^io VI., Stev. 98. Gelle* četrtefc 28. avgusia 1924. Paštnina ptoßana v Qatccini Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za Inozemstvo 240 Din. Qtflasl se ' ' " • "• "atnem cglaSanju popust. Izbafa JÄr©€ÄnäiBso ga udeležfla kralj in kraljiea. se jo iornriral vel.ica.ston spro- vod. v kalerem so nosili Sokoli desot s cvotjem okrašenih kist s kostmi vseh fnučonikov, ki so postal« zrtve bolj^ar- sko okupacijo. Na čolu povorko jo joz- dila kraljeva .uarda v spremstvu gard- no muzikc. Prod gimnazijo so je sprovod usta- vil in patrijarh 'Dnnili'ije jo blagoslovil poslopj(! in «»'obnico. V kratkiii govo- rih sta so natö ravnatolj gimnazijo Lju- ba Aloksic in upravitolj osnovne Sole Potar Ristič sponiinjala padlih muce- nikov in pozivljala mladino, da se po- kažp vrcdno /ivljenja in smrti svojili prodnikov. Po nagovoru patrijarha so bile rakvo ob sviranju žalostink polo- zone v grobnico in obsute z venci in ovetjem. Kralj jo položil na grobnico krasen venec z napisom: ^Našini mu- Dr. Fr. Mohorti: Iz krajine klopotcey. Slovenska krajina klopotcev jo s svojimi posebnostini in krasotami sir.ši domovini skoraj docola nopoznana. V domaci knjizovnosti se jo sioor pojavil tu in tain glas, toda la glas jo zadeval več ali manj splošnosti, nikoli ne pra- vih svojstev in podrobnosti, katore šele prav označu.iojo in dicijo to krajino. Krajina klopotcev je vzhodni del tilovünije, je pokrajina Slovenskih go- ric. In prav Slovenskim goricam je pravi kralj klopotpc, brez katerega si sploh ni misliti SJovenskih goric in nji- hovib vinogradov. V književnosti je pr- vi proslavljal krasoto Slovenskih goric Stanko Vraz v svojih krasnih spevih, namrcc v voncu balad: »Babji klanec«, in v svojem velespevu: v »Djulabijah»,' ki pojö v drugem spevu: Ajdrao, pesma moja, gori v Jcruzalim, da, kip zavicaja prcd teboj razgalim. ("•enikoni Aleksander T. in Marija-. i.'o pogrobnib. svecanostih se je vr- Ail v veliki dvorani gimnazije svecan obed, ki sta se ga udeležiJa kralj in kraljiea s številnim spreuistvom. clani vlade, znstopniki parlamenta in vojsko ter pralstavniki surduLskih kultiirnih organ izaeij. Za Oasa obeda se je dvignil kralj s svojega sedoza in imol sledee zname- nit n ago vor: Mitoflo .sent pnltirjal un lo, du sail na la dan s kraljico o Siirdulici, da .se poklonim ovtankum nasih mmenikov fer izhnzmri zahvalo mučemem fpga rnesta in xrezu, kaierint je mr fakn leu /if.'/'in ohranjen sponiiu. Deca, ki se bo v tej soil •><<•.„*, >,e bo imela eesa nauciti. ATi sole Sirom na- se domovino, ki bi laliko da.jala toliko snovi za pouk o ljubezni napram naro- du. Vsled tega bi jaz želel, da v vaiio ncohimjno him, kaiere femelje tvorijo kosti mncenikov, prihaja deca iz vseh slrani drzaw Jvo moj sin doraste, bo siedil toirm primoru. Vzgojen naj bo v klasicnoni ponkn in diha naj ta gorski zrak! JSfa.-a mladina bodi po dnbu in telesu silna in krepka., da provzarno de- lo starih, da vso sprojme tako, kakor zahteva to domovina. Radi fegn uaj današiiji nara.