 40 let obstoja kakšne ustanove pomeni (ali pač tudi ne) sorazmerno dolgo obdobje. Tako obdobje je za mnogimi generacijami ljudi, ki so kdaj delali v Termitu, podjetju specifične rudarske proizvodnje, v kateri pridobivajo kremenove peske in proizvajajo pomožna sredstva za livarsko industrijo. V tem obdobju - od skromnih začetkov izključno ročnega izkopa kremenovih peskov - do današnje razsežne, posodobljene proizvodnje je bilo vloženih veliko sredstev tako za uresničenje mnogih investicij kot za tehnološki razvoj in raziskave v vseh mogočih smereh. Vendarle je potrebno nekaj zgodovine ... Bralcem ponujamo nekoliko neobhodne zgodovine: Termit je bil ustanovljen 28. junija 1960 po združitvi dveh, že prej delujočih tovarn v Ihanu in Domžalah. Ihanski Tobi (tovarna barv v Selu pri Ihanu) in domžalski Kremen, ki se je že od leta 1947 ukvarjal z izkopom, prevozom in prodajo kremenčevega peska, sta pomenila skupno delovno osnovo za novi Termit, bila pa sta po drugi svetovni vojni oba obrala v sklopu Keramično -kemične industrije Kamnik. Dovoljenje, da lahko postaneta skupen, enovit gospodarski subjekt, jc bilo izdano na Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, listina pa nosi datum 26. junij 1960. S tem dnem jc bila dosežena tudi formalna osamosvojitev in oblikovanje v podjetje za proizvodnjo varilnih in livarskih sredstev ter suhih barv ... Termit danes tudi šc po štirih desetletjih deluje na moravski in ihanski lokaciji, uprava pa je 2e ves čas locirana v Domžalah. Množica prizadevanj delati kar najbolje ... Ves ta čas, vsa ta štiri desetletja jc potekalo intenzivno prizadevanje, da bi se z vsemi delovnimi funkcijami kar najbolj približali najbolj racionalnemu gospodarjenju, optimalnemu finančnemu poslovanju in čim boljšemu poslovnemu uspehu. Na tej poti Termit ni nikoli pozabljal na svoje ljudi, na potrebe okolja in krajevne infrastrukture, odzival se je na najrazličnejše pozive organizacij in društev sodelovati v akcijah za obogatitev vsakršnega življenja predvsem Moravske doline. Seveda pa jc bilo za dosego tega potrebno najprej doseči pogoje za čimboljše delo, nenehno je bilo treba izboljševati tehnologijo proizvodnega dela, skladiščenja, ob vsem pa nikoli zanemariti skrbi za prihodnost. Nenehna investicijska vlaganja Termit si je nenehno prizadeval za najrazličnejša investicijska vlaganja v objekte, tehnologijo, znanje, raziskave in razvoj. Tako je med pomembnejšimi treba omeniti nove proizvodne objekte v Pcskokopih v Moravčah, kjer je bila vgrajena sodobna tehnološka oprema z zmogljivostjo 60 ton surovega kremenovega peska na uro, med leti 1978 in 1983 pa tudi vsi potrebni spremljajoči infrastrukturni in energetski objekti. Pomembne investicije so bile opravljene tudi v skladiščne zmogljivosti, v ihanskem Ilposu pa so bila vlaganja opravljena pretežno v razvoj in laboratorijsko opremo. Prav na podlagi raziskav kremenovih peskov je bil v letu 1998 odprt nov odkop kremenovega peska ... Kakšne so količine in kakšni so rezultati? Danes pomenijo količine proizvedenih peskov že zavidanja vreden tehnološki dosežek. V moravskih Pcskokopih proizvedejo letno 195.000 ton kremenovih peskov. Od tega jc 40.000 ton suhih kremenovih peskov, 12.000 Ion oplaščenih kremenovih peskov in 143.000 ton mokrih kremenovih peskov. Proizvodnja pomožnih livarskih sredstev znaša 4300 ton na leto, od tega 2300 Ion magnezit-nih mas, 1000 ton vodnega stekla ter 1500 ton drugih pomožnih sredstev. Vsa ta proizvodnja jc namenjena za livarsko in železarsko industrijo, zaradi vsega omenjenega pa spada Termit s prodajo kompletov teh izdelkov omenjenima industrijama med vodilne proizvajalce teh proizvodov v Sloveniji. Omeniti velja, da se približno petina proizvodnje znajde tudi v izvozu. Na srečo sc vnovič oblikuje tudi nekdanje jugoslovansko tržišče, ki spet skoraj v nekdanjih količinah potrebuje Termitovc izdelke, saj dosegajo tudi že finančni obseg nekdanje realizacije s tega območja. To je dober poslovni dosežek, saj je mnogo nekdanjih tovarn, ki danes delajo manj, mnoge pa so proizvodnjo, ki potrebuje Termitovc izdelke, v celoti ali deloma opustile. Prava usmeritev: Razmišljati o prihodnosti! Ihan jc lista zelo bistvena ločka Termita, kjer potekajo živahna prizadevanja najti nove proizvode, domisliti si nadomestno Termitovo proizvodnjo za potrebe livarstva in železarstva. Močan raziskovalni team skuša Termitu utreti pot v prihodnje čase, zato je ena od najpomembnejših nalog poiskati nove izdelke, če v Termitu želijo najti nove kupce na Poljskem, Češki, Madžarski in drugod. Ob vsem povedanem pa je treba poudariti šc eno značilnost: Termit ves ta čas, tudi v razmerah, ki so bile za gospodarjenje vse prej kot prijazne, ni skušal urejati svojih perečih vprašanj na plečih in na račun svojih ljudi. Ves ta čas je Termit deloval brez odpuščanja zaposlenih, število delavcev se je z 225 skrčilo na 170 le naravno, pretežno z upokojitvami. Kakorkoli že pogledamo: Usmeritve Termita, ki stopa v novo, peto desetletje svojega dela, so po besedah direktorja Petra Janežiča naravnane tako, da zagotavljajo prihodnost Termitu in ljudem v njem. Vse tehnološke, poslovne, kadrovske, ekološke in druge komponente dela, ki jc pred Termitom, želijo segati v tista področja, kjer sc bodo kovali ljudem in okolju prijazni rezultati specifične rudarske proizvodnje. Take proizvodnje, ki v mnogih, za ljudi prijaznih oblikah, tudi vrača upanje, da so zaposleni v Termitu na dobri poti v prihodnost ... M. B. I m Ooftpod Peter Janežič, direktor Termita Domžale stran IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV Ljudsko izročilo v vrtcu Mlinček Zgodovina slovenskega ljudskega izročila je zelo bogata. Če hočemo razumeti bogastvo iger, pesmi in plesov, moramo veliko vedeti o naši preteklosti. Zato je prav, da izročilo ohranjamo, varujemo in prenašamo naprej. Naravoslovni tabor na Pokljuki Učenci 2. razreda OŠ Rodica z učiteljicami Maro, Valjo, Ireno in Tatjano smo od 12. do 14. 6. 2000 preživeli nepozabne dni na naravoslovnem taboru na Pokljuki. OŠ Rodica je že štiri leta vključena v mednarodni projekt Eko šola kot način življenja, kjer posebno pozornost namenjamo ekološkemu osveščanju in v mednarodni projekt Zdrava šole, pri katerem poleg povečane skrbi za telesno zdravje skrbimo za zdrave medsebojne odnose. Cilji našega tridnevnega naravoslovnega tabora so bili spoznati in doživljati naravo in zanimivosti, razviti pri učencih zavedanje, da sami lahko veliko pri-pomoremo k ohranjanju narave, poučiti jih o pravilnem obnašanju v naravi, seznaniti jih s pomenom narave za človeka, hkrati pa jih navajati na večjo samostojnost in odgovornost pri vsakodnevnem delu in zadolžitvah ter spoštovanju dogovorov o življenju v skupini. Dobre volje in polni pričakovanj smo se ob 9.30 z avtobusom odpeljali proti Pokljuki. Na avtobusu smo se kratkočasili z igro Potovalni detektiv. Namen igre je bilo spoznati tudi pripovedko o Babjcm zobu. Za boljše razpoloženje pa smo si pripovedovali različne šale. Prihoda na Pokljuko smo se vsi izredno razveselili. Na prekrasni planoti smo občudovali smrekove gozdove in pašne planine. Posebno pozornost smo posvetili opozorilnim tablam, na katerih so narisani znaki, ki nas opozarjajo na to, kar v parku ni dovoljeno. Ze prvi dan smo si Ogledali kopisec, kjer so oglarji postavljali kopo, kozarico, v kateri so živeli ter izvedeli nekaj zanimivosti o njihovem delu. UCcnci so si vse zanimivosti, ki nam jih je povedal nadzornik TNP gospod Forjan, pridno zapisovali v posebne delovne zvezke. Naslednji dan smo se po jutranji telovadbi in dobrem zajtrku odpravili v gozd, kjer so ućenci preko opazovalne naloge podrobno spoznati smreko ter preko igre ZaCutimo okolje spoznati in doživljali naravo. Tabornika Lea in Gregor sta pripravila orientacijsko igro Lov na lisico. UCenci so se pri tem še posebno izkazali. Po kosilu smo odšli na plan* šarijo, kjer smo si ogledali ročno in strojno molžo krav ter se posladkali s slastnim jabolčnim zavitkom. Vtise s planšarije so učenci likovno izrazili. Zvečer smo se razživeli ob različnih taborniških igrah, svoje žclod-čke pa napolnili z mesom na žaru. Zadnji dan našega tabora nas je obiskal lovec. Odšli smo do najbližjega krmišča, kjer nam je povedal veliko zanimivosti o življenju divjadi na Pokljuki. Predstavil nam je svojo opremo, razne piščali in jelenove rogovje. S tem pa se je naš tridnevni naravoslovni tabor na Pokljuki končal. Na poti proti domu smo se ustavili na Bledu, kjer smo si ogledali naše prečudovito jezero. Vrnili smo se s prijetnimi vtisi in polni novih spoznanj. TATJANA FLERIN Palčkovo prvo šolsko leto Vrtec na Viru se je septembra 1999 preimenoval. Dolgo časa smo tisti, ki živimo in delamo v njem, želeli, da hi vrtec dobil pravljično ime, katero bo predstavljalo stanovalce v njem. Po temeljitem razmisleku in številnih predlogih je večina podprla ime PALČEK. Na prvi pogled preprosto in navadno ime, a vendar predstavlja vse, kar otroci so. Vso razigranost, veselje, radost, smeh in solze, iskrenost, vedoželjnost, delavnost, bistrost, ustvarjalnost, domiš-UUskost... Tako so nas celo šolsko leto obiskovali palčki z dudami, palčki malčki, palčki brez dud, palčki, ki sc radi igrajo, pojejo, plešejo, hodijo v gledališče, na sprehode in izlete, poslušajo pravljice, gnetejo glino, slikajo, raziskujejo, telovadijo, se igrajo gnilo jajce, delajo, pišejo, sc pripravljajo na osnovno šolo in na šolo življenja. Pri lem srno veliko vlogo odigrale: Tatjana, Katarina, Sonja, .lana, Vesna, Maja, Milica, Ana. Natalija. Veronika, Milena. Tatjana. Kalja in Irma. Nenehno smo si prizadevale palčkom pripravili vsak dan kol najlepši dan. Nekatere / nežnostjo, pozornostjo, igro in individualnostjo, druge bolj z izleti, izdelki m skupnimi aktivnostmi. Za nas je bilo največje merilo dobro počutje olrok. Seveda pa so starši lisli. ki imajo najpomembnejšo vlogo pri pripravi na življenje olrok. Prav zalo smo v vrtcu pripravili veliko možnosti /a sodelovanje v našem kurikulumu, v alineji sodelovanje s starši. Ni dovolj le dnevna izmenjava informacij, zato imamo pogovorne ure, kjer si starši m vzgojitelji izmenjujejo informacije o otroku in tako sklenejo krog otrok-starši-vzgojitelji. Za predstavitev vzgojnega dela pripravimo razna srečanja s starši in otroci v vrtcu že pri dojenčkih, pa tja do male šole. Naj jih nekaj omenim: jesenska likovno igralna urica, glasovna analiza, novoletni zabava, pustovanje, pravi pcvsko-rccilncijski nastop z naslovom »Dober dan. pomlad«, telovadna urica in zaključni izlcl ali piknik. Za otroke sc vse leto organizirajo različne prireditve in obiski zunaj vrtca. Mlajše otroke različni anima-torji obiskujejo v vrtcu, starejši pa najraje odidejo na kraj dogajanja. Vzgojiteljice izbiramo kakovostne predstave, zanimive goste, aktualna dogajanja in preudarimo, kaj je za nase Otroke najbolj primerno. Pri našem delu sc nemalokrat zgodi, da smo v zadregi, kaj in kako organizirali dejavnosti. Toda z mislijo, kaj je najbolje za otroke, je odločitev lažja. In ludi kadar delamo slvari, ki nam jih ne bi bilo potrebno in so za nas le dodatno delo, se oh pogledu na vesele otroške oči zavemo, da delamo prav. Vrtec Palček zaključuje šolsko leto uspešno in že z novimi vizijami in načrti za prihodnje. Kajti zavedamo se, da le volja in delo prine-seta uspehe, lako se ob naši prvi Obletnici zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so nam kakorkoli pomagali uresničevali naše načrte in vsem Staršem, ki se imeli posluh in razumevanje za iako zahtevno nalogo kol je vzgoja. JANA DRMAN, vod|a enote Palček V vrlcu Mlinček sc vzgojiteljice prav gotovo zavedamo tega, zato že od nastanka vrtca izvajamo projekt LJUDSKO IZROČILO. Spoznavamo običaje, navade, legende, plese in igre, ki izhajajo iz našega kraja. K sodelovanju smo povabili znano folklorist ko in dobro poznavalko ljudskega izročila go. Štefko Mlakar in sestavili splet ljudskih iger, pesmi in plesov z naslovom OB STARI VRBI ZA POTOKOM. Otroci pa so pridno vadili in plesali dan za dnem. Zaključek projekta v tem šolskem letu pa je bil v Rogaški Slatini na velikem odru Kristalne dvorane. Otroci so sc predstavili in tudi tekmovali na državnem tekmovanju PIKA POKA 2000 s plesom OB STARI VRBI ZA POTOKOM. Razveseljiv je bil ludi rezultat, kajti otroci so za svoj nastop prejeli SREBRNO PRIZNANJE stroge komisije. To priznanje nam veliko pomeni in je tudi spodbuda za nadaljnje delo. Za naš uspeh bi se radi zahvalili Se ge. Štefki Mlakar, folklorni skupini iz Mengša in vodstvu vrtca Domžale. VILMA HROVAT Če bi vprašali naše otroke, predvsem dečke, kje se najraje igrajo, bi skoraj vsi odgovorili, da v peskovniku. Tu gradijo avtoceste, hiše, tunele. Deklice pa oblikujejo potičke, tortice, itd. Peskovnik je potrebno vsako leto pripraviti za igro z rahljanjem oz. prekopom mivke. ŽELVICE in ŽOGICE iz Vrtca URŠA je presenetil samostojni podjetnik g. Janez RAKEF iz Sr. Jarš, ki seje prijazno ponudil, da nam pre-koplje peskovnike z mini bagrom. To je bilo doživetje za vse nas. Otroci so z zanimanjem opazovali spust mini bagra s tovornjaka in prekopavanje peskovnika. Delo je bilo s strojem hitro opravljeno. Nato so se otroci v mini bager usedli in spraševali, kar jih je zanimalo. G. Rakefu sc še enkrat zahvaljujemo, ker si je vzel časa za delo in razlago delovanja bagra malim strojnikom. TINA PANČUR Najmlajši se predstavijo na prireditvi Konec šolskega leta se nezadržno bliža. Zunaj že pripeka vroče sonce in vabi stran od knjig in zvezkov. Čeprav so vse misli že obrnjene k počitnicam, smo učiteljice prvih in drugih razredov sklenile, da bomo popestrile zadnje druženje s starši. Pripravile smo zaključo prireditev, na kateri so se predstavili prav vsi učenci. Pobrskale smo po knjigah in poiskale zanimive pesmi, igrice, uganke, in plese. Pripravile smo scenarij, postavile kulise ter posvetile veliko dodatnih ur vajam z učenci. Otroci so ob pripravah uživali. Na pomoč nam je priskočil tudi Samo Za-dravec, ki je poskrbel za ozvočenje. Ko sc jc v torek dan prevesil v popoldan, se je napolnil zgornji hodnik šole do zadnjega kotička. Mize so sc zamajale ob bogati ponudbi peciva, ki so ga spek-le prijazne mame in otroci so nestrpno čakali na začetek prireditve. Zaigrala jc prva melodija in oglasili so sc čisti otroški glasovi. Prireditev je slekla. Brez večjih zapletov so otroci peli, plesali in nastopali v skečih in igricah. Otroški trud jc bil obdarjen z bogatim aplavzom. Vsi smo bili zadovoljni. Učite- ljice Jadranka Petere, Barbara Za-bukovec-Blaž, Veronika Le bar in Tatjana Kokalj, ker smo s skupnimi močmi uredile prostor, pripravile razstavo otroških izdelkov in naučile malčke, da so brez treme stopili na oder. Mame in očetje, ki so s ponosom prisluhnili svojim otrokom. Najbolj pa so bili srečni učenci, saj ni večjega darila zanje kot uspeh, pohvala in dobra volja. in sedaj so pred njimi le Se počitnice. Vrnite sc zdravi in spočiti, dragi otroci. TATJANA KOKALJ Teden dni v Pacugu Pacug je miren zalivček med Strunjanom in Fieso, kjer se na pobočju, med zelenjem skriva otroško letovišče Zveze prijateljev mladine Ljubljane Vič-Rudnik. Že vrsto let odhajajo tja naši učenci v šolo v naravi. Šolskim otrokom so se postopoma priključevali Se otroci iz oddelkov in izobraževanja. Najprej le posamezniki, najsamotnejši, letos pa so odšli v Pacug vsi otroci iz OVI, razen ene deklice, ki je na vozičku. Učitelji pripravimo vsako leto okvirni program življenja in dela, ki ga potem sproti prilagajamo danim razmeram. In kako je bilo letos? V šolo v naravi je odšlo 11 učencev 4. razredov in 16 otrok in mladostnikov iz OVI. Spremljali smo jih učitelji in varuhinja in to v času od 9. do 16. junija. Učenci 4. razredov so imeli svoj program, kot ga predpisuje učni načrt. Otroci in mladostniki iz III. st. OV1 so imeli poleg plavanja še likovne delavnice. Slikali so motive v Pacugu, Fiesi, Piranu in oblikovali z različnimi materiali. Z ladjo smo se peljali ob obali do portoroških solin, si v Seči ogledali nasad kaktusov, z aq-uaboatom smo občudovali gojišče školjk in svet pod morsko gladino, v Izoli smo se povzpeli na ribiško ladjo Droga, zvečer smo imeli na obali ribji piknik. Vsak dan po večerji smo Sli peš v Fieso, Piran ali Portorož, si ogledali mesto, se zabavali in si privoščil sladoled. V poznih urah smo se utrujeni vračali v naselje in se hitro spravili k počitku. O domotožju ni bilo ne duha ne sluha Zakaj otroci in mladostniki tako radi odhajajo v Pacug? Miha: Je mir, slišimo ptičke, pa morje sem poslušal. Pa dobre šefice so! Bojana: Voda je zdrava. Pa vse smo morali sami uredit: kopalke, brisače, zobne krtačke. pižame, postee. Pa zvečer smo hodili ven. Matej: Sem vedel, da bo lepo! Ana: Zaradi ladjice. Peter: Je vse lepo. Se bom šel. Nenad: Ker je šel tudi Miha, pa Bojana, Ana... Matija: Jaz sem pa plaval, pa hrana je dobra. Franci: Jaz sem plaval; pa Edi je bil z nami, pa na pico smo šli. Andreja: Bazen, bazen. Kaja: Plavala sem ha, ha, ha. Uroš: Paton je tam, Patona sem hodil gledat! Miha: Morje, pa Stanka! To, da se naši otroci in mladostniki dobro počutijo ni zasluga le morja, sonca, lepih sprehodov in zanimivega programa, ampak so tu še otroci iz drugih osnovnih SoL ki teden dni preživijo v letovišču skupaj z nami. Opažamo, da naše otroke iz leta v leto lepše, otroško odprto in toplo sprejemajo medse. Razveselil nas je prizor, ko je naš Miha stal zunaj pred oknom sobe sosednje hišice, v njej pa so se k oknu zgrnili tamkajšnji otroci in skupaj prepeval pesmi, ki jih naš Miha zna. Z našimi otroki so se igrali, jim prinašali drobna darilca in za slovo pricdili prijeten zaključni večer. Mislim, da so vsi ti otroci, ki so se družili z našimi, odšli z morja bogatejši, čeprav se tega niso zavedali. Za vse življenje se je v njih vzpostavil pozitiven čustveni odnos do vrstnikov z drugačnimi potrebami. Obogatili so jih naši otroci. In življenje v takem sožitju je mnogo lepše za vse. Če združimo vse to in Se dejstvo, da so starši teden dni razbremenjeni, je poplačan ves napor učiteljev in že se pogovarjamo, kaj bomo prihodnje telo i/boljšali. MIRKA GRABUEVEC Letovanje otrok na Krku Skoraj 100 otrok iz šestih enot vrtca Domžale (Količevo, Ihan, Savska, Rodica, Radomlje in Vir), vrtca Trzin in Mengeš je ponovno teden dni letovalo na Krku. Nekaterim otrokom je dom na Krku že dobro poznan, drugi pa so ga takoj vzeli za svojega, saj se niso mogli upreti čudovito poslikanim stenam. V prvih dneh nam je malce zagodlo vreme, a so otroci ta Cas dobro izkoristili za sklepanje novih poznanstev in navezovanje prijateljskih odnosov. Dobro so si ogledali vso okolico doma in plaže ter si že v prvih dneh napolnili nahrbtnika s školjkami; te so. seveda odnesli domov. Da nam dnevi niso bili dolgočasni, sc je vsak dan dogajala novega. Imeli smo športne igre, sprehod v Malinsko z obveznim sladoledom, vožnjo z molornim čolnom in kanujem, vožnjo z banano, nočni sprehod z baterijami in spuščanjem lučk na morje. Vsaka skupina je imela svoje ime in dnevno skrbela za urejenost svoje sobe; to delo so nam vsak dan ocenili. Vadi-telji/icc: Črt, Miha Simon, Klemen, Matel, Matevž. Nina. Petra in Natalija so skrbeli za učenje plavanja, pri boljših plavalcih pa za izpopolnjevanje plavalne tehnike Vsak dan pose bej je za naše lačne želodčke dobro skrbela kuharica Margi-ta. Vsi otroci so odnesli prijetna doživetja domov, saj so veliko plavali, klepetali, risali, sklepali nova prijateljstva in nCUtrudtlO nabirali školjke ter obenem komaj čakali, da skočijo v objeme svojih staršev. Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za res prijetno bivanje na Krku. vzgojiteljica SONJA PAVLISIČ IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH DRUŠTEV stran Društvo izgnancev Domžale Od Starega piskra do Žic in Ponikve Vsakoletno spomladansko potovanje Društva izgnancev Domžale smo letos namenili spoznavanju dela Štajerske. Obiskali smo nekatere znane kraje iz starejše in novejše zgodovine, svoje potovanje pa smo z dvema avtobusoma zaceli na avtobusni postaji Domžale. Po stari navadi sta vsak po svoji strani pobirala izletnike, s tem da je peljal eden od njiju v Mengeš in nato skozi Lukovico do Trojan, kjer smo počakali drugi avtobus, ki je pripeljal izletnike iz Moravske doline. Naša prva postaja je bil ogled mi odpeljali do Žičke kartuzije in celjskega Starega piskra, kjer pa smo imeli kar nemalo težav, saj nam nihCe od Celjanov ni znal povedati, kje je zloglasni zapor, najbolj znan iz druge svetovne vojne. Ko smo ga konCno našli, smo se razdelili v dve skupini. Prva je obiskala Muzej novejše zgodovine in si ogledala zelo lepo razstavo o zgodovini in sedanjosti Celja, druga pa se je napotila v Stari piske r, ki je sedaj zapor za starejše mladoletnike. Prijazna kustosinja Darja nam je na kratko predstavila nekdanje zapore, na katerih dvorišču so Nemci med drugo svetovno vojno brez obsodbe ustrelili 360 domoljubov, 100 iz teh zaporov pa so kot talce pobili v Frankolovem Zelo majhna soba, polna spominov na težke dni, je edini spomin zn žrtve in nhote snemo se spraševali, ali umrli ne bi zaslužili lepšega spomina, saj se ob njihovih spominskih plošCah in poslovilnih pismih vsakodnevno sprehajajo zaporniki. Nato smo se mimo Frankolove-ga odpeljali do Slovenskih Konjic, kjer žal nismo pričakali dogovorjenega vodiča, zato smo se kar sa- ob vodenem ogledu spoznavali življenje nekdanjih menihov, hkrati pa sprejemali tudi pozitivno energijo, ki jo je okoli nekdanje kartuzije zelo veliko. Po kratkem postanku v zeliščni lekarni, nas je pot vodila v Ponikvo, kjer nas je žc pričakoval prijazni domači župnik. Po ogledu filma o življenju in delu svetnika Antona Martina Slomška ter njegove rojstne hiše, samo prisluhnili še zanimivemu pripovedovanju, nato pa smo si ogledali še župnijsko cerkev in si pogledali krstni kamen, ki je star več kot 200 let. Popotovanje in spoznavanje Štajerske smo zaključili z večerjo v Celju in prijetno potjo domov. Spomladanski program Društva izgnancev Domžale je tako v celoti uresničen, z jesenjo pa prihaja drugi del, h kateremu že sedaj vabimo vse člane društva. Hkrati obveščamo vse člane, da so uradne ure še vedno ob petkih, potrebne informacije pa lahko dobijo tudi po telefonu. Vsem skupaj želimo prijetno poletje in nasvidenje jeseni! D. I. Društvo vojaških invalidov Domžale Aktivna udeležba na proslavah Društvo vojaških invalidov Domžale ima svoj sedež v najemnih prostorih na Ljubljanski cesti 36 in vsak četrtek od 10. do 12. ure uradne ure. Vsak prvi četrtek v mesecu pa zaseda Upravni in Nadzorni odbor Društva. Po programu se udeležujejo člani vseh proslav, srečanj, komemoracjj in skupnih izletov z borčevskimi organizacijami, katere organizira Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale. Za udeležence Društvo povrne stroške na podlagi žc sprejetega sklepa Upravnega odbora. Za informacije o povrnitvi stroškov se udeleženci lahko obrnejo na blagajnika Društva gospoda Alojza Hrovata na telefon 041-538-954. Društvo skrbi za svoje člane-invalide in starejše onemogle na terenu in v domovih počitka z občasnimi obiski. Meseca aprila letos so predstavniki Društva obiskali vojaške invalide na območju Moravske doline. Vsi so bili obdarjeni s skromnimi darili. Poverjenici Društva gospe Angelca Vodnik in Marica Kovač sta obiskali najstarejše člane na Viru pri Domžalah. Povedali sta, da so se njunega obiska vsi razveselili, saj sta jim polepšali dan. Prošnje za pomoč pri nabavi medicinskih pripomočkov: očala. proteze, zdravila pa bodo do nadaljnjega čakala v predalih, kajti prosilcem ne more Društvo pomagati, čeprav so upravičeni do manjšega povračila stroškov. Vse je odvisno od nakazanih finančnih sredstev zveze za te namene. Društvo vsekakor pričakuje v najkrajšem možnem času nakazilo finančnih sredstev za delovanje. Člani Društva vojaških invalidov Domžale sc bodo tudi v bodoče udeleževali skupnih izletov, spominskih srečanj, proslav, organizirali kolesarjenje in pešhojo na območju Občine Domžale in Kamnik. Na priloženi fotografiji skupina izletnikov-udeležencev vseslovenske proslave v Podljubelju, 3. junija 2000. Zapisal in foto: JOŽE NOVAK V Turistično društvo Turnše-Cešenik 4. tradicionalno taborjenje 27 otrok, med njimi je imela najmlajša deklica komaj dobri dve leti, je v organizaciji Turističnega društva Turnše-Češenik tri dni taborilo v Turnšah. Šotore in druge pripomočke so posodili taborniki iz Rodu skalnih taborov Domžale, domačini in člani društva pa so uredili tabor in pod vodstvom Janka in Katje Jeraj so mladi taborniki preživeli veliko prijetnih trenutkov. Zanje so vodniki pripravili program cele vrste delavnic, med katerimi jc bila tudi likovna delavnica, katere rezultat so številne slike na zidovih ob taboru. Obiskal jih je tudi kitarist, s katerim so skupaj prepevali ob tabornem ognju, pripravili so karaoke, seznanjali pa so se tudi z nekaterimi taborniškimi veščinami. Zal je zaradi dežja odpadel indijanski dan, v okviru katerega bi se s kanuji vozili po radomeljskem bajarju. Igrali so tudi odbojko in nogomet ter druge družabne igre. Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je tudi četrto taborjenje v Turnšah lepo uspelo, se organizatorji iskreno zahvaljujejo. Hkrati upajo, da bo prostor, na katerem sc dogajajo različne dejavnosti turističnega društva bodoča obvozna cesta obšla in bodo tako imeli tudi v prihodnje »svoj prostor«. Te- ga bi radi uredili predvsem za svoje najmlajše, ki so o taboru povedali: Jernej Perušek, 8 let: na taborjenju je v redu, žal pa mi je, ker se zaradi slabega vremena ne bomo vozili s kanuji. Ko smo risali, sem na steno narisal drugi šotor. Tudi drugo leto bom prišel. Lea Mihelčič, 8 let: na taborjenju sem že drugič in mi je bilo vse zelo vSeč, najbolj pa, ko smo s svečkami hodili v krogu. Rada sem tudi mešala barve in narisala sončke. Tukaj sem s prijateljicami Veroniko, Urško, Nino in Majo in bom Se prišla. Urša Košir, 9 let: letos sem bila prvič na taborjenju in mi je zelo dobro. Najboljše jc bilo, ko smo igrali razne igrice: vugi, vugi; o, Helena; fantje nogomet, dekleta pa odbojko. Ko jc »treskalo« sem se zbudila. Televizije nisem pogrešala. |L pi>:' fJMt < ■ Gospod Dane Kastelic, novi predsednik društva paraplegikov Resno in zavzeto delo Člani in članice Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, v okviru katerega delajo tudi paraplegiki z območja naše občine, so se pred kratkim zbrali na volilnem občnem zboru. Pregledali so svoje delo in sprejeli program, v katerem so zapisali, da bodo tudi v prihodnje resno in zavzeto delali ter se odločili, da bodo izdajali svoje informativno glasilo, katerega prvo številko smo si lahko že ogledali, saj so jo namenili prav občnemu zboru, na katerem je bil za predsednika izvoljen g. Dane Kastelic. V njej so prikazali, kako občine podpirajo delo njihovega društva, predstavili so socialno problematiko, v okviru katere so ugotovili, da jc socialni status v naši državi vse slabši, kar še posebej občutijo vsi invalidi, ki so jih žc za marsikaj »prikrajšali«. Tudi v prihodnje bodo redno spremljali in usklajevali društvene predpise, pravno svetovali članom ter se povezovali z občinami, organizirali različne aktivnosti za ohranjanje zdravja (šport, rekreacija), na- daljevali pa bodo tudi z interesnimi dejavnostmi, kot so: kultura, dejavnost žensk, dejavnost mladih, izobraževanje, računalništvo, radioamaterstvo in informiranje. V prvi številki glasila so sc tudi zahvalili dosedanjemu vodstvu Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki ga je vodil g Ivan Pi-bernik. Novemu vodstvu veliko uspeha ter iskrene čestitke ob izidu prve številke društvenega glasila. Dobrodošli člani Društva invalidov Izola! V programu dela Medobčinskega društva invalidov Domžale ima pomembno mesto tudi sodelovanje s prijateljskim pobratenim Društvom invalidov Izola. Tako bodo invalidi iz Izole na obisku v Domžalah 8. julija 2000, ko jih bodo prijatelji počakali na parkirnem prostoru ob TEN TEN. Pokazali jim bodo najznamenitejši slovenski teniški stadion, nato pa se bodo vsi skupaj odpeljali na Černivcc, kjer bo v prijaznem gostišču družabno srečanje. Zbrane bosta pozdravila g. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale ter g. Zmago Višnjevce predsednik Društva invalidov Izola, ob prijetni glasbi pa sc bodo krepila stara in spletala nova prijateljstva Medobičinsko društvo invalidov Domžale kliče prijateljem: Dobrodošli med nami! Skavtske obljube v Komendi Dobski in virjanski novinci čete in noviciata smo nestrpno pričakovali dan skavtskih obljub, ko bomo postali »ta pravi« skavti. »To bo dan, ko bomo pred Bogom in pred drugimi potrdili, da hočemo postati skavti«, smo si v mislih ves čas ponavljali. Enoletna priprava nam je prinesla mnogo izkušenj in napotkov za na pot tako lepega poklica - skavtstva. Toda to za nas ni bilo dovolj. Želeli smo obljubiti in za vse življenje postati skavti, četudi nas bo pot kasneje odvedla od »uradne« skavtske družine, v srcu za vedno ostanemo skavti. Težko pričakovane skavtske obljube stega Potočnih rakov so bile pred vrati. Tako smo se v soboto, 13. maja 2000, odpravili v Kamnik, kjer se je začelo uradno druženje. Od tu nas je asfaltna pot vodila po hribčku navzgor do lepe cerkve sv. Ane v Tu-njicah. Voditelji so nas razdelili v skupine in tako jc vsaka skupina tekmovala posebej. Najprej smo rešili kratek test (voditelji so hoteli namreč ugotoviti, če smo v teoriji sploh sposobni biti skavti). Potem smo delo, ki so ga preje opravljale le naše glave, predali ncutrudljivim nogam in odšli proti končni postaji - Komendi. Seveda pa nismo le hodili. Med potjo smo morali iskati t. i. ločke, ki so bile »žive« in »mrtve«. Pri iskanju smo večinoma našli le »žive«, kar pomeni, da jc bil na točki eden od voditeljev z. namenom, da nam razloži nalogo. Tako smo sc lahko pomerili v sestavljanju kolesa, postavljanju šotora, prvi pomoči in podobno. Za uspeh na t. i. orientacijskem teku pa sc je bilo potrebno srečati tudi z domačini, ki so nas prijazno obveščali, koliko znoja bo Sc preteklo do cilja. Ko smo vendarle prispeli v Komendo, jc do začetka sv. maše ostalo le še toliko, da smo sc preoblekli v skavtske razpoznavne kroje in se pripravili za sodelovanje in ceremonijo obljub med mašo, ki jo jc predvsem za nas daroval virjanski župnik g Jože Tomšič. Vedno močneje utripajoča srca so končno dočakala trenutek obljube z naslednjim besedilom: »Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval vestno služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu in spolnjevati skavtske zakone«. Zavest, da se vključujemo v plemenito družino skavtov, jc pregnala tremo, ki nas je obšla ob teh uvodnih trenutkih skavtske »kariere«. Po sv. masi, ki so sc jc udeležili tudi naši starši, sorodniki in prijatelji, jc vsaka skupina izvedla še klice in na kratko uprizorila pripravljene skeče. V Komendi jc bil res krasen dan, še posebej za nas, ki smo dali skavl-sko obljubo. In ker sc skavti pogosto oziramo v nebo, pisano z veliko in malo začetnico, naj omenim še skozi ves dan smejoče se sonce, ki ga je marsikdo od nas morda razumel kot božjo potrditev naših odločitev za novo pot - odslej s skavt-sko rutko za vratom. MANICA KOZJEK Pripombe in pobude na javno razgrnjen osnutek zazidalnega načrta za D 18 TOKO Javno obravnavo jc kot zastopnik Občine Domžale korektno vodil gospod Zoran Vitorovič, uni. dipl. ing. Podpisani sem se te javne obravnave udeležil kot predsednik Komisije za varstvo naravne in kulturne dediščine pri DVO Domžalc-Kamnik. Voditelj obravnave jc razpolagaj s podatki, ki so za prazgodovinski del Domžal, to je območje med Slamnikarsko cesto, Ulico Matije Tomca, Ljubljansko cesto in Karantansko cesto pomanjkljivi, kar jc tudi sam potrdil. Zato smo se na tej obravnavi dogovorili, da naša komisija pripravi poročilo o kulturni dediščini Domžal. Še za časa Valvazorja jc bila vas Dragomclj in vodni grad Dragomclj omenjena v njegovi knjigi; Domžale so sc pa takrat imenovale Unscls-dorf, kar pomeni vas ob bregu. Ta breg jc bil na vzhodu Žalske vasi breg Bistrice, na ostalih treh straneh pa breg jezera, ki je obdajalo tudi Naslednja številka SLAMNIKA izide 28. julija 2000 Goričico. Žale jc staroslovensko ime in pomeni kraj žalovanja in pa tudi breg. Iz jezerske vode se jc tu v tisočletjih vsedala mivka in v tej mivki na bregu sc jc dalo z lahkoto izkopati grobove za naše pradavne prednike. V Domžalah smo do-sedaj rekonstruirali domžalsko (žalsko), Povževo poljsko znamenje. Kopali smo več kot I m globoko in vsenaokoli sama mivka. V načrtu imamo rekonstrukcijo Rodctovcga kužnega ali poljskega znamenja v Stobu. Prepričani smo, da bo tudi tam mivka ... Opisani predel Domžal sta si na našo pobudo ogledala dva predstavnika Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja. Naša Komisija predlaga Občini Domžale, da nam omogoči sodelovanje z omenjenim zavodom, ki naj potem o tem izda svoje poročilo. Vsi nadaljnji urbanistični projekti za ta del Domžal pa naj v svojih projektnih nalogah to poročilo upoštevajo in pred tem ničesar ne ukrepajo. Predsednik komisije: JOŽE OBERVVALDER, univ. dipl .ing. Predsednik društva DVO Domžale-Kamnik: LOJZE JAGODIC. Člana Komisije. VINKO PETEK in PETER BANKO. stran IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH DRUŠTEV Ihanskim organizatorjem izleta na Plitvička jezera - ocena odlično Vtisov z izletov nisem nikoli in tudi zdaj ne pišem rad. Kadar pa se lotim tovrstnega pisanja, storim to z določenim razlogom. Tokrat na željo drugih, zlasti pa zaradi spoštovanja do organizatorjev izleta na Plitvička jezera, ki sem se ga kot gost in v družbi več kot polnega avtobusa turistov-veseljakov udeležil 10. junija letos. Na tako skrbno organiziranem izletu že dolgo nisem bil. Zahvala za prijetno doživetje med meni povečini neznanimi ljudmi gre predsednici Turističnega društva Ihan ge. Slavki Pogačnik, Alenki in I ram i ju Vodnjov ter vodiču Tonetu Križaju. Toliko za, po moji sodbi, potreben uvod. Omembe vredno je tudi to, da smo se iz Ihana, kljub zgodnji jutranji uri, ko so se tudi ptički z žvr-golenjcm Sclc prebujali, odpeljali le z nekajminutno zamudo. Ne vem, kako je organizatorjem uspelo v prtljažnik avtobusa v zelo kratkem času naložiti večje količine pijače in jedače, pri čemer moram posebej omeniti na najmanj 52 porcij razkosanega odojka, ki ga je Emonska farma prašičev po nekaterih, vendar, upam, preverjenih, informacijah za požrtvovalno delo v TD Ihan, dobila v dar gospa Pogačnikova, vendar ga je »žrtvovala« udeležencem izleta. Za jutranjo »izletniško obvezno« dezinfekcijo grla je s tremi vrstami medice in kot posebnost - s kruhki z orehi med drugim menda zastonj, poskrbela tudi domača trgovka gospa Rapetova. Potem pa bolj kot ne, dremljajoče potovanje v dokaj udobnem avtobusu mimo Novega mesta čez Gorjance in skozi Metliko do carinsko-policijskegu preverjanja prisotnih. Brez zapletov smo se zapeljali v »tujino«. Za nami je bil Karlovac, prišel je čas obljubljene malice. Na stranski cesti manjšega hrvaškega mesteca v Kordunu so nam ponudili kranjske klobase, kolikor jih je kdo zmogel pojesti. Skoraj natančno in ob vnaprej določeni 10. uri smo prispeli na načrtovani cilj - Plitvička jezera. Za vse, ki so bili prvič v tem hrvaškem naravnem biseru, pred okrog 40-timi leti so ga razglasili za Nacionalni park, se bo s svojimi 16-timi manjšimi in večjimi jezeri, brezštevilnimi slapovi ter s kristalno modro-zeleno barvo vode skoraj gotovo vtisnil v spomin kot nepozabno doživetje. Na koncu naše od možne mnogo krajše poti po parku smo doživeli in preživeli vožnjo z ladjico po enem večjih jezer in se z vlakcem na štirih avtomobilskih kolesih pripeljali do našega avtobusa. Dve uri lepot in čistega zraka za katero je organizator odštel 50 Kn oz. 1350 tolarjev za odrasle in 30 Kn za otroke. Čeprav je bila vstopnina sicer všteta v ceno izleta, se mi vseeno zdi, da je, glede na vse drugo, vendarle previsoka. Tudi na Plitvičkih jezerih sem se spomnil besed prijatelja Dalmatinca, ki je dejal, da je Dalmacijo »dobila pogrešna nacija«. Prizadevni organizatorji seveda niso uživali v naravnih lepotah, pač pa so ob avtobusu pripravljali glavni opoldanski obrok - odojka s prilogami in na koncu še kava za vrnitev v realnost. Pretresljiv je bil pogled skozi okno avtobusa med vožnjo skozi Liko. Se vedno ogromno uničenih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Kot da se je vojna tod končala šele pred kratkim. Vratnik, »visokogorski« prelaz sredi Velebita. Kratek postanek in za nekatere, kot npr. »morsko deklico« Mileno, fantastično lep pogled - ne boste verjeli - na morje. Čutili smo, kako ji je vztrepetalo srce. Od tod smo se po serpentinah spustili do Senja, se ob obali mimo Crikvenice pripeljali do zadnjega daljšega postanka nad Reko, na Trsat. Tu so si eni ogledali znamenito cerkev -božjo pot in opazovali običaje ob porokah, ki so se vrstile kot na tekočem traku. Drugi smo se bolj posvetili ogledovanju kar dobro ohranjenih ostankov utrdbe, ki je nekdaj varovala Reko. Utrujenost od vročine in več sto kilometrov vožnje z avtobusom, vse to ni preprečilo veselega razpoloženja zlasti v zadnjem delu avtobusa in to vse do Ihana. Človek skoraj ne more verjeti, da se lahko polovica avtobusa več ur zaradi enega samega samcatega trdo kuhanega kokošjega jajca prešerno in nežaljivo zabava. Krivec za smeh in simpatične dov-tipe je bil »lastnik« jajca znani ihan-ski gasilec in harmonikar Nande. Da, zares je manjkalo samo to, da bi iz prtljažnika avtobusa vzel svoj meh in ga raztegnil. Zakaj ga ni, mi še zdaj ni jasno, ko pa se je, po pripovedovanju drugih, na izletih ihan-skega Turističnega društva vedno neznansko veliko in lepo prepevalo. Če bi se to zgodilo, bi bil vsak pravi pevec pripravljen plačati Se več kot 4.000 tolarjev, saj je bila omenjena cena izleta, po moji sodbi, zanemarljivo nizka za toliko doživetij v enem dnevu. »Če bo Se vreme na naši strani, potem nam nihče nič ne more,« je pisalo na vabilu za izlet. In tako je tudi bilo. Po moji sodbi je vreme samo delno prispevalo k oceni izleta v celoti -odlično. DUŠAN TOMAZIC Zlate roke naših upokojencev Tudi v tem glasilu veliko pišemo o dejavnosti naših upokojencev, ki si z različnimi aktivnostmi lepšajo tretje življenjsko obdobje. Tako smo bili pred kratkim povabljeni na tretjo tradicionalno razstavo Društva upokojencev Vir, ki spada med najbolj dejavna društva naših starejših občanov. 1 Občudovali smo ročna dela, izdelke in kulinarične mojstrovine blizu 80 razstavljavcev - članov Društva upokojencev Vir, ki so se jim s svojimi izdelki pridružili tudi otroci iz vrtca Palček in nekateri obrtniki (umetno kovaštvo, obdelava lesa, izdelava slovenskih cekarjev), člani društva pa so predstavili tudi svoje konjičke. Tako se je gospod Jože Vodlan predstavil z zdravilnimi zelišči in tudi opisal njihovo uporabo in koristnost. Na stenah dvorane Delavskega doma Vir je bila razstavljena vrsta gobelinov, ki so jih napravile pridne roke deklet in fantov, občudovali smo idrijsko čipko, vrsto pletenih in kvačkanih izdelkov, majhne in velike vezenine, pa tudi druge izdelke pridnih rok, tako da kar verjeti nismo mogli, ko so nas pod naslovom »Kaj delajo upokojenci v prostem času« hoteli prepričati, da predvsem berejo časopis. Tudi županja Cveta Zalokar Oražem si je z zanimanjem ogledala razstavo. Posebne pozornosti so bili deležni izdelki 82-letne gospe Mihaele Kerč, ki se je predstavljala s prtički, med katerimi je bil tudi prvi, ki ga je naredila pred sedmimi desetletji, in zadnju narejen posebej za letošnjo razstavo. Njene pridne roke pa najbrž še niso naredile zadnjega prtička. Posebna paša za oči in usta je bila razstavljena kulinarika, med njo smo občudovali domači kruh iz kmečke peči, različne vrste potic, krofov, flancalov, rolad, pit, tort in biskvitov, obiskovalci pit so bili posebej navdušeni nad različnim drobnim pecivom, tako da so se marsikomu pocedile sline. Vse razstavljene dobrote so bile lepo aranžirane, občudovali pa smo lahko tudi Ob pogledu na čudovite kulinarične dobrote so se marsikomu pocedile sline. druge pogrinjke, med katerimi je bil tudi pogri-njek gostišča Ribič. V knjigi vtisov je veliko besed pohvale. V spominu so mi najbolj ostale misli ene izmed učenk, ki je zapisala, da bo tudi sama razstavljala, ko bo velika. »Zlate roke« upokojencev pa je pohvalila tudi naša županja. Tretja tradicionalna razstava je privabila veliko obiskovalcev. Vsi so hvalili prizadevno delo Društva upokojencev Vir, ki ga uspešno vodi ga. Belka Potočnik. Za čudovito razstavo tudi v imenu Uredništva Slamnika iskrene čestitke. Besedilo: V. VOJSKA, foto: H. MODIC Izleta v Gonars - Palmanovo -Doberdob in v Terme Čatež Moderen avtobus podjetja »SAP« s prijazno voditeljico Ditko nas je v jasnem majskem, toplem jutru odpeljal dogodivščinam nasproti. Točno ob napovedani uri smo se odpeljali vsak s svojimi vtisi o Gonarsu proti Palmanovi, na, ogled nakupovalnega centra z »obveznimi« nakupi. Eni bolj, drugi manj zadovoljni z nakupi smo se odpeljali našemu glavnemu cilju nasproti: Redipuglia (Sredpoljc) in Doberdob. Ditka nas je pripeljala na vrh kostnice italijanskih vojakov, ogledali smo si muzej in iž avtobusa videli pokopališče av-stro-ogrskih vojakov, kjer so pokopani tudi naši stari očetje. Iz furlanske nižine smo se z avtobusom hitro povzpeli na kraški svet doberdob-ske planote s prijetno vasjo Dober-.dob. Pri g Cirilu na kmečkem turizmu nas je čakala dobra mineštra in seveda pristna malvazija. V vaški cerkvi nas je pričakal župnik g Ambrož Kodclja, ki nam je v lepi slovenščini razložil dogajanja in življenje domačinov. Popeljal nas je v vojaški muzej pri sv. Mihaelu in na Vrh, od koder je prekrasen razgled na Sabotin, Solkan, Sveto goro, Gorico in vse okoliške vrhove, po katerih so potekali boji v prvi svetovni vojni. G. Kodelja nas je opozoril na doberdobski kras, poraščen z grmovjem, imenovanim ruj, ki se v jeseni spremeni v čudovite rdeče bar- ve. Gospod nas je res presenetil in še bi pripovedoval, vendar smo se morali posloviti od tako častitega zamejskega Slovenca. Hvala! Z avtobusom in z osebnimi avtomobili pa smo se 27. maja odpeljali v TERME ČATEŽ. Udeležili smo se petega športno rekreativnega vseslovenskega srečanja diabetikov v Posavju. Druženje, narava, šport in gibanje - to je bila osnovna zamisel že prvega srečanja pred petimi leti v Domžalah. Organizatorji -Društvo diabetikov Posavje - so se na množičen obisk v Termah Čatež odlično pripravili. Veseli udeleženci izletov želijo čimveč podobnih snidenj. Vseh naših spomladanskih programov društva se je udeležil tudi gospod Franc Černe. Na sedemdnevno izobraževanje in rekreacijo, ki smo ga pripravili v Zdravilišču Šmarješke Toplice, je gospod Čeme »prišel« z dvema berglama. Na njegovo željo smo ga povabili na zaključni predpočit-niski sestanek izvršnega odbora društva. Pripeljal se je s kolesom, zadovoljen, da se nam zahvali za pomoč, s solznimi, a hkrati nasmejanimi očmi, se je za uspešno rehabilitacijo zahvalil tudi sestri Vidi, vodji patronažne službe ZD Dom- Aktivno delo Na tečaju za šolanje psov V kinološkem društvu Domžale smo s L marcem 2000 pričeli s tečajem za šolanje psov, ki je trajal do sredine junija, nato pa se bo po dvomesečnem poletnem premoru nadaljeval še v septembru in oktobru. Tečaj obiskuje 35 tečajnikov z različnimi pasmami psov. Delo inštruktorjev je dokaj zahtevno, saj ima vsak inštruktor v skupini v glavnem različne pasme, katerih se ne da učiti enako intenzivno. Zato se mora inštruktor posvečati individualno posameznemu vodniku in njegovemu psu. Pri samem delu si večina vodnikov prizadeva, da po inštruktorjevih navodilih čim prej osvoji način poučevanja vaje in tako svoje znanje pravilno prenaša na psa, ki ga uči. Kajti način šolanja po kinoloških društvih je tak, da vsak lastnik pod strokovnim vodstvom sam šola svojega psa, saj le tako potem lahko nadaljuje z delom tudi izven tečaja, ko je potrebno utrjevati posamezne vaje in kasneje lahko pravilno ravna z ustreznimi prijemi pri ubogljivosti psa. Sam uspeh šolanja jc odvisen predvsem da nc bodo povzročali nepotrebnih kon- žale. ANICA KVAS od prizadevnosti vodnika koliko časa lahko posveti utrjevanju vaj izven tečaja od njegove želje, da bi imel lepo šolanega psa in končno tudi od same pasme psa Skupino C, katero vodim, sestavljajo trije rotweilcrji, dva velika šnavcerja in dva nemška ovčarja Vsi so službeni psi po naravnih zasnovah zelo delavni in pogumni. To se odraža tudi pri delu skupine, seveda z veliko prizadevnostjo in resnostjo pri delu vseh vodnikov. Razveseljivo je, da se za šolanje odloča vse več lastnikov RW, katere nepoznavalci pasme opredeljujejo kot nevarne pse. S So-lanim RW sc da dokazati, da je s pravilnim pristopom pri vzgoji in z ustreznim odnosom med njim in človekom popolnoma normalen pes, ki rabi veliko človeške ljubezni in jo s svojo vdanostjo tudi vrača kot zvesti spremljevalce in čuvaj svojega gospodarja. Prvi del tečaja smo zaključili 17. junija 2000 z delovnimi izpiti za tiste vodnike in pse, ki so obvladali učni program, ostali pa bodo delovne izpite opravljali po končanem drugem delu tečaja to jc konec oktobra 2000. Tudi prihodnje leto bomo v društvu organizirali tak tečaj s ciljem, da pomagamo lastnikom psov pri pravilni vzgoji njihovih štirinožnih prijateljev in. da tudi lastnike psov podučimo, kako naj se ravnajo v urbanem okolju s svojim psom. fliktov z ostalimi občani. Naj na koncu opozorim lastnike psov. ki vodijo svoje pse na dnevne sprehode izven svojega bivališča da so delavci komunalnega podjetja Prodnik po nalogu Občine Domžale na enajstih mestih postavili lična »PASJA STRANIŠČA«, ki niso namenjena, da bi psi v njih direktno opravljali svoje fiziološke potrebe, pač pa so namenjena lastnikom psov. Dolžnost lastnikov je, da predno gredo na mesto, kjer naj bi pes opravil svojo potrebo, vzamejo iz tega zabojnika higiensko PVC vrečko, vanjo poberejo iztrebek in ob povratku vrečko z vsebino odvržejo skozi okrogljo odprtino v zabojnik. Redna komunalna služba pa bo poskrbela da bodo ti zabojniki občasno izpraznjeni in nameščene nove vrečke. Na zalogi jc šc nekaj zabojnikov, zato pozivam občane, da v kolikor vidijo potrebo po postavitvi takega »PASJEGA STRANIŠČA«, to sporočijo na Kinološko društvo Domžale, tel. 041-579-089. Pokažimo svojo kulturo do tistih ki so se do sedaj pritoževali (upravičeno) nad onesnaževanjem parkov, otroških igrišč in ulic z pasjimi iztrebki in brezpogojno uporabljajmo uslugo, ki so jo nam ponudili odgovorni v občinski upravi, to je PVC higienske vrečke in jih po uporabi vračajmo v »STRANIŠČE«. JANEZ HRIBAR Otroci iz Volfove ulice Tiho poletno jutro s pisano jasnostjo jutranje zore in vonjem po dišečih cvetlicah oznanja, da se je pričel nov dan. Na naši ulici je še vse mirno, saj najmlajši prebivalci še spijo. Ko se prehude, ponovno oživi vaški utrip, poln prešernega veselja in otroškega živ-ža va, ki je tudi že v mojem otroštvu preveval vas. Pričele so se težko pričakovane brezskrbne počitnice in z njimi nove počitniške dogodivščine. Ker bodo tudi otroci iz Volfove ulice v Srednjih Jaršah odšli na počitnice, se mi je porodila misel, da o njih napišem nekaj besed. Čeprav naša ulica šteje le nekaj hiš, imamo kar 14 mladih nad-obudnežev, ki se vsak dan po pouku ali vrtcu dobivajo na ulici in skupaj uganjajo razne vragolije. Ker je ta ulica slepa, je shajališče vseh otrok in psov, tako da domačini po njej vozijo slalom in skrajno počasi. Ob pogledu na te otroke, polne brezskrbnega in prešernega življenja, se ti utrne spomin na svoja otroška leta in se skupaj z njimi veseliš jutrišnjega dne. Vsak posebej je prisrčen z več ali manj dobrimi lastnostmi, za vse pa velja, da so dobri prijatelji, nehu-dobni in nekateri zelo delavni. Ker se bodo med počitnicami za nekaj časa ločili, naj jih ta članek spremlja na njihovih počitniških poteh, da se bodo se z večjim veseljem vrnili na ulico, kjer si bodo pripovedovali počitniška doživetja Najmlajši med njimi je dveletni Filip, ki ga žal ni na fotografiji, saj ga je toplo sonce uspavalo. Zelo rad zaliva rožice, se igra v peskovniku in skupaj s sestricama Ano in Mirjam veljajo za najbolj pridne in ubogljive. Triletni Jan sc rad vozi s koleščkom in s sestricama Tjašo in Tajo rad čofota po vodi. Petletni Blaž je najbolj delaven in želi postali kmet. Ima traktor s prikolico, samokolnico in je priden pri vsaki gradnji ali košnji. Ima sestrico Špelo, ki pa se zelo rada zabava in lepotici. Petletna Lina je zelo prijetna in radodarna punčka. Ima bratca Žiga, ki je že peto leto najboljši učenec na Soli. Šestletni Anže je zelo živahen fantič, ki se rad vozi z motorjem. Ima tudi bager in skupaj z Blažem opravljata gradbena dela: nakladanje in prevoz materialov. Ima sestrico Manco, ki je odlična učenka. Sedemletna Nina zelo rada barva riše in računa. Zelo je navezana na prijatelje, še posebno na Lino. Desetletni Jure je zelo dober tekač, saj tekmuje tudi zunaj naše države, sicer pa je zelo živahen in poln energije. Vsi zelo radi rolajo, kolesarijo, se igrajo z žogo in se vozijo z vozičkom (na sliki). Občasno tudi kakšno »zagodejo«. Tako so nekega dne najmlajši med njimi poškodovali balo trave, za katero je bilo treba odšteti denar iz njihovih prihrankov, da so povrnili škodo lastniku, sami pa ostali za nekaj časa brez sladoleda. Dnevi so jim vsak dan prekratki, saj ko se znoci, se ob slovesu marsikomu utrne solza, ko mora oditi na svoj dom. Čeprav so si sicer zelo različni, je vsak posebej prav prisrčen in prijateljski do drugih. V naslednjem letu se jim bodo pridružili še štirje otroci: šestnajst mesečna Ana in 8-mesečni Janez s sestricama Ano-Marijo in Petro. Tako se nam tudi v bodoče obeta otroški živ-žav in prav jc tako. Daleč je že od mojega otroštva. Takrat nismo imeli dragocenih igrač in računalnikov, imeli pa smo naravo in skupna prijateljska doživetja. Vesela sem, da se tudi li naši vnuki kljub vsemu izobilju zavedajo, tla so vrednejša skupna druženja, ki rodijo prava prijateljstva. Srečno, najmlajši prebivata naše ulice in veliko lepih počitniških doživetij, vaše prijateljstvo pa naj ostane takšno tudi naprej. NEVENKA NAROBE Spoznala sem Grinija Bil je samoten večer in odpravljala sem se spat. Ko sem v postelji za-tisnila oko, sem se potopila v svet domišljije in začela sanjariti. Bilo je na cvetočem travniku, kjer sem se sončila in vonjala dišeč zrak na mojem samotnem kotičku, kjer sem bila edino umirjena pred avtomobili in za-dušljivim zrakom. Ravno sem zadremala, že me je zbudilo glasno Topotanje v bližini. Zdel se mi je kot majhen leteči krožnik podolgovate oblike. Začudena sem si pomela oči in strmela v NLP. Približala sem se predmetu, iz katerega je ravnokar izstopilo prisrčno bitje zelene barve. Čeprav sem se ga malce bala, sem ga vprašala, od kod je prišel. Najprej ni odgovoril nič, kasneje pa se je opogumil in povedal, da ima zame pomembno nalogo. Zelo sem se čudila, zakaj je izbral ravno mene. Ampak meni nič, tebi nič sem mu radovedno sledila v tako imenovano raketo. Ko sem vstopila je bilo vse večje, kot sem si mislila. Tedaj se je zelenko ustavil in mi ponudil sedež zanimive oblike. Zazibala sem se in se počutila res enkratno! Šele tedaj mi je mali mož pojasnil, da se imenuje Grini in da prihaja iz planeta Zclenčak. Povedal mi je ludi, da se bova čez nekaj trenutkov odpeljala tja, da se bom lahko zgledovala po njih. Niti pojma nisem imela, kaj govori. Ker pa me je njihov zgled zanimal, sem sprejela ponudbo in že sva letela neznano kam. In prišla sva. Svet je bil lam popoln. Ne boste verjeli, skratka bilo je kot v raju! Grini me je seznanil s tamkajšnjimi Zelenčki in s stvarmi, katerim sem se zelo čudila. Dal pa mi je tudi nalogo, ki je seveda nisem mogla zavrniti Naročil mi je, da moram vsem ljudem poročati, kaj sem doživela na planetu Zclenčak in napisati {»ročilo, naj pazimo na našo državo Slovenijo, ki bi bila lahko zelo čudovita in čista z našo pomočjo. Rekel mi je tudi: »Čeprav ne poznam vašega življenja se čudim da imate takšne zaduSljive pline in da so reke tako hudo umazane, vas spoštujem kot zelo marljivo državo, ampak potrudile se, da vsaj odpadki ne bodo ležali na tleh in da boš vsaj ti pazila na to, kam kaj odvržeš. Ampak lepo te prosim da to, kar sem li jaz zdaj povedal, razširiš naokrog!« In tudi jaz mislim, da se je vredno potruditi, da bi bil vsaj prostor okoli nas urejen in spodoben, kot je naročil Grini! KLARA OSOUN SLAMNIK - m IZ DELA POLITIČNIH STRANK TER SINDIKATA stran 10 ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Zgolj v vednost V tem članku bomo poskušali opozoriti na na tista najbolj »posplošena« mnenja v okviru že tisočkrat »prežvečene« tematike, kot odgovor na članek »Volilni sistem in upoštevanje volje ljudstva« iz prejšnje številke Slamnika. V zvezi s samim volilnim sistemom mislimo, da je za signifikanten diskurz potrebnih čim več relevantnih informacij v okviru omenjene tematike, kot osnovo za izgraditev čim bolj objektivne predstave posameznika Po našem mnenju, ni torej potrebno »slepo ponavljanje« za lastno Stranko o tem. da je »na referendumu večinski volilni sistem dobil največ glasov in da ga je potrdilo »samo« Ustavno sodišče Republike Slovenije.« Zadeve namreč niso tako enoznačne. Popolnoma se strinjamo, da je večinski sistem dobil na zadnjem referendumu največ glasov, vendar to še ne potrjuje njegove legitimnosti. Za legitimnost je namreč potrebna navadna večina veljavnih glasov, ugotovljena na referendumu. Večinski sistem je torej, kakorkoli ga obrneš, ostal brez potrebne večine oz. podpore ljudstva Omeniti je potrebno tudi izjemno nizko udeležbo na omenjenem referendumu, kol odločilnega pogoja za ugotavljanje legitimnosti. Da se tukaj sploh ne spuščamo v zadeve, kot so: nezadostna obveščenost državljanov o bistvenih razlikah med volilnimi sislcmi v takratnem obdobju, o neodvisnosti parlamenta od drugih dveh vej oblasti, o t. i. »ustavnih prevarah« in podobno. To, da je podmladek LDS-a pokazal lastno držo pri omenjeni zadevi, pa odločno podpiramo. S tem so pokazali, da niso samo apatični izvrševalci direktiv iz lastne stranke, temveč da mislijo tudi z lastno glavo: saj je razprava o volilnih sistemih tako subtilna, da je do razkola prihajalo tudi znotraj .siinie LDS. Glede tematike »Zakaj mladi ne volijo?« pa ste napisali, da je predstavnik SDM, citiram, ž argumenti podal ugotovitev, da mladi ne volijo zato, ker celo poslanci ne upoštevajo volje ljudstva, odločbe Ustavnega sodišča in lastne ustave, za katero so glasovali leta 1991?.'!?« Najbolj nas seveda moti besedica argumenti, ki sle jo seveda nazorno navedli, podkrepili pa prav z ničemer. Zanima nas torej, kakšni so in tja čem temeljijo ti vaši »argumenti« Za konkretne rešitve glede samega volilnega sistema pa jc v prvi vrsti potrebna kvalitetna informiranost državljanov, kol predpogoj za legitimen referendum, saj gre za državotvorne procese na najvišji ravni. Prav o tem, pa se bomo najbrž še pogovarjali. Mladi forum Združene Liste Domžale Zadnjič smo pisali o LDS iz Doba, katere člani so obiskali nekatere znamenitosti dela Primorske. Zanesljivo je bil najzanimivejši obisk gradbišča hidroelektrarn Doblar 2 in Plave 2, kjer so se odpeljali v skoraj šest kilometrov dolg predor. Seveda brez zaščitne opreme ni šlo. Tradicionalno srečanje LDS ob dnevu državnosti LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Potem ko smo se člani Liberalne demokracije Slovenije (LDS), naši simpati-zerji in prijatelji ob dnevu državnosti že srečevali v Bistri pri Vrhniki, na Šmar-jetni gori, v Kostanjevici na Krki, na Socerbu in v Kamniški Bistrici, smo se letos odločili za sevniški grad. Tradicionalnega srečanja, ki se je začelo s posvetovanjem o gradnji elektrarn na spodnji Savi pod naslovom Priložnosti za razvoj Posav-ja, smo se udeležili tudi čla- ni LDS iz Občine Domžale. Na tradicionalnem srečanju ob dnevu državnosti smo najprej prisluhnili predsedniku LDS dr. Janezu Drnovšku, ki je povedal, da tokrat prvič po osmih letih LDS praznuje kot stranka, ki ni več vladna, čas v opoziciji pa je dragocen za razmislek, oceno dosedanjega dela in pripravo za naprej. Govoril jc o uspešnosti obdobja vladanja LDS, saj so gospodarski rezultati izredno dobri in so nas iz leta v leto bližajo nekaterim državam Evropske unije. Prijeten jc bil tudi družabni del srečanja, v katerem so nastopili Čuki. Sindikalna lista Junij 20l jski tamburaši. Marsikoga pa so tudi zasrbele pete, da bi kar zaplesal, ko jc na odru nastopila Mangeška folklorna skupina. Program sta povezovala Kristina Mlakar in Vito Kotnik. Župnijska Karitas Domžale se prisrčno zahvaljuje častnima pokroviteljema nadškofu mnsg Stanislavu Hočevarju in Občini Domžale, generalnemu pokrovitelju Krekovi banki Maribor, glavnim pokroviteljem cvetličarna Omersa, Tosama Vir, Amicusd.o.0., As Domžale, obč, glas. Slamnik Domžale, Vele Domžale, Banka Domžale, Območna obrtna zbornica Domžale, SAMd.o.o., Radia Ognjišče, slikopleskarstvo Matej Pire Moravče, EMI d.o.o., Grafika 2000 Dob, Tiskarna Media Print- Rajko Gostič s.p.,Nagelj d.o.o., Grafični studio Herle, Gostišče Reber, Ozvočenje Juvan, Nardin Franc Domžale, Radia Hit, Komparekd. Mengeš in sponzorjem Izolacija Kem d.o.o, Matjaž Erdani. Roman Bilcnc, Konrad Verban-čič, Vinko Jerman, Albin biznik, Boris Kolčne Stane Slubclj, Var-slal d.o.o., Avloodpad Srečo Vrhovec, Djuras, Marjeta Grošelj, Jože Cuzak, Matija Okršlar, Mihael Pavli, Kovač Stane, Termit, Peter Vcrbič sl„ Mavric (irošclj, dfužina Pfcifcr, družina Schwar-zhartl, Stanislav Majhcnič, Marjan Cencclj, Branka Jelovčan. Vsem Bog povrni! F. H. Rdeči križ Domžale Naše bralce zanima, kako potekajo posamezne dejavnosti v okviru Območne organizacije RK občine. V obdobju pred počitnicami oz. dopusti je bila krvodajalska akcija, prav tako tudi poskrbijo za zaslužen oddih šoloobveznih otrok in vsekakor je tudi odmevna in humana akcija »NIKOLI SAMI«! Krvodajalska akcija 2000! Območno združenje Rdečega križa je izvedlo krvodajalsko akcijo, ki jc bila planirana za konec maja in začetek junija. Po podatkih Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani seje akcije odvzema udeležilo 615 krvodajalcev iz občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica. Plan smo izpolnili 81%. Posebno se RK zahvaljuje podjetjem Helios, Tosama, Lek, Karton Količevo. Toko, Mlinostroj, Termit Domžale in Moravče, Srednji Soli Domžale, Trak Mengeš, Občina Domžale in Upravna enota Domžale, Biring Trzin, Zavarovalnica Triglav, Dom upokojencev Domžale, krajevnim organizacijam na terenu in drugim manjšini ustanovam (kot so šole, vrtci, banke) ter posameznikom, ki so nesebično darovali življenjsko tekočino in s tem izrazili svojo humanost. Zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču Območno združenje Rdečega križa bo v mesecu juliju izvedlo 10-dnevno zdravstveno letovanje za 100 otrok v mladinskem zdravilišču Debeli rtič v dveh izmenah. Letovanje bodo vodili izkušeni vzgojitelji, ki bodo izvajali vrsto aktivnosti po programu, ki so ga pripravili. Pred odhodom bodo vzgojitelji imeli sestanek s starši na osnovni Soli Domžale in se dogovorili ter jih seznanili s programom letovanja Obvestila občanom: Občani, ki so se znašli v socialnih stiskah, se lahko oglasijo na območnem združenju Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34, (stari Dom upokojencev, -Radio HIT) vsako prvo sredo v mesecu in dvignejo prehrambeni paket. Skladišče z rabljenimi oblačili in drugimi predmeti je za izdajo in sprejem odprto vsako sredo od 9. ure do 16.30. Akcija »nikoli sami« 2000 25. junija začne Rdeči križ Slovenije z vseslovensko akcijo zbiranja sredstev »Nikoli sami«. SAŠA KOS Bi morda tudi vi pomagali? Naša hiša Na tiskovni konferenci v INCE Mengeš so podrobneje predstavili prvo namensko novogradnjo bivalne enote za odrasle duševno manj razvite v Sloveniji ki ima naravo vseslovenskega projekta. Gospod Jože Mlakar, direktor INCE Mengeš, je povedal, da je osnovni cilj investicije zagotovitev prostorskih možnosti za bivanje oz. institucionalno varstvo oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Varovancem bodo v NAŠI HIŠI zagotovili varnost in zavetje ter dobro počutje, spoštovanje osebnosti posameznika in individualno oblikovanje življenja v krogu velike družine, kjer bo veliko ustvarjalnega življenja in polnega preživljanja prostega časa. Republika in občine z roko v roki Gradnja NAŠE HIŠE je usklajena s programi občin Kamnik, Trzin, Lukovica, Moravče, Komenda, Mengeš ter Domžale in z nacionalnim programom socialnega varstva. V njej bo skrb namenjena vsem varovancem, še posebej pa bodo v njej skušali zagotoviti varstvo in pomoč vsem tistim osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki so ostali brez staršev, ali pa starši ne morejo ustrezno skrbeti zanje. V NAŠI HIŠI bodo varovancem zagotovljene bivalne možnosti (šestnajst enoposteljnih ter osem dvoposteljnih sob), večnamenski prostor, jedilnica, vsi potrebni ostali prostori, prostor za izvajanje zdravstvene dejavnosti, rekreacijske površine, zagotovljen pa bo tudi dostop za telesno ovirane. Skupaj je vrednost investicije blizu 300 mio SIT, od česar bo največ prispevalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, občine, del sredstev bodo pridobili tudi z organizacijo humanitarnih akcij. Predvidoma bodo z gradnjo NASE HlSE, o kateri razmišljajo in zanjo delajo že osem let, v skladu s terminskim planom pričeli 15. septembra 2000. Rotarv club za nadstandardne programe Kot smo že pisali, je Rotary club Domžale za projekt NAŠA HIŠA že namenil v finančnih sredstvih in materialu 850.000,00 SIT, ki so namenjeni za nadstandardne programe. Tako se sodelovanje med INCE in Rotary clubom. ki se je pričelo pred dobrima dvema letoma, nadaljuje in po dogovoru bo club tudi v prihodnje zbiral sredstva za projekt NASA HIŠA Sožitje Gospa Vera Juhant. predsednica društva SOZfTJE, jc na tiskovni konferenci predstavila delo društva, katerega začetki segajo v leto 1966. Ena izmed prvih nalog je bila osveSčanje staršev otrok z motnjami v duševnem razvoju. Od tedaj do danes so program razširili in v njem največ pozornosti namenjajo preživljanju prostega časa otrok. V okviru društva je vključenih 176 otrok in odraslih, ki hodijo na delo in varstvo v INCE Mengeš, v Osnovno šolo Roje ter drugih z motnjo v duševnem razvoju z območja občin Domžale, Komenda. Lukovica, Kammnik, Mengeš in Moravče. Njihov program obsega športno rekreativne-dejavnosti, izlete in pohode, jahanje, kulturne dejavnosti, družabna srečanja, taborniške dejavnosti, krožek ročnih spretnosti, dramsko skupino, izobraževanje staršev, vikend seminarje in letovanja v okviru zveze za družine. Gospa Juhantova se je zahvalila za vso pomoč, ki so je bili deležni, hkrati pa je posebej čestitala mladim iz dramske skupine, ki so se z igrico Volk in sedem kozličkov predstavili v Avstriji. Bi pomagali? Gospod Jože Mlakar, direktor INCE Mengeš in že od začetka glavni pobudnik projekta NAŠA HIŠA INCE, se zaveda, da je to velik projekt, ki bo tudi od zaposlenih v INCE zahteval veliko dela pa tudi odrekanj. Tudi v prihodnje pričakuje razumevanje in pomoč vseh. ki bi radi pomagali pri uresničitvi projekta NASA HIŠA Če ste tudi vi med njimi, lahko svoj prispevek nakažete na žiro račun štev. 50120-603-55419 za NAŠO HISO. V. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Županja Cveta Zalokar Oražem je predsedniku PGD Dob čestitala v imenu Občine Domžale in mu v spomin na lep jubilej izročila umetniško sliko, (slika levo) Botra novega kombija sta bila zakonca Nada in Božo Cerar. (slika desno) Praznovanje Prostovoljnega gasilskega društva Dob Vedno zeleni stodesetletni hrast Praznovanje 110-letnice uspešnega dela Prostovoljnega gasilskega društva Dob se je začelo že s tekmovanji za Pokal KS Dob in priznanja Gasilske zveze Domžale v maju. nadaljevalo pa 7. junija s postavljanjem mlaja v bližini obnovljenega gasilskega doma sredi Doba. Svečana akademija Praznično razpoloženje se je Čutilo na celotnem območju krajevne skupnosti, saj so krajani in krajanke sodelovali na vseh slovesnostih, s katerimi so dobski gasilci počastili visok jubilej. Na slavnostni akademiji v Osnovni Soli Dob so se zbrali Številni predstavniki društev in organizacij, še posebej toplo pa so pozdravili goste iz Avstrije - Člane Gasilskega društva iz Hagennbruna s katerimi PGD Dob veže dvajsetletno iskreno prijateljstvo. Med prijetnim Svečan podpis listine o prijateljskem sode lovanju gasilcev iz Hagennbruna in Doba kulturnim programom v katerem so sodelovali Oktet Tosama in uCenci Osnovne šole Dob, smo prisluhnili predsedniku PGD Dob Pavlu Orch-kn, ki se je sprehodil skozi zgodovino društva in poudaril, da smo vsi skupaj lahko ponosni, ker imamo v tako majhnem kraju tako številno Članstvo. Posebej je omenil tekmovalne uspehe, katerih krona so štiri zlate medalje z gasilskih olimpiad, in številne druge uspehe, saj ni tekmovanja, kjer PGD Dob ne bi vsaj enkrat zmagalo. Predvsem pa je pohvalil pripravljenost gasilcev in gasilk, da vselej pomagijo, ko krajani in krajanke potrebujejo njihovo pomoć. Vse zbrane je pozdravil tudi Marjan Slat-ner, predsednik Gasilske zveze Domžale, umetniško sliko je gasilcem izročil predsednik KS Dob Pavel Cerar, številna darila pa so prinesli tudi predstavniki sosednjih društev. PGD Dob in PGD Hagennbrun sta podpisala listino o sodelovanju, ob tem pa so bile zelo odmevne besede starega prijatelja dobskih gasilcev Rudija Gilga, ki jc poudaril, da moć društva ni niti velik gasilski dom ali sodobni avto, temveć prijateljstvo, tovarištvo, partnerstvo. O teh vrednotah in trdnem mostu med gasilci jc govoril tudi g Ernest Fi-scher, župan Haggenbru-na. Podeljena pa so bila tudi številna priznanja in pohvale, ki so jih gasilci prejeli za dolgoletno požrtvovalno in predano delo v gasilski organizaciji. Tako so za 50 let po-žrtvovalnega dela priznanja prejeli: Stane Cerar, Božo Limoni, st., Jože Orehek, ml., Tomaž Pre-lovšek, Anton Rogelj, st. in Pavel Vojska, st. Velika parada in novi lcombi Slovesnosti so se v soboto nadaljevale s sektorsko vajo; udeležile so se je številne desetine. Vaja je lepo uspela in ponovno dokazala, da so gasilci dobro strokovno usposobljeni za posredovanje tako v primeru požarov kot drugih naravnih nesreć. Sobotno družabno srečanje pa je bilo zaradi številne udeležbe domačinov še en dokaz več, kako priljubljeni so v Dobu in okolici. Posebej slovesno pa je bilo v ne- deljo, ko so se številnim obiskovalcem v svečani paradi najprej pokazali gasilci, občudovali pa smo lahko tudi njihova vozila. Za praznično razpoloženje je poskrbela godba, slovesnost sredi Doba pa so polepšale narodne noše. Po pozdravu domačih gasilcev, ki ga je izrekel Pavel Orehek. predsednik PGD Dob. jc zbrane nagovorila Cveta Zalokar Oražem županja občine Domžale, ter poudarila pomembnost uspešnega dela gasilskih društev v občini Domžale. Čestitala je vsem članom PGD Dob, se jim zahvalila za dolgoletno požrtvovalno delo in jim v spomin na 110-lelnico v imenu Občine Domžale izročila umetniško sliko gasilskega doma, priložnostno darilo pa je iz njenih rok dobil tudi župan Hagennbruna. Prisluhnili smo lahko tudi predstavniku Gasilske zveze Sloveni-jefov. Jožetu Vidmarju, ki jc PGD Dob čestital in podelil odlikovanja, s prisrčnim aplavzom so pozdavili besede dolgoletnega dobskega prijatelja Rudija Gilga, dobre želje in priznanja pa so prinesli tudi prijatelji iz Koprivnice, v imenu katerih jc zbrane pozdravil Stjepan Paša, predsednik koprivniške županije, ki je tov. Aleksandru Rihtarju izročil najvišje hrvaško gasilsko odlikovanje, saj je bil začetnik sodelovanja med gasilci obeh držav, priznanja pa so prejeli ludi drugi požrtvovalni in priza-devi gasilci, med njimi tudi g. Slavko Jutršek, ki je prejel najvišje priznanje gasilcev iz Hagennbruna, tov. Marjan Slatnar, predsednik GZ Domžale, pa je ob čestitki PGD Dob izročil zlato plaketo. NajslovcsncjSi dogodek jc bila svečana predaja novega kombija, katerega botra sta Božo in Nada Cerar, blagoslovil pa ga je dr. Bogdan Dolenc, ki je med drugim poudaril, da je tisto, kar jc sočloveku v pomoč, tudi Bogu v čast, in zaželel, da bi kombi srečno vozili in /. njim storili veliko dobrega. Slovesnosti je sledila zelo uspešna gasilska veselica. Ob 110-letnici jc Prostovoljno gasilsko društvo Dob pripravilo tudi bilten, v katerem so zbrali delčke zgodovine in sedanjosti društva in jih tako ohranili za prihodnost. Vsak teden kaj novega $9t V mesecu juniju je bila končno preplastena lani jeseni začeta obnova Perkove ulice na Rodici. Podjetje Grapix je skupaj z SCT zagotovilo nov asfalt, zamenjan je bil vodovod, urejena pločnik in javna razsvetljava, KS Rodica pa je po dogovoru s krajani investirala tudi gradnjo plinovoda v dolžini cca 320 m. Večletna problematika varne poti otrok, ki po VII. ulici na Horrjcu in v Preserjah vsakodnevno hodijo v OS Preserje pri Radomljah, je končno rešena. Obnovljena je cesta v dolžini 650 m, zamenjano je vodovodno omrežje, dograjena je manjkajoča kanalizacija, vse skupaj pa je od Občine Domžale zahtevalo 42 mio SIT. Dela je opravil La-vaco, d. o. o., Ljubljana. Prav tako je bil v teh dneh v KS Dob asfaltiran del javne poti v Žejah. Po gradnji plinovoda na Rodici je izvajalec gradbenih del poasfaltiral pločnike in raz-kopano vozišče. V letošnjem letu je KS Dob ob pomoči občine Domžale dogradila obračališče in avtobusno postajališče na Sveti Trojici. Vrednost del je blizu 8 mio SIT, izvajalec pa je bil La-vaco, d. o. o., Ljubljana. Kar 55 mio SIT je vredna gradnja vodovodnega omrežja Brdo-Goricica v dolžini več kot 3 km, ki jih izvaja Javno komunalno podjetje Grasto, d. o. o., Domžale. V prejšnji številki smo pisali o odprtju ceste Racni vrh-Kaveljc v KS Krtina, kjer so ob tem dobili še 160 metrov asfalta na cesti Brezje-Gorjuša. Dela v vrednosti blizu 6 mio SIT je izvedlo podjetje Grapix. Besedilo: V. Vojska Foto: P. Tonkli Pri Cerarjevih udomačili sivo vrano Daje človek lahko velik prijatelj tudi z živalmi, katerih dom je prostor v naravi, se lahko prepričate v Kokošnjah pri Dobu pod Sveto Trojico, kjer živi s svojo družino Janez Cerar, zaposlen v AS Remont Domžale. Poleg petja v raznih pevskih zborih je tudi velik ljubitelj narave, poznavalec prek petdeset različnih vrst užitnih gob, nenehno pa spremlja tudi življenje ptic v okolju, kjer živi. Ker sva sodelavca že dolga leta, mi je mnogokrat pripovedoval o svojih doživetjih v naravi, kako je imel udomačeno veverico, kasneje je družini lepe trenutke poklanjala sraka, zadnja leta pa je njegovo življenje tesno povezano s tako imenovano sivo vrano, katero je kot izgubljenega mladička našel v bližnjem gozda V začetku sem jo krmil kakor malega dojenčka, mi je zaupal sčasoma pa se je privadila in dokaj hitro prilagodila novemu okolju. Njena požrešnost pa jo je hitro krepila, pri izbiranju hrane pa seveda ni bila izbirčna. Dobrodošel ji je vsak ostanek jedi, najraje pa ima meso. Njen dom je sedaj velika kletka na ćešnjevem deblu pred hišo, najbolj pa je srečna, ko so njeni trenutki prostosti v naravi. V neki priložnosti si je našla in pridružila svojim vrstnicam, toda zvečer se je na začudenje vseh le vrnila domov. Sicer pa je včasih tudi zelo nadležna do človeka, loti se tudi povrtnin na vrtu in celo rož na oknih. Ne ustraši se radožive sosedove mačke, v določenih trenutkih pa je prava čuvajka in varuhinja hiše. Seveda pa je njena največja odlika pravo izgovarjanje določenih besed in celih stavkov, odlično zna oponašati lajanje psa, petje petelina, pa še bi lahko našteval. Zares pravi užitek je poslušati njene besedne vragolije, katere je Janez spretno posnel na kasetni trak, ki ga bo imela Cerarjeva družina iz Kokošenj v lepem spominu na udomačeno vrano, katere življenjska pot je lahko dolga trideset oziroma tudi do petintrideset let. T. HABJANIČ Upočasnimo korak - 6 Obraz domžalske pokrajine (nadaljevanje iz prejšnje številke) Krajina je mozaik enkratnih, vendar neskončno raznovrstnih in prepletajočih se oblik naravnega in človekovega izvora, ki medsebojno povezane, združene in soodvisne tvorijo okolje, v katerem živimo, se gibljemo, delamo, ga občudujemo, raziskujemo in spreminjamo ... Druga »vele-poteza«, ki izstopa iz krajinske podobe domžalske občine, je njena urbana značilnost, ki zajema precejšnjo površino ozemlja, zlasti v osrednjem delu občine. »Domžalska pokrajina« je posebej v zadnjih desetih letih močno podvržena tudi pritiskom stihijske (nenačrtovane ali slabo načrtovane) urbanizacije, kar dejansko pomeni, da je tako stanovanjska in obrtno-storitvena kot tudi industrijska pozidava ponekod že prekomerno zgoščena in neskladna s pokrajinsko naravo prostora, drugje pa se neukroćeno in nepremišljeno širi ter gosti. Izstopajoča značilnost domžalske pokrajine, ki je najbolje vidna iz zraka ali pa v obliki panoramskega pogleda, je velika prepletenost in zgoščenost prometne infrastrukture. Avtocesta v gradnji, ki v povezavi zahodnega dela Slovenije z osrednjo in zahodno Slovenijo prečka tudi domžalsko občino, bo tako prometno že izredno razčlenjeno in eno od najbolj s cestami obremenjenih občin, s svojimi priključki in prejkone nepotrebnimi raznimi obvoznicami ter povezovalkami še tesneje uklešćila tukajšnje prebivalec in njihov življenjski prostor. Posebna krajinska odlika, ki se jc mestoma uspela ohraniti do danes, se kaže skozi pestro parcelno razčlenjenost njivskih in travniških površin, zlasti v ravninskem svetu. Tako njive kot tudi travniki so ponekod Se obdržali pr- votno orientiranost, ki je bila vezana na pomembnejše ceste, poti in kolovoze ter tukajšnje vodotoke. Tako se da izredno skrb in posluh do rodovitne zemlje, ki jo jc gojil slovenski kmečki človek skoraj na vsakem koraku, še prepoznati, na prirmer, na južni strani domžalskega Stoba. Stare ali bolje rečeno propadajoče hiše na Stobu so bile nekdaj odličen primer obcestnih kmečkih domačij, danes pa žalostno izgubljajo tako arhitekturno podobo kot tudi tesno povezanost gospodarstva z obdelovalnimi površinami na južni strani. Precejšnja razčlenjenost njiv in travnikov sc v južnem delu občine Domžale pojavlja tudi v okolici Štude, vasi Pšata, Šentpavcl, Dragomelj in pri Ihanu, na vzhodu v manj intenzivni obliki okrog Krtine proti Zalogu, v smeri sever pa morda še pri Cešeniku, Turnšah, Radomljah in Homcu. Obsežne komasacije nekdanjih zasebnih kmetijskih parcel po II. svetovni vojni so v veliki meri z ustvaritvijo ogromnih monokul-turnih njivskih površin odpravile tipično razčlenjenost njiv, travnikov in razporejenost ozar, objemkov, potekov poti in tako tudi osiromašile tod ustaljene ekosisteme. In seveda se je s tem znatno zmanjšala tudi biotska raznovrstnost (raznovrstnost rastlin in živali ter njihovega življenjskega prostora), katere pomen v zadnjih letih vse boj narašča in se praktično uveljavlja zlasti v prostorskem planiranju. Tako sc tudi izgublja pomemben del kulturnega izročila, ki je slonel na iznajdljivem in kar najboj racionalnem izkoriščanju obdelovalne površine in s tem omogočal človeku preživetje. Kmetje, ki z obdelovanjem še vzdržujejo prvotno mozaično razčlenjenost njiv, bi morali biti deležni posebne pozornosti, saj s tem bogato prispevajo k ohranjanju nekdanje pestrosti na polju, ki jc poleg raznovrstnosti pridelka nudila tudi estetske učinke. In to bi bil sicer majhen, a nedvomno pomemben prispevek h kakovosti prostora in življenja - seveda na račun kvalitete, ki pa danes že jasno izgublja svoj pomen v primerjavi s kvaliteto. Besedilo in fotografije: JOŽE KOZJEK Z gradnjo avtoceste se močno spreminja krajinska podoba tudi v nasi občini, hkrati pa se gosti mreža cestne infrastrukture. Na fotografiji vzhodni del odseka med Krtino in Ihanom. Varovanje in obnova starih vaških jeder pomeni pomemben prispevek k ohraja-nju krajevne oz. mestne stavbarske identitete. stran 13 ZAŠČITNO-REŠEVALNA VAJA » DOMŽALE 2000« Vajo je vodil Občinski štab civilne zaščite Občine Domžale, vseskozi pa je njegovo delo spremljala županja Cveta Zalokar Oražem, ki se je ob Koncu zelo uspešne vaje zahvalila vsem sodelujočim. i Potres v Domžalah — toda samo za vajo! Letošnjo zaščitno reševalno vajo »Domžale 2000« smo pripravili z namenom, da preizkusimo, izpopolnimo in prikažemo organiziranost, pripravljenost in sodelovanje vseh delov zašČitno-reševalncga sistema ob morebitnem hušjem potresu v občini Domžale. Vajo smo izvedli 16. junija 2000, z njo pa smo počastili tudi 120-letnico Prostovoljnega gasilskega društva Domžalc-center. To jc bilo ob Štabu civilne zaščite Občine Domžale tudi organizator vaje. Glede na obseg in namen vaje je bila to prva tovrstna vaja na območju Občine Domžale. Izvedena je bila na podlagi predpostavke, da jc eden od številnih potresov (vsako leto zemljo zamaje kar milijon potresov, ki so večinoma šibki in ne povzročajo gmotne škode ter ne zahtevajo človeških življenj) prizadel območje občine Domžale. Naša občina jc sicer na območju ogroženosti 8. stopnje po evropski potresni lesi vici. Sodelujoči na vaji pa so odpravljali sekundarne posledice močnejšega potresa. V vaji je sodelovalo 280 reševalcev in tistih, ki so skrbeli za red in varnost, in sicer: poveljnik, namestnik poveljnika in štab civilne zaščite Občine Domžale, Gasilska zveza Domžale z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi, Center požarne varnosti Domžale, enote za podporo CZ, oddelek za izvido-vanje CZ, oddelek za tehnično reševanje CZ, vod za prvo pomoč CZ, Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Domžale, Radioklub Domžale, Kinološko društvo Domžale, Občinska organizacija Rdečega križa Domžale, Zdravstveni dom Domžale, Vele, d. d., Grasto, d. d., policijska postaja Dom- Pri prenosu poškodovancev so pripadnikom enote za prvo pomoč civilne zaščite na pomoč priskočili tudi poklicni gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale. Ti so uspešno posredovali tudi pri reševanju ponesrečenke iz vkleščenega vozila. žale in gasilske enote iz sosednjih in drugih občin. Stroške vaje je v celoti pokrila Občina Domžale. Glavni nameni vaje so bili: - preveriti stanje organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti vseh dejavnikov zaščite, reševanja in pomoči v občini Domžale, ki sc po načrtih vključujejo v zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, preveriti operativno uporabnost sistema zveze Strokovno in operativno pripravo vaje pa je izvedla skupina v naslednji sestavi: Vodja: Peter Gubane, namestnik poveljnika Civilne zaščite Občine Domžale Člani: Marjan Žagar, Janez Brcceljnik ter Vido Ko-kalj, člani štaba Civilne zaščite občine Domžale ter Matjaž Korošec, poveljnik PGD iX>mžale-mesto in Stane Rihtar, poveljnik gasilskega sektorja. ZARE in sistema obveščanja; - preveriti načrte za zaščito, reševanje in pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč; - na podlagi pridobljenih izkušenj dopolniti načrte zaščite reševaja in pomoči. V okviru vaje pa so sodelujoči preverili tudi obveščanje in aktiviranje sil za zaščito, reševanje in pomoč; realnost in usklajenost načrtov, učinkovitost vodenja zaščite, reševanja in pomoči ter hitrost in strokovnost ukrepanja. Oceno oz. analizo vaje pripravlja Občinski štab za civilno zaščito in jo bomo našim bralcem podrobneje predstavili. Ob zaključku je vse sodelujoče pozdravila županja Cveta Zalokar Oražem in se jim zahvalila za opravljeno delo. Besedilo: Peter Gubane, Vera Vojska Vodstvo vaje Vajo jc vodil poveljnik Civilne zaščite občine Domžale Franc Anžin, ki je za neposredno vodenje zaščite, reševanja in pomoči določil vodjo intervencije Vida Koka-Ija člana Občinskega štaba CZ, njegov namestnik pa jc bil Matjaž. Korošec, poveljnik PGD Domžale. Med blizu 280 sodelujočimi je bilo največ gasilcev, ki so usposobljeni tudi za reševanje z vrvno tehniko, saj |e ta nepogrešljiva pri reševanju iz višjih zgradb. Njihovo reševanje pa bi bilo še bistveno hitrejše in učinkovitejše, če bi bila na voljo gasilska motorna lestev, za katero si že dlje časa prizadevamo. Alpinistično-reševalna enota civilne zaščite je za reševanje iz visokih domžalskih zgradb nepogrešljiva. Alpinistična sekcija, ki je organizirana v okviru Planinskega društva Domžale, se je tudi tokrat izkazala s svojo strokovnostjo. Reševalci iz Zdravstvenega doma Domžale so bili zadolženi za prevoz poškodovanih v nadaljnjo zdravniško oskrbo. Poškodovanca, ki so ju odkrili reševalni psi, so na varno uspešno spravili pripadniki jamarske reševalne enote civilne zaščite iz Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. V vaji je uspešno sodelovala tudi kinološka reševalna enota in v iskalni akciji v ruševinah našla dva ponesrečenca. Kinološko društvo Domžale s svojo reševalno enoto sicer že vrsto let uspešno sodeluje v enotah civilne zaščite. Foto: Tomaž Petrič slikopleskarstvo ■ fasaderstvo •••••••••••••••••••• Sandi Kamenšek s.p. Breznibva 61 a, IHAN, 1230 Domzole GSM: 041/637 210 OPTI Bukovčeva 30. VIR pri Dom£aum:061/711-890 V prenovljeni optiki vam nudimo kompletno oskrbo vida * okulistični pregled * veliko izbiro okvirjev kakovostnih stekel sončnih očal Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure. Poročilo CPV za maj 2000 Količevo, 5. S. ob 13.12 je zagorelo v plinskem štedilniku v prostoru med pečico in plinskimi gorilniki. Ogenj se je razširil na kuhinjsko omaro, v kateri so pogorele vse mogoče stvari, ki jih je imela v omari shranjene lastnica. Pred prihodom gasilcev je lastnica odmontirala plinsko jeklenko in jo odnesla na dvorišče. Zaradi manjšega obsega ognja so ga pogasili kar z ročnimi gasilnimi aparati na C02, ki ne povzroča škode na ostalem inventarju. Štedilnik so odnesli na dvorišče in prezračili hišo. Domžale, 6.5., ob 12.25 je zagorela v garaži desetlitrs-ka ročka z bencinom, lastnikov sin pa jo je pred prihodom gasilcev iznesel iz prostora na dvorišče, kjer so ogenj pogasili z ročnimi gasilnimi aparati, prav tako so pogasili tudi v garaži, saj se je ogenj hitro širil na razne predmete. Sledilo jc še prezračevanje in pregled ostalih prostorov. Vzrok je bil po vsej verjetnosti človeški faktor. Brdo pri Ihanu, 1.5., ob 17.38 so s Centra za obveščanje sporočili, da je prišlo do^zastrupitve dveh mlajših oseb ob kurjenju odprtega kamina v dnevni sobi. Enota CPV jc takoj odhitela na omenjeni kraj, kjer so gasilci vlomili vhodna vrata in iz prostora odnesli obe zastrupljeni osebi, jima nudili prvo pomoč in prevoz v bolnišnico v medicinsko oskrbo. Zaboršt, 10.5., ob 20.05 je prišlo do požara na kombiniranem bojlcrju v kurilnici, zalo jc lastnik zaprosil enoto CPV za posredovanje Po prihodu so v prostor vslopili z dihalnimi-aparati in gasilsko cevjo, po kateri so dobili vodo za gašenje, zaradi močnega zadimljcnja jc bilo t reba prostor nasilno prezračevati z vetrovnikom. Požar jc verjetno izbruhnil zaradi kratkega stika na elektro instalaciji. Jasen, 17.5., ob 00.09 so domači opazili visoke ognjene zublje, ki so požirali njihovo premoženje, ki so ga z žuljavimi rokami ustvarili. Obvestili so gasilce, ki so se takoj odzvali. Zaradi težjega dostopa gasilskih vozil do kraja se je ogenj razširil na celotno gospodarsko poslopje in začel s svojimi požrešnimi ognjenimi jeziki oblizovat še stanovanjsko hišo, koder so popokala okenska stekla in se stalile rolete. Zato je mlada mamica najprej pograbila nekaj mesecev starega sinka in ga odnesla iz ogrožene hiše. Lastnik je najprej rešil govejo živino in traktor s priključenim pajkom. Potem je bilo za domače reševanje končano, prispeli so gasilci z vodo, ki so najprej zaceli z zaščito stanovanjske hiše, ki so jo tudi obvarovali. Vse drugo pa je uničil ogenj v zelo kratkem času v primerjavi koliko časa je bilo potrebno in koliko žuljev in znoja je preteklo, da je bilo zgrajeno gospodarsko poslopje. Popolnoma so bili uničeni vsi stroji, ki jih ni bilo malo, vse seno Se prejšnje popoldne, so ga pospravili petnajst prikolic, kar nekaj žaganega lesa, koruze in pšenice v vrečah se je v večini spremenilo v pepel. Na kraju je bilo 76 gasilcev iz CPV, Prevoj, Lukovice, Doba. Blagovice, Radomelj, Homca Domžal, Studenca iz Zej in Vira. Blagovica, 26. 5., ob 23.55 je voznik osebnega vozila tovota corolla iz neznanega vzroka zapeljal desno, pri čemer je treščil v škarpo potoka. Vozilo je obtičalo v potoku in se zažgalo. V njem je ostal poškodovan vkleščen voznik, ki so ga pred ognjem in iz objema pločevine rešili gasilci. Zdravstveni delavci so mu nudili prvo pomoč in ga odpeljali v bolnico V trimesečnem obdobju so gasilci posredovali še na triindvajsetih manjših požarih v naravi. Pri gašenju zabojnikov in smetišč so bili poklicani šestkrat, gasili so tudi štirikrat cestna prevozna sredstva. Sedemkrat so posredovali ob nesrečah z nevarno snovjo, šestkrat so ritimijtili vhodna vrata v stanovanje in zapirali iztekajočo se vodo spodnji stranki na glavo. Viktor Svetlin (CPV) Policija opozarja Kronika dogodkov V tem obdobju je bilo izvršenih na območju Domžal in okolici 15 tatvin koles in dve tatvini koles z motorjem. Policisti opozarjajo lastnike koles, da vrednejša kolesa ne puščajoJ>re/ nadzora in da jih primerno zaklepajo oz. zavarujejo. Tatvina v Induplati Jarše 5.6. 2000 so v podjetju Induplati Jarše ugotovili, da je neznanec od decembra meseca 1999 do 5. 6. 2000 iz podjetja izvršil tatvino 8. baldahi-nov znamke Dorema modre barve različnih dimenzij in s tem oškodoval pt>djetje za okoli 320.000,00 SH. Prijetje storilcev tatvin iz gradbišča 5. 6. 2000 so policisti ponoči pri pregledu terena v Biščah prijeli pri tatvini delov iz gradbenih strojev in vlomov v delovni kontejner 43-let-nega B. S. iz Šentvida pri loikovici in B. N. iz Vira Obema jc bih odvzeta prostosl. predmeti so jima bili zaseženi in vrnjeni lastnikom, osumljenca pa sta bila s kazensko ovadbo izročena preiskovalnemu sodniku, kateri je za B. S. odredil pripor, B. N. pa je spustil na prostost. Prijet storilec tatvine osebnega avtomobila 6. 6. 2000 so bili policisti obveščeni, da se na bencinskem servisu Domžale nahajajo sumljive osebe Policisti so na kraju ugotovili, da sla neznanca 33-letni L M. iz Kopra in 15-letni Z J. iz Kamnika za katera je bilo pri podrobnem postopku ugotovljeno, da sta na območju Viča izvršila tatvino vozila znamke Tord fiesta. s katerim sta se zatem prevažala po okolici V vozilu je bilo najdenih Se več predmetov, ki so izvirali iz vlomov na območju Kamnika. Osumljencema so bili zaseženi sumljivi predmeti in vozilo, zatem pa sta bila predana v nadaljnji postopek policistom področnih policijskih postajah, kjer sta izvrševala kazniva dejanja. Tatvina denarja in mobitela i/, pisarne 7.6. 2000 je neznanec ukradel oškodovanki G. D. iz pisarne v domžalski knjižnici denarnico in GSM aparat in jo oškodoval za okoli 100.000,00 srr. Vloma v avtomobile v Radomljah 8. 6. 2000 ponoči je neznanec z razbijanjem stekla vlomil v dva osebna avtomobila v Radomljah in iz vozil izvršil tatvino avtoradijev znamke Sony in Pioneer, ter polico z zvočniki Tatvina nabožnega kipca v Krtini II 6. 2000 je neznane, v Krl/ni l/ stanovanjske hiše izvršil tatvino nabožnega kipca I nžki matere božje, katerega je odnesel neznano kam. Materialna škoda znaša cca. 100.000.00 SIT Prijetje ilegalcev na Sumherku 12. 6. 2000 so občani obvestili policijo, da so na Šumberku sumljive osebe. Policisti so odšli na kraj in prijeli 64 ilegalcev, drž Irana od tega 45 odraslih in 19 otrok, katere je tam pustil neznani voznik tov. vozila S tujci je bil s pomočjo prevajalcev opravljen razgovor, v katerem so zaprosili za politični azil. Po končanem postopku so bili odpeljani v Azilni dom v Ljubljani. Tatvina na delovišču A< v Prelogu 13. 6. 2000 je neznanec med 12. in 13. uro na detoviSču AC v Prelogu izvršil tatvino vodne potopne črpalke znamke BIK) Materialna Skoda zna ša okoli 50.000,00Sil. Povoženje z vlakom na Rodici 15.6. 2000 je vlak na Rodici Irčil pri nepazljivem prečkanju železniš ke proge v 42-letno kolesarko P. N. iz Domžal, katera je zaradi hudih poškodb na kraju umrla. Napadel ga je pes 15.6. 2000 se je pri rolanju hudo poškodoval J. S. iz Domžal, na katerega je med rolanjem skočil nezava rovan pes. zaradi česar je padel po vozišču in si močno poškodoval glavo. Policisti so zoper lastnika psa podali kazensko ovadbo na tožilstvo Policisti raziskali več vlomov v okolici Radomelj 19. 6. 2000 so neznanci vlomili v prostore NK Radomlje in izvršili tatvino več žog in športne obutve. Policisti so pri ogledu omenjenega dejanja na kraju našli uporabne sledi, katere so jih pri raziskavi pripeljale do 4 mladoletnih osumljencev iz okolice Radomelj, s katerimi so policisti opravili razgovore, ter pri njih našli ukradene predmete. Pri obravnavi mladoletnikov so policisti tudi ugotovili, da so fantje osumljeni storitev še več vlomov v okolici Radomelj. O dejanju mladoletnikov so policisti s kazensko ovadbo obvestili Ur žilstvo. Tatvina v Sam d. o. o. 20. 6. 2000 je priški do požara na gospodarskem poslopju, lasi R J. iz Vira Požar, ki je skoraj v celoti uničil gospodarsko poslopje, je bil po-gasen s pomočjo gasilcev CPV Količevo in 8 okoliških poklicnih gasilskih društev, ki so iz poslopja rešili tudi živino in kmetijsko mehanizacijo. Vlom v osebni avtomobil v Radomljah 23.6. 2000 so neznanci z razbijanjem stekla vlomili v osebni avtomobil v Radomljah in iz vozila izvršili tatvino GSM aparata znamke Nokia in AlcatcL ter denarnice z dokumenti POLICISTI PP DOMŽALE S knjigo na dopust! Cenjeni bralci, dovolite, da vam predstavimo nekaj novosti, ki so obogatile naše knjižne police konec pomladi in bi morda lahko obogatile vaše poletje. Dopusti so pred vrati. Sonce, morje, prijetna doživetja- Morda neprijetna?-. S knjižico NAJ-BOIJŠE ŠALE O DOPUSTU IN TURISTIH bodo Se tako neprijetni pripetljaji postali vsaj znosni... Salo na stran! Vsi, ki spremljate družabno in politično dogajanje, boste gotovo z zanimanjem prebrali prevod enega temeljnih del sodobne politične misli TRETJA POT britanskega politologa A. Gid-densa. Mladi in manj mladi bralci se boste z navdušenjem vživeli v dogodivščine viteza Amadisa, se nasmejali njegovim bolj ali manj uspešnim podvigom, s katerimi želi doseči en sam cilj - postati vitez in kot tak tudi vreden ljubezni svoje izvoljenke. »Boj z mlini na veter«. Se vam zdi znano? Seveda- Cervantesov Don Kihot... Roman AMADIS GALSKI, vrhunec španske viteške književnosti, je nekakšen predhodnik nam bolj poznanega Don Kihola Poletni čas je idealen, da začnete z avtogenimi treningi. VELIKI KiRM.P.C -1 srečo do uspeha avtorja Vladimirja Grudna je razširitev knjige Avtogeni tre-, ning - z vajo do sreče. Podaja veliko praktičnih nasvetov, kako se soočiti s težavami in konflikti, ki jih prinaša vsakdanjik. Spodbuja nas, da življenjsko igro dejansko spremenimo v igro. NE IN AMEN, trenutno zelo iskana knjiga v Knjižnici Domžale, je po eni strani nadaljevanje prve knjige Katoliška cerkev in spolnost, avtorice t te Ranke Heineman, po drugi strani pa je kritičen pregled Novega testamenta predvsem neenotnosti in kasnejših popravkov pri predstavljanju Kristusa Marije, apostolov ter drugega svetopisemskega gradiva. Knjiga APOSTOL UPANJA pa predstavlja avtoritativen življenjepis ene izmed najpomembnejših, po mnenju številnih pa sploh najpomembnejše osebnosti dvajsetega stoletja - Janeza Pavla II. Knjiga za vse vas, ki imate radi Maribor in ki ste ga poznali, ko je bil Sc drugačen in je Drava dišala in so snežinke grele. Nobenih vojn! Nič grdega! Nič dandanašnjega! Samo Maribor, kot je bil nekoč... Ki ga ni več. Ostali so le spomini, zbrani v monografiji Janeza J. Svajncerja ODNESIA JE DRAVA. Morda spadate med bralce, ki ste prebrali knjigo Vndrcua Mathewsa Bodi srečen. Ste ob njej postali bolj samozavestni in zadovoljni? Ce je tako - in> tudi če (še) ni, si v Knjižnici Domžale lahko izposodite že novo uspešnico BODI SREČEN Z LJUDMI istega avtorja Ta knjiga govori predvsem o njih, o tistih drugih, s katerimi sc srečujemo in razhajamo, zbližujemo in oddaljujemo, jih občudujemo in kritiziramo, sprejemamo in razumen*. Zal smo vam predstavili le vrh ledene gore... Preobširen bi bil seznam, če bi vas hoteli seznaniti z vsemi novostmi... Preveč popisanih stranu če bi hoteli zajeti vso literaturo za vse mnogo-vrstne okuse... Preveč, preveč in te enkrat preveč, a vseeno nikoli dovolj novosti za vse vas, nadobudne bralce, ki vam knjiga de-lansko pomeni stalnico in zvesto sopotnico v življenja Spoštovani, če boste v prihajajočih dopustniških dneh pogrešali prijatelja - iskrenost, bližino in toplino... Ne odlašajte! Nemudoma obiščite Knjižnico Domžale, kjer vam bodo prijazni, do-pustniško razpoloženi knjižničarji postregli z najboljšim človekovim prijateljem - s knjigo po vasem (če boste želeli, njihovem) izboru. St opozorilo! Poletni delovni čas (julij, avgust) ponedeljek 1.100-19.00 torek 8.00-14.00 sreda 13.00-19.00 četrtek 13.00-19.00 petek 8.00-14.00 soboto zaprto Prijetne počitnice! Vaši knjižničarji Na prvem koncertu letošnjega grobeljskega festivala komorne glasbe, na katerem je bila slavnostna govornica županja Cveta Zalokar Oražem, sta se predstavna pianist Aci Bertoncelj ter violončelist Heinrich Schiff. 30. mednarodni festival komorne glasbe Groblje 2000 ■K*" '-■mi miš ' i V nedeljo, 25. junija, pa se je v cerkvici sv. Mohorja in For-tunata v Grobljah ob Komornem godalnem orkestru Slovenske filharmonije predstavila flavtistka Irena Graferna-uer. Foto: Aco Majhenič 4 rfiSTlVU igNJSKIH Eden drugemu ogenj dajmo... Od 23. do 25. junija 2000 je v letnem gledališču Dob pri Domžalah potekal tretji tradicionalni festival gorenjskih komedijantov. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ter obe območni izpostavi Domžale in Radovljica, Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Gorenjske ter gostitelj Kulturno društvo Jožef Virk Dob so pripravili tri večere, polne prijetnega smeha in zadovoljnih gledalcev. Prav slednjih je bilo najbrž največ doslej, saj so vse tri dni napolnili letno gledališče. Za sodelovanje se jc prijavilo 15 gledaliških skupin, med njimi tudi Kulturno izobraževalno društvo Limbar, Moravče, ki je pripravilo komedijo Frana Detela Naš naraščaj. Med številnimi dobrimi komedijami je letošnji selektor Peter Mi-litarov izbral tri in sicer: DVOJČKA (Titus Makcius Pla-utus), klasično komedijo v izvedbi Loškega odra Škofja Loka ki jo je režira! Matija Milčinski. ki jc tudi izbral glasbo; MAMA JE UMRLA DVAKRAT (Vinko Modcrndorfer), zelo zelo črna komedija v dveh aktih - prva uprizoritev na Slovenskem, ki jo je izvedlo Gledališče Toneta Cufarja Jesenice, režirala pa jo je Alenka Bole Vrabec in tudi sama odigrala vlogo pravzaprav trikrat umrle mame Amalije Dreksler. GRGLOBRBLARJI (Kcn Camp- Mama je umrla dvakrat Dvojčka beli) je slovenska praizvedba sodobne angleške komedije, ki jo jc prevedel in priredil Darko Čuden, ki je delo tudi režiral, bil dramaturg in uredil tudi sceno, na kateri so se predstavili člani Gledališča Bohinjska Bistrica. Gledalci so skrbno in z veliko aplavza spremljali vse tri predstave, ki jih je vsak večer najavljala gdč. Marta Starbek, prvi večer pa so bili deležni tudi pozdrava g Pavla Cerar-ja predsednika Sveta KS, ki jc vsem zaželel veliko pa zdravega smeha in dobrega počutja v letnem gledališču na Močilniku. Gostitelji so se vsem trem nastopajočim ekipam zahvalili, člani Kulturnega društva Jožef Virk Dob pa so se zahvalili tudi g. MiloSu Starb-ku, ki že štiri desetletja skrbi za odlično delo dobskega kulturnega društva. Zadnji večer so na predlog Petra Militarova razglasili tudi gorenjsko komedijantko in gorenjskega komedijanta sezone 1999/2000. To sta postala Anica Bajt. članica gledališča Bohinjska Bistrica, za vlogo Čuze v Grglobrblarjih ter Ambrož Perne, član gledališke skupine KUD Lom, za vlogo Ernesta v Najemnikih. Lahko rečemo, da je bil 3. festival gorenjskih komedijantov sproščen in vesel konec tedna v Letnem gledališču v Dobu, ki so ga odlikovale dobre igre, predvsem pa številni gledalci in gledalke, ki so ludi letos zadovoljni zapuščali letno gledališče. Na svidenje na 4. festivalu gorenjskih komedijantov 2001. Ker pa jc do tedaj še skoraj 365 dni, dobrodošli tudi na drugih prireditvah Kulturnega društva Jožef Virk Dob, kjer poleg lutkovnega amandmaja ponujajo Se marsikaj. Pridite in se prepričajte. Besedilo: VERA VOJSKA, foto: MILOŠ STARBEK Moški pevski zbor Radomlje je v mesecu juniju 2000 slavil svojo 30-letnico. 1 A je to Teater? Strogo zaupno Vsak večji kraj v širši domžalski okolici premore bolj ali manj stalno dejavno in uspešno gledališko skupino, le samo mesto ne. Dosedanji poskusi, da hi obudili to, nekdaj bogato sestavino ljubiteljske kulture v Domžalah, so bili kratkega diha. Dve leti nazaj se je začela oblikovati skupina mladih gledaliških navdušencev in želela zapolniti to vrzel, želela na odru uresničevati svojo ljubezen do gledališča. Za začetek smo uprizorili pravljično igro za otroke »Cesar Janez«. Lani oktobra si jc skupina nadela ime »A JE TO TEATER« in v okrilju Kulturnega društva Domžale začela s študijem sodobne komedije M. Camolcttija »STROGO ZAUPNO«. Prcmicrno so jo uprizorili v Kulturnem domu Franca Rcrnika v Domžalah 10. junija 2000. Predstavo jc režiral Danijel Potočan. scenografka, kostumografka in maskerka jc bila Meta Kozjck. šcpctalka Helena Byrnc, igralci: Niki Byrnc, Tina Pogačar, Spela Loncnar, Ljubimka Pavasović, Marko Čukič, Aleš Sazonov, Martin Bobcn.Gorazd Križanič in Žiga Camernik, organizaciji! pa jc bila v rokah Ljubimke Pavasovic, Gorazda Križaniča in Aleša Sazonova Predstavo so omogočili oz. finančno podprli: Gostišče Majčcv dvor. Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Ol Domžale, Studentski klub Domžale in Sludcnt-ski servis Domžale. Letošnja poletna kulturna sezona se je v Poletnem gledališču Studenec pričela z gostovanjem Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Številnim gledalcem so se predstavili s Partljičevo komedijo EN DAN RESNICE. GRGLOBRBLARJI 31. tabor pevskih zborov Med okoli 6000 zadovoljnimi pevci letošnjega že 31. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični so bili tudi številni pevci iz naše občine. Med gosti pa smo tudi tokrat srečali g. Staneta Habeta, častnega občana naše občine, ki pri taboru sodeluje že od vsega začetka. Foto: V. Vulikič stran 15 Revija odraslih pevskih zborov V Radomljah je bila 16. junija 2000 Regijska revija odraslih pevskih zborov, kija je pripravil Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Območna izpostava Domžale. Na reviji so so- delovali pevski zbori iz občin Jesenice, Tržič, Radovljica, Škofja Ijoka, Kranj ter Moravče. Na fotografiji Komorni zbor Limbar Moravče, ki ga vodi zbo-rovodkinja Elizabeta Kunavar. »Sicer« in »prva ljubezen« Neobičajno? Kol je sicer tudi malce neobičajen ansambel SK I K, poimenovan po ustanovitelju, 20-letnemti Simonu < v rarju i/ Prcscrij. Rini, nekaj časa tudi vodja, jc na pobudo ali bolje domislico si riea Franceta /.družil prva zloga imena in priimka in po njiju krstil ansambel. Mu je torej tudi Se krstni boter. O novem imenu zdaj Sc nc razmišlja, saj se je pod tem nazivom kar dodobra uveljavil v javnosti. Ansambel sestavlja sedem članov. Štirje so zaposleni, dva sta dijaka, eden pa je Student Vsi imajo osnovno glasbeno izobrazbo, pevec Primož, pa Se Studira solo pelje in jc žc dobitnik srebrne plakete. Prepevati v due'tu pa mu z zvonkim glasom pomaga simpatična Barbka. Pridružijo se jima tudi drugi, kakršna sta pač melodija in besedilo. Na vaje prihajajo kar k ustanovitelju Simonu v Preserjc. To seveda ludi ni kar tako, saj so posamezni člani doma v Kamniku, Tunjicah pri Kamniku, MengSu, Ix)ki pri Mengšu. Iz tega pa ludi že kaj nastane. Saj ludi jc. Vse od ustanovitve v jeseni 1.1998 po prvem na-slopu Pod mengeško marelo 1999 so za-žareli na festivalu v Štcvcrjanu in se uvrs-lili kol mlad ansambel v finale. Ta uvrs-lilev je bila nad pričakovanjem, a velikanska spodbuda. Pa prav jc tako. Ob posnetih petih skladbah za radijsko predvajanje je sledila predstavitev na TV1 v oddaji Vsakdanjik in praznik, na TV3 oddaja v živo »Iz domače skrinje«, pripravljajo pa tudi izid CD tja do konca leta ali malce kasneje. Torej, povsod dovolj in bo kar držalo, saj jc sogovornika Simona med pogovorom ves čas prekinjal mobitel. »Ja«, Sc doda, »sodelovali smo tudi na prire-dilvi Gorenjski glas,« ki ga prirejaj.) radio Kranj. Za zasedenost pa v šali zvalijo krivdo kar na člana Jožeta in njegove telefonske številke: ' 041/356-531 in 031/557-207, saj urejuje stike z javnostjo. Pogumno zavrtite številke! No, Simon je tudi skladatelj, v pomoč mu rad priskoči g. Primož Kosec (znan ansambel), za mnoga prisrčna besedila pa sc potrudita tudi g. Ivan Sivce ter Jože Brojan. »Tako, do avgusta bomo izpeljali svoje obveznosti«, mesce avgust pa smo namenili oddihu, brez. petja, brez muzike,« odločno zatrjuje Simon. Malce nejeverno ga pogledujem, češ, »pevec brez petja«. Pa nič odgovora. Prav pa naj bo tako, pomislim. Naj ostane, tako kol tista Simonova pesem »Prva ljubezen«. Najstarejši! jc. Ob pesmih, glasbi pa seveda oslajajo spomini, spoznanja, tiha pričakovanja. LEON SENGER KULTURA Nova knjiga pri sosedih v Sola Mengeš ni od včeraj »Šola pod Gobavico« je naslov zbornika Osnovne šole Mengeš, ki sojo izdali oh 200-letnici javnega šolstva v Mengšu. Obilica gradiva priča o bogati in zanimivi preteklosti Osnovne šole Mengeš, z njo vred pa tudi celotnega kraja. Sole od kraja namreč ni mogoče ločiti, saj je dobesedno vraščena vanj, je v uvodu zbornika zapisal ravnatelj Branko Lipar, knjigo pa skupaj z urednico Ljubico Rozman in drugimi sodelavci predstavil na tiskovni konferenci. Po oblikovni plati je knjiga delo g. Lojzeta Kalinška. Zbornik priča o tem, da jc na Slovenskem zelo malo šol, ki bi sc mogle pohvaliti s tako dolgo tradicijo. Knjigo sestavlja več prispevkov, katere so napisali uveljavljeni poznavalci zgodovine in sedanjosti šolstva. Kot prvi se predstavlja g. Stane Okoliš, ki podrobno opisuje zgodovino šolstva v Mengšu od začetka do leta 1918. Zanimivi podnaslovi: Pred ustanovitvijo redne javne Sole v Mengšu, Ustanovitev javne šole v MengSu (1794), Javna šoki itii prehodu od ustanovitve do ustalitve, Sola pod cerkvenim nadzorstvom, Mengeš in šola v prostoru in času. Na prehodu iz stare v novo šolo in podobno, vodijo bralca skozi zgodovino Sole in ga pripeljejo v obdobje do konca vojne. Dr. Andrej Vovko sc v zborniku predstavlja s kratkim orisom razvoja šolstva na slovenskem ozemlju od razsvetljenskega absolutizma do danes, dr. Milan Divjak pa nam predstavlja otrokove pravice v naši Soli nekoč in danes. Tem trem strokovnim naravnanim člankom sledijo utrinki iz kronik, kjer se najdejo vsi učitelji na Osnovni Soli Mengeš v 20. stoletju, v zborniku so objavljeni nadučilelji, upravitelji in ravna-lelji, l:i del pa se zaključi s Številčnim pregledom učencev na Osnovni šoli Men-geš od leta 1876 do danes. Zadnji del je namenjen mnenjem o šoli in spominom nanjo, svoje spomine pa so na šolo obudili nekdanji ravnatelj mengeške Sole g Roman Maligoj, ga. Ida Trobec, upokojena učiteljica ter številni učenci, ki imajo na šolo zelo prijetne spomine. Zbornik zaključujejo prispevki sedanjih učiteljev ter kratka mnenja učencev, med katerimi smo prepisali zanimivo in aktualno misel učenca prvega r:izredii: Sola mi pomeni, da bom imel zelo dobro službo, medlem ko Urška, učenka 6. razreda ugotavlja, da je Sola težka, ampak ne za tistega, ki se je zna lolili s prave strani. Preden pa boste obrnili zadnjo stran ludi likovno bogatega zborniki!, lahko preberete še misli prvega častnega občana Občine Mengeš g. Slavki! Pisku ter v galeriji pomembnih McngSanov najdete vrsto nepozabnih mengeških rojakov. Zbornik OS Mengeš jc knjiga, ki jo morale vzeli v roke vsi, ki ste z njo tako ali drugače povezani. Knjiga namreč ohranja šolsko preteklost in jo približuje sedanjemu času, hkrati pa omogoča vsem bralcem začutiti preteklost, marsikomu pa tudi odkriti del lastnih korenin. V. VOJSKA Likovno društvo Petra Lobode Domžale .„ Člani Likovnega društva Petra Lobode Domžale smo v ponedeljek, 5. junija 2000, v prijetnem razpoloženju pod vodstvom mentorja akademskega slikarja gospoda Danijela Lovra zopet slikali v Osnovni šoli Domžale, Bistriška 19. Gospod Anton KoSenina, predsednik Kulturnega društva Groblje, je vse člane našega likovnega društva povabil k sodelovanju v solidarnostni akciji za nakup opreme v Kulturnem domu Groblje. Seznanil nas je, da je povabil k sodelovanju v AKCUI Sc nekatera Likovna društva drugih občin iz Mengša, Kamnika in Lukovice-Krašnjc. Želel je, da na podarjeno platno naslikamo motive iz Krajevne skupnosti JarSe-Rodica in bližnje okolice. Vsi člani smo z navdušenjem sprejeli njegovo povabilo, saj bo izkupiček od prodanih slik namenjen opremi kulturnega doma. Uresničili smo njegovo povabilo in željo ter ob zaključku sezone našega likovnega ustvarjanja pri- nesli vsak po eno likovno delo. V solidarnostni akciji so sodelovali naslednji člani, likovni samorastniki: Marina Demel, Vinka Frelih-Končan, Agjca Križnar, Asta Perko-Stante, Janez Praprotnik, Ida Rebula, Nevenka Scme-ja, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Ob omenjenih članih pa bo svoje umetniško delo razstavljal tudi g. Da-niel Lovro Fugger. AGICA KRIŽNAR Največji mojster v znanju latinskega jezika Marko Limbek Marko Limbek je dijak tretjega letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Obiskoval je Osnovno šolo Preser je pri Radomljah in jo končal z odličnim uspehom. Knak uspeh dosega tudi v srednji šoli, kjer se poleg angleščine in francoščine uči tudi latinščine, ki mu je letos prinesla veliko zadovoljstva, saj je dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju v znanju latinskega jezika, katerega sc je udeležilo več kot petdeset dijakov s srednjih šol iz vse Slovenije. To pa še ni vse, kar je povezano s tujimi jeziki, ki so Marku všeč in sc jih radi uči. Žc v osnovni šoli seje poleg angleščine učil nemščine, v srednji šoli pa obiskuje tudi krožek španščine. Govori torej pet jezikov in to »kolikor toliko« je skromen v pogovoru. Z latinščino se jc prvič seznanil ob obisku maminega znanca. Ta jc povedal nekaj besed v latinščini, ki so Marku ostale v ušesih, prav zares pa.se jc s leni jezikom srečal v prvem letniku gimnazije. Gospa Dragica Fabjan jc odlična profesorica, ki nc le. da veliko nauči,' temveč zna latinščino tudi prikupiti vsem. ki sc je učijo. V Soli je Marko pri lalmsti-ni (pa tudi pri drugih predmetih) zelo temelju, i o-slusii, naredi vse naloge in priznava, da se je na tekmovanje pripravljal s tem, daje po prolcsoričtncm naročilu delal vaje.. Tekmovanje, v katerem lahko sodelujejo le dijaki 3. letnikov, ni bilo lahko. Marko je pričakoval dobro uvrstitev, nc pa, da bo edino priložnost, ki jo je imel, tako dobro izkoristil. Obsegalo je več nalog. Tako jc bilo potrebno v tekst vstaviti pravilne oblike besed, besedilo pre- .....\Jjl vesti in napisati spis o suž- \ m njih. Od možnih 120 točk /t v ■mm je Ril Martco edini, ki je presegel število 100, na dobro pripravljenost dijakov Škofijske klasične gimnazije pa kaže to, da se jc med najboljše uvrstila večina dijakov prav iz omenjene šole. Za nagrado jc dobil prvi zvezek latinskoslovcnskega slovarja in bil ob tem kar malo razočaran, saj so zmagovalci v drugih jezikih navadno dobivali daljše izobraževanje v državi, v katere jeziku so tekmovali. Latinščina mu je všeč, vendar kljub temu, da jc pravi strokovnjak zanjo, v tem jeziku ne vidi prihodnosti. »Študij latinskega jezika jc dokaj ncperspckii-ven.« pravi. V profesorski službi sc nc vidi. Prevajali ni kaj, ker jc vse že prevedeno, čeprav jc prav ha tem področju veliko drugače, kot pa pri prevodih iz drugih jezikov. Ni dovolj, da znaš prevod besed, saj dobesednega prevajanja iz latinščine v slovenščino ni. Če želiš lep prevod i/ latinščine v slovenščino, moraš iskati ustrezne besede in njihove povezave, to pa zahteva veliko izkušenj, znanja pa tudi ljubezni do obeh jezikov in tega Marku zanesljivo ne manjka. V pogovoru o naSih srednjih šolah in o potrebnem učenju za uspešno delo, pravi, da dela po svojem občutku in po svoji glavi. »Vse pa je odvisno od ciljev, ki si jih postaviš,« pravi. Sam si je postavil zelo visoke cilje in za njihovo uresničitev je pripravljen veliko narediti, nima pa nič proti tistim, ki si zastavijo nižje cilje in jih dosegajo z manjšimi napori, preostali čas pa uporabljajo za druge zadeve. Kljub pridnemu delu mu ostaja Se dovolj časa za šport, od katerega ima rad tenis. Treniral je tudi karate, ki ga Se ni čisto zapustil, igra tudi košarko, ukvarjal pa se je tudi z namiznim tenisom in še kaj bi se našlo v njegovem prostem času. O prihodnosti veliko razmišlja in je že sprejel odločitev, kako naprej. Študiral bo namreč matematiko, kjer ima veliko različnih možnosti in smeri, predvsem pa veliko perspektiv in tudi možnosti za zaposlitev, saj matematikov primanjkuje. Že danes pa ve, da najbrž ne bo profesor, temveč se bolj »vidi« kot strokovnjaka na tem področju. Ob zaključku rečeva tudi par besed o naših srednjih šolah, kjer jc po njegovem mnenju vse preveč podrobnosti, vse preveč podatkov, ki jih v življenju ne potrebuješ. Pogreša predmete v smislu sociologije, retorike, priprave na življenje, splošne izobrazbe, ki bi oblikovala odgovoren odnos do Šolanja in življenja. Po pogovoru z njim lahko rečem, da sam tak odnos že ima in da bo visoke cilje, ki si jih je zastavil za življenje, zanesljivo dosegel. Pri tem mu želim veliko uspeha. VERA VOJSKA Iz zakladnice pregovorov »Bolje je briti se s sekiro kot biti komu kaj dolžan« Prejšnjić smo odsvetovali posojanje, danes si pa oglejmo zadevo z druge plati. Ali je pametno vzeti kaj na posodo? Vćasih zabredemo v denarne težave in stopimo k prijatelju aLi sorodniku s prošnjo za pomoć. V evangeliju je zapisano: »Ce te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta« (Mt 5,42). Odkrili bomo, da pregovori svetujejo povsem drugače. V evangeliju se namreč kaže drugačna logika, ki »ni od tega sveta«. Jezus v nasprotju s človeško preračunljivostjo predlaga velikodušnost in pripravljenost izgubljati. Po tej logiki velja: »Večja sreča je dajati kakor prejemati« (Apd 20,35). Ljudska modrost takole odsvetuje sposojanje: Kaje kupi, kakor da bi si sposodil. Sposojanje ni dosti boljše od beračenja. Ce hočeš biti v prijateljstvu s sosedi, si ne sposojaj od njih. Raje nosi ponosen plašč, kakor da hi sc zadolžil. S sposojanjem človek izgubi svobodo: Kdor si sposoja, se priveze s sosedovo vrvjo. Dolžnik se ujame v mrežo. Sposojene reči se pogosto drži smola. Kakor da se pri nas ne bi dobro počutila; vrniti se hoče domov. Saj veste, kako je: komaj se vsede-te v sposojen avto, že je praska na njem. Včasih so to zakonitost opisali takole: Sposojen pujs kruli vse leto. Sposojena obleka nikoli dobro ne pristoji (ali: ne greje dolgo). V sposojenih hlačah se slabo sedi. Kdor /a jaha sposojenega konja, j»a ne bo dolgo jezdil. O dolgovih je pregovorov na pretek. To kaže, da ljudem v vseh časih grenijo življenje. Dolg je najhujša revščina, pravijo Angleži Tuji denar tudi lastnega poje, pripominjajo Rusi, in še: Dolg je prvi dedič. f'e človek do smrti ne uredi računov, morajo dediči najprej poravnati dolgove. O tem, kako dolgovi ne pustijo spati, bi vam marsikdo znal /apeli pesmico. Tudi ljudska izkušnja to ve: Dolg je kakor slaba vesl. Dolg Žre noč in dan. Dolg ne kriči, pa vendar spati ne pusti. Kdor leži na dolgovih, ima trdo ležišče. Dolgovi gredo spat z. nami in z nami vstanejo. Dolgovi imajo daljnosežne posledice predvsem na medčloveške odnose. Dolžnik sicer ni osamljen; Cehi poznajo zajedljiv i/rek: Kdor je zabredel v dolgove, mu ne manjka obiskov. Prepad, ki nastane med ljudmi, je večji ali manjši glede na dolg: Posodi malo in imaš dolžnika, posodi veliko in imaš sovražnika. Dolg rad raste in se ga človek zlepa ne znebi; nazadnje ga pahne v revščino: Noben kvas ne vzhaja rajši od dolga- Mlad prosi na posodo, star vhogaj-me. Če si kaj sposodimo, čimprej vrnimo: Kratki računi, dolgi prijatelji. Ali plačaš dolgove ali pa izgubiš prijatelje. Kdor poplača vse dolgove, si lahko oddahne; Česi plačal dolg,lahko en dan praznuješ. Najsrečnejši pa je tisti, ki nima dolgov: Kdor je brez dolgov, je dovolj bogat. Sveto pismo pravi: Kdor si izposodi, je hlapec upniku (Prg 22,7). Za ponazoritev pa tale šala: Znanca se srečata: - Prijatelju sem posodil pol milijona tolarjev za plastično operacijo obraza. - I^epo! Ali ti je že vrnil denar? - Ne, ampak ga ne morem poiskati, ker ne vem, kako sedaj zgleda. BOGDAN DOLENC Občinski štipendisti PREDSTAVLJAMO stran 16 Tine Troha, študent poslovne administracije v Vermontu Uspešna športna pot lahko dijake in študente včasih pripelje tudi do študija v tujini, kjer so veliko bolj kot v Sloveniji cenjeni tudi mladi športniki. Eden izmed njih, ki jim je uspelo priti do študija v tujini, želji mnogih mladih, je tudi Tine Troha, ki trenutno ob igranju hokeja študira poslovno administracijo na Saint Michael's College v Vermontu, to je v Novi Angliji na meji s Kanado. Hokej te je pripeljal kar »daleč«, kako se je vse skupaj začelo? Hokej sem zaCel igrati pri devetih letih, pri športu pa mi je najbolj všeč trdo skupinsko delo, ki vodi k zasluženim zmagam. Kateri so tvoji največji uspehi? S slovensko reprezentanco do 16 let sem v Kanadi osvojil prvo mesto v B skupini, igral pa sem tudi v državnih prvenstvih proti ekipi Jesenic. Trenutno verjetno igraš za ekipo svoje šole ... Igram za St. Michael's College, in sicer napadalca, desno ali levo krilo. Kaj nameravaš v prihodnosti? Profesionalizem? Za prihodnost še ne vem, a s hokejem ne planiram preveč, ker bi rad dokončal college. Rad bi živel tako v Sloveniji kot v Vermontu, tako da bom veliko potoval, verjetno bom nekaj let še ostal v Ameriki, potem pa se bom najbrž vrnil. Kaj lahko rečeš o primerjavi med ameriškimi in slovenskimi šolami? V Sloveniji sem se šolal na Osnovni Soli Rodica in nato na Gimnaziji Šiška, Športnem oddelku. Življenje študentov tukaj in v Ameriki se mi zdi zelo podobno, še sploh nočno življenje, kar pa se tiče šole, mislim, da je tam ozračje bolj sproščeno. Profesorji so študentom pripravljeni pomagati, kadar si ti želijo, poleg tega pa si močno prizadevajo, da bi njihovi učenci čim bolje zaključili tako njihov predmet kot šolo. Kako usklajuješ treninge in šolo? Šola pomaga športnikom tako, da treningi niso skoraj nikoli hkrati s poukom, to pomeni, da je vedno dovolj časa za učenje. Kdaj si začel dobivati občinsko štipendijo in kaj ti pomeni? Štipendijo sem začel dobivati pred štirimi leti in mi je v ponos ter dodatno motivacijo, da se za dober uspeh še bolj učim. Kaj je po tvojem mnenju pomembno za uspeh (na vseh področjih)? Rekel bi le to, naj se dijaki in študenti učijo zase in za nikogar drugega. Vse je odvisno od njih. Će želijo uspeti, naj sc potrudijo in naj ne zapravljajo dragocenega časa za žuriranjc. konec koncev se lahko vedno najde nekaj časa za zabavo tako, da Sole ne zanemarjajo BOJANA VOJSKA Zaključek preventivne akcije »Za čiste zobe ob zdravi prehrani« V Zdravstvenem domu Domžale so 19. junija predstavili zaključek akcije »Za čiste zobe ob zdravi prehrani«. V akciji so sodelovale vse osnovne šole v Sloveniji, v občinah Domžale in Lukovica so tekmovale nižje stopnje, v občinah Moravče in Mengeš pa višje stopnje osnovnih Sol. Zmagal je 3. b. razred OŠ MengeS, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili 3. b. OS Preser-je in 4. a OŠ Domžale. Na zaključni prireditvi so vsem sodelujočim učencem in njihovim razrednikom podelili praktične nagrade. OŠ Krašnja je zaigrala tudi igrico z naslovom Zobna krtačka čarodej Jani pa je otroke očaral s svojimi čarovnijami. Dr. stom. spec. Marija Grošelj je kot odgovorni zobozdravstveni k za MZV poudarila pomen pravilne ustne higiene. Od leta 1986 ko je Stomatološka sekcija Slovenije začela z ackijami preventivnih programov otroškega zobnega varstva, se je zobna gniloba ot- rok očitno zmanjšala. Poleg entuzijazma članov sekcije, pa igrajo pomembno vlogo tudi starši, ki naj otrokom z vajami pomagajo razviti navado čiščenja zob in zdrave prehrane. Stroške akcije in tekmovanja osnovnih šol je kril Zdravstveni dom Domžale ob pomoči občin sodelujočih Sol in sponzorji Vele, Obrt, Ljubljanske mlekarne in Pivovarna Union, ki so prispevali nagrade. KRISTINA BRODNIK URŠA KOSEC Biti ženska! Lepo je biti ženska! biti ženska - mila, kot gorska vila, nežna, kot modrina neba, kot dobrota boga. Lepo je biti ženska, razumevajoča in vedno kot roica cvetoča! Biti ženska -privabljajoča in kot ognjišče vroča... Lepo je biti ženska, da iz duše žari, Žari toplota! Žari prav posebna lepota... Lepo je biti ženska, lepo, a večkrat zelo težko! O praznovanju 120-letnice PGD Domžale mesto prihodnjič Junij 2000je bil v znamenju častitljivih jubilejev gasilskih društev Dob in Domžale. V današnji številki objavljamo reportažo o praznovanju 110-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Dob, v prihodnji številki pa bomo v obširni reportaži predstavili praznovanje 120-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto. Za pokušino pa si na fotografiji lahko pogledate najstarejšo gasilsko brizgalno, ki jo je obnovil član PGD Sašo Majcen. Termit nam je podaril dve otroški kolesi Dveh lepih, novih koles so se razveselili predvsem otroci iz I. stopnje OVI in iz razvojnega oddelka. JASMINA ŠKET pripoveduje: Rada se vozim. Z rdečim. Ima prestave, pa gume, pa bremze, pa luč, pa zvonec. Kaja pa Mihec se vozita z rumenim kolesom. Ima še koleščka. Eni se pa še učijo vozit. OŠ ROJE Pogovor s Frenkom Kavko Zopet bi rad odšel na Aljasko »Bralce Slamnika obveščam, da sva s psom A valom tudi v sezoni 1999/2000 dosegla lepe uspehe doma in v tujini,« se nam je ponovno oglasil znani športnik Domžal-čan Frenk Kavka, eden redkih Slovencev, ki je opravil vse smučarske maratone v seriji WORDHOPPET. Zato sva tokratni pogovor pričela prav pri teh tekmovanjih. Ko sem nehal teči na različnih tekmah v smučarskih tekih, sem se odločil za maratone, ki so postali moja strast. Udeležil sem se serije maratonov, imenovanih Wordhoppct, ki so potekali na različnih celinah. Med več deset tisoč udeležencev sem sc vedno uvrščal med prvih sto in ob tem spoznaval celine in posamezne kraje, našel pa sem tudi veliko novih prijateljev. Vedno so bila najbolj prijetna srečanja s Slovenci, ki sem jih srečal po celem svetu. Kaj je pravzaprav skijoering? Na enem od smučarskih maratonov sem sc srečal tudi s tekači s psi in sc odločil, da tudi sam poskusim s tem športom. Prva moja psička je bila AjSa sibirski hus-ky, s katero sva v letu 1997 postala državna prvaka v disciplini »skijoering«, kar v prevodu pomeni tek na smučeh z enim psom. Ajši se je kmalu pridružil Aval. Skupaj ste odšli na Aljasko in bili zelo uspešni. Na Aljasko smo odšli dvakrat, in sicer v letih 1998 in 1999, ko sem zasedel dvakrat prvo in enkrat drugo mesto. V letu 1999 pa sem se udeležil tudi maratona v Avstraliji v državi Viktorija. Ogledal sem si tudi olimpijsko vas v Svdncvu, se srečal s Slovenci, ki že dalj časa živijo v Avstraliji. Uspešno nastopate tudi na domačih tekmovanjih. Zelo sem vesel, da sem že četrto letd poslal državni prvak v skijoeringu na Rogli. Tekma je bila mednarodna in hkrati državno prvenstvo prestavljeno iz Logarske doline. Z Avalom sva za zmago dobila kar dva pokala: za naslov državnega prvaka ter za skupno mednarodno udeležbo. Nastopila pa sva tudi na treh evropskih tekmah, in sicer v Badmitterdorfu in Badgas-teinu sva slavila zmago, v Pustentalu pa sva bila druga. Vmes je bila tudi bolezen? Uspehi pridejo, če sta zdravje in redni trening. Žal je bil medtem pes Aval bolan in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil gospodu magistru Zoranu Klinkovu, ki je uspešno pozdravil poškodovanega psa, pa tudi sedaj mi pomaga z nasveti za njegovo zdravje. Kam vaju bo vodila naslednja pot? Vsi našteti uspehi in uvrstitev v državno reprezentanco so me opogumili, da sem sc odločil, da zopet potujem na Aljasko, kjer bo leta 2001 svetovno prvenstvo. Upam, da bova zopet dobro zastopala Slovenijo, to pa bo možno, če bova oba z Avalom zdrava in dobro trenirala. Seveda pa bom moral tudi tokrat zaprositi za pomoč sponzorje in pokrovitelje, ki so mi vedno priskočili na pomoč. Zato bi sc vsem sponzorjem, ki so mi do sedaj pomagali, Sc enkrat zahvalil v upanju, da bom tudi v prihodnjem letu uspešno tekmoval in zastopal Slovenijo. Vsem bralcem Slamnika pa športen pozdrav. V. Tajnica leta 2000 - Domžalčanka 21. maja je dan tajnic Slovenije. Na ta dan se je tudi letos preko 600 tajnic zbralo v Portorožu. Vse so bile polne pričakovanj, vsekakor jih je tudi zanimalo, katere bodo tokrat najboljše tajnice v Sloveniji. Ti portoroški dnevi ne pomenijo samo strokovnega izpopolnjevanja, ampak tudi stanovski praznik. Udeleženke se že vnaprej veselijo srečanja s kolegicami, saj so se v teh sedmih letih spletla številna prijateljstva. Tokrat je največ strokovnosti dokazala prijetna domžalčanka Tatjana Regent, njej sem postavila nekaj vprašanj za naše bralec. Ali ste se sami odločili, da se udeležite tekmovanja za tajnico leta? Na tekmovanje za tajnico leta so me prijavile kolegice iz kluba tajnic Ljubljane in okolice, v katerem tudi sama aktivno delam. Kakšna so bila letošnja vprašanja, ste se morda prijavljali na preizkus in kako? Celoten preizkus znanja je bil sestavljen iz treh testov - iz slovenskega jezika, tujega jezika in iz pisarniškega poslovanja. Vprašanja so se nanašala na splošno razgledanost, samo organizacijo pisarniškega poslovanja in protokol. Na tekmovanje sem sc temeljito pripravila, saj mi je pri tem pomagala tudi lektorica. Še enkrat sem osvežila svoje poznavanje kodeksa omike tajnic in poslovnih sekretark ter prebrala knjigo z. naslovom Diplomatski protokol. Kje ste zaposleni in kaj ste po izobrazbi? Zaposlena sem v SNG Opera in balet v Ljubljani, sicer sem pa Domžalčanka. Opravljam delo poslovne sekretarke - vodje pisarne. Po izobrazbi sem gimnazijska maturant- ka, vendar pa trenutno nadaljujem študij na Visoki upravni Soli, vseskozi pa obiskujem seminarje, saj je najpomembnejše trajno izobraževanje na tem področju. Ali vas je delo poslovne sekretarke vedno privlačilo? Po končani srednji Soli sem se zaposlila kot referentka za poslfe z občani na banki. Po dvanajstih letih sem ugotovila, da me delo dolgočasi, saj ni bilo več izzivov. Po naključju sem se zaposlila kot tajnica v Shcllu in kmalu sem ugotovila, da mi je to delo pisano »na kožo« ali z. drugimi besedami, da sem rojena zanj. Kakšen je bil prehod iz svetovne korporacije v umetniško ustanovo? Povedala vam bom preprosto: kot bi stopila na Mars. Delo v umetniški ustanovi se razen osnov popolnoma razlikuje od dela v multinacionalki. Poleg tega, da koordiniram delo različnih korpusov (orkester, balet, operni solisti, gledališki atelje ...), skrbim za gostujoče umetnike, lako tuje kot domače. O mojem delu bi se dalo Sc veliko napisati kot npr., da hodim na vsa gostovanja ansambla SNG ... Mi lahko zaupate skrivnost, kako zmorete koordinacijo tako z ljudmi v upravi kot z umetniki? Kot prvo, moraš imeti rad ljudi. Vsako jutro, ko se peljem v službo. Izkoristim za to, da si uredim misli in pustim domače probleme doma. Predvsem pa je pomembno, da kljub stresnim situacijam najdeS mir v sebi in tako tudi pomirjujoče deluješ na okBlico. Za vsakega posebej si moraš vzeti čas. Katere sposobnosti so potrebne za tako pestro delo, ki ga opravljate? Zelo pomembna je sposobnost komuniciranja na vseh nivojih, prav tako pa niso zanemarljive organizacijske sposobnosti in samozavest. Prepričan moraš biti najprej, da je vsak problem rešljiv in da odgovor »ne« ne obstaja. Lansko leto je bilo v vaši hiši precej notranjih trenj. Menite, da so bili škandali prenapih-njeni? Zaposleni, ki so sc najprej obrnili na medije, so izbrali napačno pot, saj se problemi rešujejo najprej doma, za kar imamo tudi ustrezen organ. Ali vaš delovnik traja tako kot pri večini zaposlenih v zavodih? Moj delovnik traja povprečno 10 ur na dan, poleg tega pa moram biti 24 ur dosegljiva zaradi nepredvidenih situacij, kot npr.: bolezni v ansamblu, odpovedi predstav ... Kako preživljate prosti čas? Hodim v hribe, kjer si nabiram energijo, prav tako sc posvečam hišnemu ljubljenčku, s katerim sc vsak dan sprehajava po Arbo-retumu. Za branje knjig pa mi komaj oslanc kaj časa, čeprav sc imam za knjižnega molja. Imate morda družino in kako je ta sprejela vaš uspeh? Stanujem na Kamniški v krogu družine. Moja I jasa je biki zelo vesela in ponosna name, pridružila pa se ji jc tudi mama. SAŠA KOS -.i* - L ■ -.- ^ E ■ stran 17 SPOROČILA UREDNIŠTVA Na podlagi 13. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov (Ur. Vestnik Občine Domžale, št. 8/99, 10/99, 5/00). Občina Domžale Oddelek za finance in gospodarstvo PONOVNO OBJAVLJA Razpis ugodnih kratkoročnih kreditov za premagovanje likvidnostnih težav zasebnikov in malih podjetnikov 1. PODATKI O KREDITU Razpisana vsota kreditov, ki se bodo dodeljevali za obdobje 9 mesecev po pogojih TOM + 1% znaša 220 mio SIT. 2. NAMEN UPORABE KREDITA Krediti se lahko uporabijo za naslednje namene: a) plačilo davkov in prispevkov, plač in drugih dajatev b) nakupe reprodukcijskega materiala, c) nujna vzdrževalna dela. 3. UPRAVIČENCI Upravičenci, ki lahko zaprosijo za kredit, so: - podjetja, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom vloge za kredit sedež in dejavnost v Občini Domžale in ki se po do ločbah Zakona o so podarskih družbah uvrščajo med mala podjetja. - samostojni podjetniki, ki imajo najmanj 6 mesecev pred dnevom zaprosila za kredit sedež na območju občine Domžale, in izpolnjujejo naslednje pogoje - preteklo leto so zaključili s pozitivnim poslovnim rezultatom oziro ma v tekočem letu vsaj 6 mesecev izkazujejo pozitivni poslovni rezultat; - na dan prijave nimajo blokiranega žiro računa več kot 45 dni; - izkazujejo likvidnostne težave, ki so razvidne iz razpisne in priložene dokumentacije iz 5. točke tega razpisa. 4. VIŠINA ZAPROŠENEGA KREDITA Višina zaprošenega kredita je odvisna od kreditne sposobnosti prosilca in ne more biti nižja od 200.000 SIT in ne more biti višja od 5.000.000 SIT. Vloge za kredite, ki odstopajo od določenih zneskov, se zavrže. Posameznemu prosilcu se lahko likvidnostni kredit v okviru tega razpisa odobri večkrat, na podlagi vsakokratne njegove vloge ter razpoložljivih sredstev, vendar skupni obseg odobrenih kreditov ne more biti višji od 5.000.000 SIT. Pri povezanih firmah se kredit lahko dodeli vsaki od njih, vendar skupni znesek odobrenih kreditov v okviru enega razpisa ne sme posegati 5,000.000 SIT. 5. POTREBNA DOKUMENTACIJA Prosilci, ki imajo status samostojnega podjetnika morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - fotokopijo priglasitvenega lista, - potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki ni starejše od 1 meseca, - izpis kumulativnega prometa na žiro računu po posameznih mesecih za preteklo in tekoče poslovno leto, - fotokopijo zadnjih 5 izpiskov iz računa, preko katerega se opravlja dejavnost, - zadnjo odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti in overjeno zadnjo napoved za odmero davka od dohodka iz dejavnosti; - obrtno dovoljenje; - potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad. Prosilci, ki imajo status malega podjetja morajo vlogi, pripravljeni na obrazcih, ki so predpisani v razpisni dokumentaciji, predložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo DURS Izpostava Domžale o stanju neplačanih davkov, ki nI starejše od 1 meseca, - izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev, - odločbo o opravljanju dejavnosti, - obrazec BON 2, - izpis kumulativnega prometa žiro računa podjetja za zadnje pol leta, - fotokopije kompletnih zadnjih 5 izpiskov iz žiro računa podjetja, - fotokopijo obrazca prijav vseh zaposlenih v podjetju v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (M 1-2); - potrdilo o registraciji, ki ga je izdal Davčni urad. Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača in se bo obravnavala kot poslovna skrivnost. V primeru dvomov o izpolnjevanju pogojev iz zadnje alinee 2. odstavka 3. točke ter razpisa lahko komisija iz 8. točke tega razpisa od prosilca pisno zahteva dodatno obrazložitev oz. dokumentacijo. V kolikor je prosilec ne predloži v roku 15 dni po prejemu pisnega zahtevka, se vlogo zavrne kot nepopolno. 6. ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS Rok za prijavo na razpis prične teči od prvega dne po objavi ter traja do porabe sredstev. 7. NAČIN ODDAJE VLOG Vloge je potrebno oddati na razpisni dokumentaciji, ki jo prosilci ob plačilu 100 SIT lahko dobijo v času uradnih ur na Oddelku za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69, Domžale, soba 71 Potrdilo o plačilu je potrebno priložiti vlogi za kredit. Vloge je potrebno osebno oddati na Občino Domžale, Ljubljanska 69 Domžale vložišče - soba št. 1, kjer bodo prosilci ob oddaji doili tudi ustrezno potrdilo o zaporedni številki, dnevu in uri oddaje vloge. Vloge ki ne bodo predložene v skladu z določbami 1. odstavka te točke tervloge, ki ne bodo oddane na način, določen v 2. odstavku te točke, se ne bodo obravnavale in bodo zavržene. 8. OBRAVNAVA VLOG , . .. Vloge za dodelitev kredita bo obravnavala posebna strokovna komisija pri pristojnem občinskem oddelku. Sklep o odobritvi oz. zavrnitvi kreditov bodo prosilci prejeli po pošti v roku do 30 dni od dneva prijave^ Kreditojemalec mora podpisati kreditno pogodbo z Banko Domžale, d. d., Domžale najkasneje v 45 dneh po prejemu sklepa o odobritvi likvidnostnega kredita, sicer mu preneha pravica do koriščenja. V takem pn-meru se mu izda Sklep o prenehanju pravice do koriščenja likvidnostnega kredita. Izbrana banka ima pravico, da višino zneska kredita zniža glede na kvaliteto zavarovanja kredita oz. glede na kreditno sposobnost prosilca. Izbrana banka ima pravico, da kljub sklepu o odobntvi kredita s prosilcem ne sklene kreditne pogodbe, v kolikor se izkaze, da je le-ta kratkoročno kreditno nesposoben. 9. NADZOR NAD NAMENSKO PORABO SREDSTEV KREDITA Namensko porabo kredita, pridobljenega po tem razpisu, lahko preverijo pristojni organi Občine Domžale. Kreditojemalec je dolžan takoj vrniti dodeljeni kredit v Primeru- - zamolčanja resničnih dejstev ali posredovanja lažnih podatkov, ki so vplivali na dodelitev kredita, - če se ugotovi, da je kredit izkoriščen za namene, ki niso našteti v 2. točki tega razpisa. V teh primerih se neodplačani del kreditarevalorizira in, o^je v višini zakonskih zamudnih obresti po stopnji, po katen revalonzira kredite banka. Neprestano se učiti in iskati nove tržne možnosti Certifikat ISO 9002 za SAM, d. o. o., Prelog Podjetje SAM je g. Anton Sedeljšak ustanovil v letu 1991, danes pa je to največje trgovsko podjetje z gradbenim materialom pri nas, nastalo v zasebnem sektorju. V njem je zaposlenih 57 delavcev, ki ustvarijo več kot pet milijard tolarjev letnega prometa. Ker so pri prodaji nekaterih vrst gradbenega materiala doma že dosegli zgornjo mejo, načrtujejo v prihodnosti okrepiti prodor na tuje trge, kjer so sicer danes že prisotni (Bosna, Makedonija in Hrvaška), okrepili pa bodo tudi uvoz blaga, ki ga ne proizvajamo v Sloveniji. Dejavnost podjetja obsega: prodajo vseh vrst gradbenega materiala in stavbnega po- hištva, , instalacijski materiali, , keramika in kopalniška oprema, , barve in premazi za les, , blago široke potrošnje, , oprema in orodje za gradbeništvo , podi, laminati, parketi , svetovanje in gradbeni inženiring. Z računalniškimi progrmai v celoti podprto poslovanje obsega veleprodajo, s katero pokriva večji del Slovenije in maloprodajo, ki obsega: Trgovino z gradbenim materialom Domžale, Krakovska 4b, Prodajni center Latkova vas pri Preboldu v Savinjski dolini. Poslovna enota Zgornje Stranje, Stahovica. Strankam pa proizvodov ne le prodajajo, temveč brezplačno svetujejo na področju gradbeništva ter pomagajo pri raznih izračunih in izbiri ustreznih materialov. Načrti za prihodnost (do leta 2003) so obširni in obsegajo: razširitev maloprodaje s tremi dodatnimi eno- tami, ponudba inženiringa in izvajanja obrtniških del (urejanje okolice, obnova streh in fasad in drugo), razširitev prodajnega asortimana, povečanje izvoza, povečanje števila delavcev. Tako se bo SAM, d. o. o. še bolj približal potrebam kupcev in jim zagotovil kvalitetne usluge, med katerimi bodo posebno skrb namenili: servisiranju kupcev z dostavami na želeno mesto z raz-kladom. prenovi ostrešij in podstrešnih stanovanj, obnovi in izdelavi fasad, urejanju dvorišč in dovoznih poti, drugim obrtniškim delom, proizvodnji elementov za gradbeništvo ter prevzemu zastopstev tujih podjetij. Certifikat ISO 9002. s katerim podjetje SAM dokazuje svojo visoko kakovost poslovanja, je g Antonu Se-deljšku izročila županja Cveta Zalokar Oražem; ob čestitki je poudarila predvsem človeško plat lastnika podjetja SAM, tudi člana Rotarv cluba Domžale, ki nikoli ne odreče pomoči, pa naj gre za prispevke društvom in organizacijam, sodelovanje na dobrodelnih prireditvah ali pomoč vsem. ki jo potrebujejo (npr. ob požarih). Z njo sta se na slovesni podelitvi certifikata ISO 9002 strinjala tudi župana občin Kamnik in Prebold, pa tudi številni poslovni partnerji, ki so SAMu, ki ni le uspešno, temveč ludi urejeno podjetje, zaželeli še veliko uspehov v poslovanju. G. Anton Sedeljšak, direktor, pa se je za uspešno poslovanje zahvalil vsem zaposlenim. V. V. Gasilsko tekmovanje V mesecu maju je bilo gasilsko tekmovanje industrijskih gasilskih enot papirne industrije Slovenije, katerega organizatorje bila družba Količevo Karton in sindikat Ptrgam Količevo Karton. To tekmovanje je bilo po vrsti šestintrideseto in je potekalo v športnem parku v Dobu pri Domžalah. Udeležilo se ga je X moških desetin in 3 ženske desetine. Ob 12. uri je tekmovalce pozdravil in tekmovanje olvoril predstavnik družbe Količevo Karton g. Janko Kralj. Sektorski poveljnik g. Janez Breceljnik je povedal navodila tekmovanja in že se jc tekmovanje pričelo. Ob igrišču so za svoje tekmovalne desetine navijali sode- lavci. Tekmovalci so opravili suho vajo ter tek z ročnikom. V dobri uri je bilo tekmovanje končano, nato se je pričelo družabno srečanje ter razglasitev rezultatov, ki pa smo jo opravili v Zejah. Ob glasbi ansambla Vrhovec in dobri hrani ter pijači gostišča Kovač jc bilo razpoloženje na višku, pa tudi sicer je smisel leh druženj v srečanju in prijetni družbi. Nato je sledila razglasitev rezultatov: podali so jo g Kralj, g Ravnikar in g Zupane. Prvo mesto v skupni razvrstitvi je dosegla Lepenka CerSak, drugo mesto Količevo Karton, tretji pa so bili elani iz Palo-me. Pri ženskah je prvo mesto dosegla Lepenka Ceršak, drugo Paloma in tretje Količevo Karton. Pri moških je prvo mesto dosegla Papirnica Vevče, drugi so bili Količevo Karton - I. ekipa tretji pa zopet Količevo Karton - II. ekipa. Vse pa je vodilo geslo; pomembno je sodelovati in ne zmagati. Prihodnje leto se zopet srečamo, saj smo v bistvu edina branža, ki smo te igre Se obdržali. SILVA A Ž M AN Prodaja in servis Rodex Rova Naj vaš avto postane Peugeot Pooblaščenega prodajalca in serviserja vozil Peugeot podjetje Rodex že šest let najdete v modernih prostorih na Rovah. Rovska 2, p. Radomlje, servisno dejavnost pa opravlja že skoraj tri desetletja. Uspešna prodaja in kvalitetni servis privabljata nove in nove kupce, ki so izredno zadovoljni s storit- vami. Se posebej, ker poleg predaje vseh vrst osebnih in tovornih vozil programa Peugeot lahko kupijo tudi moloma kolesa in skulerje. Poleg kvalitetnih storitev in ugodnih ecn pa jih vedno čaka tudi kakšna akcija, v okviru katere lahko včasih tudi bistveno ceneje kupijo novega ali popravijo starega jeklenega konjička. Tako so imeli posebne ugodnosti ob evropskem prvenstvu v nogometu, za naslednje akcije pa boste izvedeli, če boste njihov logotip poiskali v našem Slamniku, Na servisu opravijo kompletne storitve s področja avloclektrike, avto-mehanikc, in avtoklcpar-stva, na vseh področjih svojega dela pa se skušajo čimbolj približati kupcem. Lastnik g. Janez Rode opozarja, da so cenejši kot drugje, saj so njihove cene v tolarjih, predstavlja pa tudi druge ugodnosti, kot so: nadomestno vozilo, možnosl uporabe testnih vozil ter rent a car, imajo pa tudi zelo ugoden lastni Icasing in kreditiranje, ki se začne pri TOM + O. Vozila Peugeot po njegovem mnenju od drugih avtomobilov loči več udobja in velika stabilnost, ki uvršča tovrstne avtomobile med najbolj varna vozila, pa tudi zelo ugodne cene, ki letos niso prav nič višje, kot so bile lani. Želene avtomobile lahko dobite skoraj takoj, na trenutno najbolj prodajani PEUGEOT 206 pa je treba malo počakati, vendar se je dobavni rok precej znižal. Salon vozil jc odprt vsak dan od 8. do 18. ure. servis odprejo že ob 6. uri in dela do 18. ure. ob sobotah pa avto lahko kupite od 8. do 12. ure. v servisu pa zagotav-jajo samo dežurstvo. Pokličete jih lahko po telefonu 7228131 in 7228868 - prodaja; ter 7227010 servis, imajo pa tudi fax. štev. 7227319. Obiščite jih in potrudili se bodo, da se boste kot lastnik enega od vozil, motornih koles ali skulerjev Peugeot zadovoljni in varno odpeljali z Rov. 714 - 599 Vprašali smo namesto vas Veseli me, ko ugotavljam, da preberete in se pogovarjate o tem kar pišemo v Slamniku Tako je bilo kar nekaj vprašanj v zvezi s prispevkom o Kartonu Količevo Poprosila sem direktorja g Branka Božiča in na moje presenečenje kar takoj dobila prijazen odgovor, za katerega se mu zahvaljujem, vas pa vabim, da preberete nekaj informacij o najnižjih plačah v tem podjetju in o rešitvi problema parkiranja tovornjakov. S tem odgovarjam na dve vprašanji naših bralcev. /. Višina najnižje čiste (neto) izplačane plače za mesec maj v Količevo Karton znaša 66.854,00 sit, druge najnižje plače 76.037,01) sil, višine tretje najnižje plače 79.143,00 sil in četrte najnižje plače 80.796,00 sit Vsako navedeno plačo je prejel en zaposlen. 2. Višina povprečne čiste plače zaposlenih po kolektivni pogodbi za mesec maj znaša brez stimulacije 117.160,00 sit, s stimulacijo pa 128.791,00sit. 3. Problem parkiranja je v zadnjem času občutno manj izrazit, saj v jutranji konici sprejmemo v območje tovarne bistveno večje število kamionov, kar znatno razbremeni parkirne prostore, cesto in manipulacijo na njej. V nadaljevanju imamo namero v večji meri vključiti v namen parkiranja parkirišče ob gostilni Kovač, kije trenutno zasedeno z osebnimi vozili Z ustrezno signalizacijo in zapornicami bomo zagotovili namembnost parkirnih površin izključno za kamione, ki so namenjeni v Količevo Karton. Računamo, da bomo v roku enega meseca končali s temi deli. Menimo, da bo s temi tremi ukrepi problem parkiranju retrri. Poklical pa nas je tudi gospod Franci iz Domžal in nas opozoril, da so nekateri zabojniki v okviru ekoloških potokov (zlasti tisti za papir) zelo hitro napolnjeni in bi jih bilo potrebno hitreje praznili, predlagal pa je tudi, da se čimpreje postavijo tudi drugi ekološki otoki. Njegovo opozorilo smo posredovali pristojni službi, drugi predlog pa ima odmev v današnji številki, saj objavljamo nove ekološke otoke Strinjamo pa se tudi z, njegovim tretjim predlogom. Bazen naj bi bil odprt že maja, saj zlasti otroci komaj čakajo, da skočijo v vodo - pa naj bo ta še tako mrzla. Letos se žal njegova pobuda ne bo uresničila, upamo pa, da ji bodo upravljalci domžalskega bazena prisluhnili pri-hodnje leto. Vsem bralcem in bralki, ki ste nas poklicali hvala in prijetne počitnice, ostali pa - pokličite in vprašali bomo namesto vas! Uredništvo Za nagrado brisače HELIOS Na nagradno vprašanje iz 8. številke SLAMNIKA, za katero je del nagrad prispeval JAMARSKI DOM GORJLŠA, smo prejeli zelo veliko pravilnih odgovorov, saj ni bilo težko ugotoviti, da smo spraševali po ŽELEZNI JAMI. Žreb je bil tokrat naklonjen naslednjim našim bralcem: 1. Žiga Petrovski, Domžale, Ljubljanska 76, bo prejel dve nedeljski kosili 2. Janez Pange, Krtina 70, bo prejel eno nedeljsko kosilo 3. Andrej Vidic, Domžale, S. Jenka 9 bo prejel knjižno nagrado 4. Samo Roje, Radomlje, Triglavska 9, bo prejel knjižno nagrado 5. Joži Pervinšek, Krašnja 76, bo prejela knjižno nagrado. Kupone za kosila bomo poslali po pošti, knjižne nagrade pa srečni izžrebanci prevzamejo v Uredništvu Slamnika. Za tokratni pravilni odgovor, ki ga morate na Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 69, 1230 Domžale poslati do 15. julija 2000 bo pet srečnežev prejelo HELIOS-ove brisače. Kako se imenuje novo skupno podjetje ameriške multinacional ke in Heliosa: a) HELIOS internacional I b) PPG - Helios c) Helios - PPG Odgovor pošilja:- (ime in priimek, točen oaslov) L^L^L^KytlSSSSSSSSSSSsi mmw: v. ŠPORT stran 1 8 Navijaška skupina Ravbarji uspešna tudi na športnem področju Kot verjetno že veste, imamo tudi v Domžalah organizirano navijaško skupino. le ta se imenuje ravbarji in je bila ustanovljena pred dobrima dvema letoma na nogometni tekmi med ekipama seta iz Vevč ter Domžal, ki sta se takrat borili za vstop v prvo ligo v dodatnih kvalifikacijah! Navijaška skupina ima trenutno okoli 30 članov, ki so prisotni skoraj na vseh tekmah nogometnega kluba Domžale, košarkarskega kluba Heliosa iz I>imžal ter odbojkarskega kluba Zurbi teama iz Kamnika, manjka pa tudi ne na tekmah državnih selekcij, tako v nogometu, košarki kot tudi ne na odbojki. Cilji navijaške skupine so usmerjeni v prihodnost, saj nismo taka navijaška skupina, ki bi po neuspehih kakega kluba le temu obrnila hrbet. Tako smo bili letos na skoraj vseh gostovanjih nogometnega kluba, na domačih tekmah košarkarskega kluba, kot tudi na gostovanjih in domačih tekmah odbojkarskega kluba. Bili smo praktično dvanajsti igralec pri nogometu. Sesti igralec pri košarki ter sedmi pri odbojki. Vsak nas jc dobro sprejel. Uspešni pa nismo samo na navijaškem področju, saj smo bili pred kratkim tudi na šestem srečanju navijaških skupin iz vse Slovenije v Novem mestu, ki ga je organizirala navijaška skupina Trotters. Tam je potekalo tekmovanje v malem nogometu, kjer smo bili na koncu tretji. Vse navijaške skupine iz Slovenije in tudi organizatorji so bili presenečeni in zelo gostoljubni do nas. kar jim bomo zagotovo vrnili tu pri nas v Domžalah, kjer bo drugo leto že sedmo srečanje navijaških skupin. Ravbarji smo bili boljši od Hmelj boj-sov iz Polzele, slabši pa od Florjanov iz Celja ter Red stelersov z Jesenic. Vse to je privedlo do srečanja za tretje mesto, kjer smo premagali drugo ekipo Florjanov. Najboljši strelec pa je prišel ravno iz naših vrst, in sicer je bil to Žele - Cvrtila ŽeJjko, kateremu je k temu naslovu pripomogla celotna ekipa z lepimi podajami. Pred kratkim smo bili tudi na tradicionalnem srečanju košarkarjev, kjer smo prikazali obilno košarkarskega znanja, kar so potrdili sami članski igrlaci ekipe Heliosa. V prihodnosti imamo cilj ustanoviti društvo, vse to pa nam bo prineslo še večje število naših članov v skupini, boljše finančne možnosti ter samostojno delovanje. Zato naprošamo vse sponzorje, ki ste pripravljeni kakorkoli pomagati navijaški skupini pri organizaciji srečanja kot tudi pri sponzorstvu, da se lahko oglasite na telefonski številki pri Milenku - Mikiju ali pa pri Urbanu, in sicer: (06K 727 -682 in (041) 346 - 057 Miki ter (061) 712 -652 Urban. Vabimo pa tudi nove člane, lahko se oglasijo prav tako Mikiju ali pa Urbanu. V upanju na boljše čase navijašt-va ter športa v Domžalah - Navijaška skupina Ravbarji URBAN ZNIDARSIC Matej Knez, 1. mesto Bojana Lavrenčič, 1. mesto Specialna olimpiada Začelo se je v daljnem 1988, tekmovalo, seje s skakanjem v vreči, metanjem žolgice v cilj... Zelje in potrebe so bile večje. Zavodi v Sloveniji so staknili glave in sklenili, da organizirajo srečanje, ki bi zajemalo športno tekmovanje, kulturni program s plesom in okroglo mizo. Po zaključku tega srečanja je bil en sam osnovni sklep: taka srečanja postanejo tradicionalna, k njim pa naj se priključijo vse institucije v Sloveniji, ki usposabljajo zmerno in težje duševno prizadete otroke in mladostnike. Tako smo pristopili tudi mi, OŠ Roje. Že naslednje leto je bil organizator Zavod IG, od tega srečanja naprej pa so se vrstili Dobrna, Kamna Gorica, Strunjan, Ptuj, Maribor, Vipava... vse do letošnjega jubileja -10. letne igre Specialne olimpiade Slovenije v Črni na Koroškem. Od začetnih poizkušanj, iskanj in stajala naša tekmovanja številnejša uresničevanj idej in pravil special- tako v smislu članic kot tudi tekne olimpiade so iz leta v leto po- movalcev iz vse Slovenije. Na kva- litetnih seminarjih smo pridobili tudi na strokovnih kadrih, ki vodijo treninge posameznih športnih disciplin, letnim igram so se pridružile še zimske, atletiki pa še kolesarjenje in plavanje ter košarka in balinanje. Pridružili smo se svetovnemu gibanju Special Olvmpic in se organizirali v društvo Specialna olimpiada Slovenije. Tekmovanja so na lokalni ravni, regionalni in državni. Sodelujemo na številnih mednarodnih tekmovanjih, vsake štiri leta pa na svetovnih letnih in zimskih igrah preko velike luže. Letošnje jubilejno tridnevno 10. druženje (od 16 do 18. 6.) je bilo tako številčno, da Črna s svojimi razpoložljivimi kapacitetami ni zmogla sama gostiti vseh udeležencev. Na pomoč je priskočila vsa Mežiška dolina, ki s svojimi lepotami in gostoljubnostjo ni razočarala. OŠ Roje je imela tudi tokrat zelo uspešna tekmovalca. Bojana Lavrenčič je v absolutni kategoriji v teku na 400 m osvojila najžlahtnej-So medaljo, prav tako pa si jc pritekel zlato na 200 m naš Matej Knez. Gremo v vroče poletje, naša misel pa bo vse pogostejša mrzla Aljaska. Zakaj? V marcu 2001 bodo zimske svetovne igre Specialne olimpiade na Aljaski. Na razpis SOS se je prijavila tudi naša šola s tek- movalko Bojano Lavrenčič in trenerko Bronko Mulec. Ustrezali sva vsem razpisnim pogojeni in tako bo Bojana tekmovala v alpskem smučanju v slovenski reprezentanci s 26 člani že drugič na svetovnih igrah, naSa Sola pa je že 1. 1995 s svojo tekmovalko Mojco Dvornik zastopala Slovenijo na letnih svetovnih igrah v Connccticutu v igri namiznega tenisa med posamezniki in v parih in prinesla srebrno medaljo. Vsa ta tekmovanja so vezana na velika finančna sredstva, ki smo jih do sedaj vedno uspešno zbrali. Tudi tokrat se bomo obrnili na sponzorje in z Bojano bova hvaležni, če nama bo uspelo realizirati »Aljasko.« ŠPORTNI PEDAGOG BRONKA MULEC 8. olimpijski tek v Domžalah Med tekači tudi maratonka Helena Javornik klub Domžale, tretji pa jc bil Marko Spruk, ŠD Soteska. Špela Kržan, članica AK Domžale, je zmagala na krajši progi, pred Tcjo Circgorin, ŠD Planica, ter Meto Pungerčar, tudi članico AK Domžale. Med redkimi udeleženkami, ki so sc odočilc za oscmkilomelrsko progo, pa jc zmagala Vesna Vrečar iz Zadobrove pred Simono Razpotnik iz Domžal in Francko Kokalj iz Bohinja. Najboljši so prejeli tudi praktične nagrade. Omeniti pa moramo še najstarejša udeleženca letošnjega olimpijskega teka. To sta gospod Štefan Kočar in gospa Pavla Matičič. Čeprav imata skupaj poldrugo stolet- je sta uspešno opravila s štirikilomc-trsko progo in obljubila, da tudi drugo leto prideta, če bo le zdravje to omogočalo. Atletski klub Domžale je ob 8. olimpijskem teku pripravil tudi poseben bilten, v katerem je predstavil zgodovino olimpijskih tekov in povabil vse atlete na tradicionalni 3. medklubski miting Domžale 2000, ki bo 14. septembra 2000 ob 16. uri v Športnem parku Domžale, objavil pa jc tudi vse sponzorje, ki so omogočili olimpijski tek. Na svidenje na 9. olimpijskem teku v Domžalah. A. K. Pod ihanskimi skakalnici je bilo 23. junija 2000 kljub neznosni vročini nadvse živahno. Blizu 300 udeležencev 8. olimpijskega teka, članov Atletskega kluba Domžale ter Smučarskega skakalnega kluba SAM Ihan je pripravilo nepozabno tekmo, katere so se udeležili tudi nekateri člani slovenskega olimpijskega teka, še posebej pa smo pozdravili maratonko in olimpijko Heleno Javornik. V razgovoru je povedala, da se olimpiade veseli in jo težko pričakuje, hkrati pa zaželela vsem zbranim tekačem in tekačicam prijeten tek v naravi. speljana v okolici Krumperka. Najhitrejši na štiri kilometre jc bil Matjaž Vrhunec, MORS, drugi je bil Gregor Avbclj iz. Domžal, tretji pa Drago Bregar iz Tekaškega kluba Bohinj. Na daljši progi jc med moškimi zmagal Klemen ("op pred Matjažem Ciubcriničcm, oba Atletski Za prijetno razpoloženje je poskrbela Godba iz Moravč, udeleženec je pozdravil Marjan Gorza, predsednik Atletskega kluba Domžale. Je eden izmed redkih klubov, ki od začetka organizira olimpijske teke. Udeleženci so poslušali tudi pozdravno sporočilo predsednika olim- pijskega gibanja g. Samarancha, v imenu slovenskega olimpijskega komiteja pa jih jc pozdravil član Izvršnega odbora in predsednik Gim-nastične zveze Slovenije. Več kot 250 tekmovalcev in tekmovalk se jc podalo na štiri oz. osem kilometrov dolgo progo, ki je na črnobelih poljih .na črnobelih poljih na črnobelih poljih «na črnobelih poljih Janez Nastran -drugi na svetu Ze drugo leto zapored je Domžalčan Janez Nastran prejel drugo nagrado na natečaju v skladanju šahovskih problemov, ki ga je priredilo Britansko problemistično društvo v svojem glasilu The Problemist. CERTIF1CATE ^ AVVARDED TO V \ \ m i ■ i o@i ■ Fm ■■ O h m m m \ m mm m Hi* 2 Ur)«**}? Judge Signed A. MOcr/Ac (Presidentl M. ■I--S Sah mladih Fantje do 15 let - drugi v državi Pionirska liga je potekala na Arehu na Pohorju. 13 ekip iz vse Slovenije je igralo po pravilih FIDE za pospešeni šah, domžalska ekipa ŠD Napredek pa je nastopila v sestavi Aleksander Nadj, Luka Lenič, Luka Pavlic in Žiga Osolin. Z osvojenim drugim mestom za ŽŠD Maribor ŠK Piramida, so mladi šahisti potrdili, da so v samem vrhu slovenskega mladinskega šaha. Na tekmovanju so sodelovala tudi dekleta. Zelo mlada ekipa, v kateri so igrale: Nika Pavlic, Eva Marija Lavrač, Špela Orchck in Lore-lay Somi, je bila šesta in je s tem dokazala, da je zelo perspektivna. Turnir v Komendi Športno društvo Komenda je na OŠ Komenda-Moste organiziralo turnir mladih Komenda 2000, na katerem so sodelovali tudi mladi šahisti iz Domžal. V skupini a (igralci in igralke z ratingom nad 1801) je zmagal Aleksander Nadj, Luka Lenič je bil drugi, Luka Pavlic pa tretji, vsi ŠD Napredek Domžale. V drugi skupini je bila Nika Pavlic, ŠD Napredek Domžale peta, v ostalih skupinah pa so nastopili še Domen Lavrič in Lan Turek, Aleksander Rihtar, Lucijan Bor Turek in Igor Orel, OŠ Venclja Perka Domžale, med igralkami pa je bila Špela Orehek tretja, Lorelav Somi pa peta. V. NADJ pisma bralcev Ohranimo kaj tudi zanamcem Društvo upokojencev Vir je tudi letos pripravilo razstavo, o kateri ste v občinskem glasilu Slamnik že lahko brali. Ob razstavi pa se nam je nehote utrnila ideja o ohranjanju tradicije pletenja kit iz pšenične slame, ko smo ugotovili, da je ta domača obrt v občini, ki ima celo v grbu pšenično kito, skoraj - ali celo že - popolnoma izumrla. Menimo, da je s slamnikarstvom v celoti bila povezana industrija v domžalski občini in bi bilo zato prav, da vsi skupaj poskrbimo za oživitev pletenja kit in izdelave izdelkov iz njih. Med nami zaenkrat še živijo sta-~ rejši, ki znajo plesti kite iz. pšenične slame na najrazličnejše načine, a nimajo materiala, iz katerga bi plct-li. Će ne bomo v kratkem času oživeli te stare tradicije, ne bo nikogar več, ki bi to naučil mlade in grb domžalske občine bo moral v pozabo. Zato predlagamo, da občina zadolži in materialno poskrbi pri kmetih za pšenično slamo, ki je primerna za pletenje: posebna sorta pšenice, ki ima daljšo slamo z manj »kolenci«, ročno žetev in mlačcv in vse, kar k temu še spada, v društvih - posebno turističnih, upokojenskih, kmečkih žena, šolah in mogoče celo že v vrlcih pa bi poskrbeli, da bi se mlajši naučili od starejših plcsti kile - simbol občine. Mnenja smo tudi, da bi vse dejavnosti v zvezi s kitami Se bolj oživele, če bi ob obiskih naših poslovnežev v tujini ali tujih poslovnežev pri nas poskrbeli za primerna darilca ali darila izdelkov iz. slamnatih kil: slamnikov, cekarjev ipd. Sedaj sc namreč ob teh izdelkih v glavnem kitimo s »tujim perjem«, saj so vsi ti izdelki iz. uvoženih kit, čeprav je bila to nekdaj najbolj znana domžalska tradicija Zato pozivamo v občini vse, da pravočasno poskrbimo za ohranitev tradicije in zato naj naša pobuda čim prej naleti na razumevanje pri vseh pristojnih. BETKA POTOČNIK Dan, ki si ga bom zapomnila Že ob pol desetih se je pred šolo zbrala gruča otrok. Prvčki so se razigrano lovili po igrišču, osmi pa zamišljeno sedeli na klopcah. Le kaj jc bilo takrat v njihovih mislih? Jaz sem čepela ob vhodu in sc malce dolgo- časila. Čakanje me vedno živcira. Ob desetih sc jc končno Zgodilo. Vsi razburjeni smo odjadrali v Kulturni dom in se zasidrali vsak na svojem mestu. Končno sem dočakala, sem si mislila. Ampak čakanje sc jc komaj pričelo. Na začetku je bilo vse skupaj nekaj govorov nadrejenih in govoru naklonjenih oseb, potem pa se je začelo tisto, na kar smo vsi najbolj nestrpno čakali. Podelitev nagrad, seveda. Otroci so živčno stopicali na oder ter komaj čakali konec. Jaz pa sem si želela, da sc trenutek ustavi, da zapo-jejo fanfare in ljudje ganjeno zaploskajo. Seveda se ni zgodilo nič taksnega. Boren aplavz, me jc pospremil do vhoda na oder in sc trenutek za tem izgubil v naslednjem. Vse sc jc dogajalo zelo hitro: pet korakov po odru, roka iztegnjena k županji, obvezni »čestitamo« in ljubka sovica ter knjiga za nagrado. Potem kratek aplavz in naslednji. Šole so se vrstile ena za drugo, kupi knjig so kopneli in živčnih izvoljencev je bilo vse manj. Potem so nas povabili v avlo, kjer so nam zapeljivi gospođici in gospodične postregli s še bolj zapeljivimi sladicami. Izdatno smo si postregli z, vsem, kar nam jc bilo na voljo. Picc za lačne, kolački za sladokusce in sokovi za žejne. Z gostijo sc je prireditev za najboljše učenke in učence končala. Zame je pa Sc zdaleč ni bilo konec. S prijateljico, ki jc prav tako bila na prireditvi, sva odšli v slaščičarno 1000+1. Njeno ime lahko omenim, saj jo tako vsi poznajo po odličnem sladoledu in prijaznih iialakarjih. V slaščičarni sva si privoščili limonado z limoninim sladoledom. Natakar, ki je naju postregel, sc jc iskreno navdušil nad sovicama in knjigama ter nad najinim uspehom. Bili sva prijetno presenečeni. Na skritem sva se počutili kot kakšni znani osebnosti, ki ju kar sredi ulice ustavljajo in sprašujejo ter hvalijo. Presenečenjem pa kar ni hotelo biti konca. Spotoma sva sc ustavili v knjigarni. Želeli sva si ogledati nove knjige. Trgovka je videla, da s seboj nosiva knjigi in naju je vprašala, kje sva jii dobili. Tudi njej sva razložili vse v zvezi s podelitvijo nagrad. In tudi ona je bila navdušena. Po nekaj lepih željah za naprej, sva se poslovili. Bili sva še bolj ponosni nase kot takrat, ko sva stali na odru. Jaz sem bila Se posebno zadovoljna, kajti po navadi odrasli ljudje niso tako prijazni do mene in otrok na sploSno. Trgovke sc mojim staršem vedno prijazno smehljajo, jaz pa se jim zdim tako nepomembna, da mi se računa nočejo dati, pa tudi pozdav jim gre težko z jezika. Zato sem še toliko bolj vesela, ker zdaj vem da so tudi taki ljudje, ki sprejemajo nas otroke enako kot odrasle. ELA ŠEGINA 2£jLEESS.trade■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATONIN OSTALE >- HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >APNO, CEMENT, MALTIT > FASADE IN FASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE > ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >■ ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >■ OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >■ ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO *- TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISnTE AKCIJSKO CENO OPEKE MODULARNI BLOK TER DEMIT FASAD NUDIMO VAM MOŽNOST DOSTA VEZA VTOD V IGA LOM V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM! Internet: WWW.SAM.SI Mala Loka 15, 1230 Domžale, telefon (01) 56 27 100 www.pizem.si, e-mail: info@pizem.si 1 Združeni NAPREDEK KOČNA TABOR VELE prijeten nakup BLAGOVNICA VELE, Mestni trg 1, Domžale, telefon: 7 218 100 delovni čas od ponedeljka do petka: 8.00-19.30, v soboto: 7.30-14.00 1.7. - 29.7. 2000 posezonsko znižanje cen poletne obutve do 40% moški nnlptni rp\/lii 4* ^ 5.590,00 sit 29. Komplet llače in majica Navigare 3.99 40»'" \ manca .800,00 sit 4.090,00 sit Otroška oblekica Montefiore m TJ ■d