šcaj, kalercmu jn znano, kako krvavo je biia priborjena svobo- da, vse to, kakor je bilo priborjeno, rMva in ovMvano dalje ixrom. Da ni pa- dlo toliko sto in siotisoccv, ne bili bi danes niilijoni ujedinjeni v naši kra- Ijevini, v svoji rojstni biši ne bi mogli dali izraza .svojemu sijajnemu osvobo- jonju daj-ovitega plemena in bi so nak- nadno izgubili v tujom robslvn. Ko se danes ob tej zgradbi ustvar- ja skupno zivijtn.jo v svobodi, ki jo uživajo niilijoni naroda, ne sracmo po- zabiti, do kakih nadčloveskjh naporov je pri tern prislo. Mar je lol'tko timfav dalo življcnje zaman? Mar ne za to> da nastopi reahwst, ki je isa'ledala kot ve- čen sau! All naj hi bili •nedmiojni na- šlh mw-.ertikov, ce hi ne bili odlocni ka- kor on't, mokki hot oni, 6e se fie bi sia- vili na. branik vetikih interesov naxega dovanskega juga, s katerirni xe nikdo nikdar ne sme igjrnii, ker nam je pred oficm na tern, da bodi narod silen in bouai. V lew le?.i izvor blafloatanja in zadovoljstsa celokupnega naxeya na- roda. Da se narod zadovolji v tern, zv> kar ima pohio pravo, se mu mora dali mir in red na zitnaj in snot raj, mora ve spoMovati cefola, mora se spoklovati zakon, ki je nad vsemi in po lem, velja- ven za vse. Ko je v.jedinjenjc dotezeno, je razvoj na$e drzavc jasen in odrejen. Otrn sila v Srhu, Hrvatu in Slovencu, ki je pokazala, kje vera in nevera, ona Pa od tod v rodove in vekove pričaj, Koli drag in krasen na« je ta zavičaj! 0 krajini Slovenskih goric je pri- nesel kak prispevck iudi kateri sloven- ski leposlovni list, na primer: »Zora«, »Ljubljanski zvon«, »Kress »Popot- nik« (v pesmih Leopolda Volkmarja). Tudi katera posamezna knjiga je pri- nesla kak prispevek, n. pr. pravkar imenovane pesmi Leopolda Volkmarja, ki je živel in peval — kaplan-dnhovnik ljutomerski in svetourbanski (1758— 1819) in opeval predmete domačega kmotskega zivljenja deloma v prostem jeziku narecja, in katerega fabulc in pesmi so izšle zbrane v Gradeu 1. 1836. in poznojo v Mariboru (v ^Popotniku« 1885.). Druga taka zbirka pesmi iz kraji- ne Slovenskih gorie je Petra Danjka (1787—1883) /birka: Sto in petdeset posvetnih pesmi, ki je izšla v Radgoni 1827. V tej zbirki se nahaja tudi pesem o kiopotcii; to je pae prvi glas o klopot- cu v književni prosveti slovenski. Pe- .•iila, ki se je razr'da kakor pri niučeni- ki!i, rib ho oduchala kljiib neizhesnim lezkovani na svojem zu'odomnskein po- fu, Zdrava zavest in stvarnost nad vse! To je fa veliki no.uk, ki ga govori ta grobnica! Tako sc oddoizimo lem iitu- čenikoin. Slava jim!« Ob H.80 se je kraljevska dvojiea odpelj.ila iz Strumiee proti Skoplju in od lam dalje preko Mitvovice v Pet', da prisostvuje .svoeanostim povodom usto- lirenjri pi-avoslaviiega patrijarha T)i- mitrije. Sloga ali nesloga? Sia.Ti, preizkušcni inariborski obrtniki so lu-ircdiii par let zaporedo- nia. i'azstavo v Mariboru. Razstiivt^ so bile naravnost im.pozantne, dasi niso dosogle materijc-Inoga nspeha. In ravno ruat.erijelni uspehi so vodili vodilne , tnoze tch razsiav do |)rt>prii'anja, da no kaže vsako leto delati konkurena- Ljubljanskemu- >clesej>nu, iomver da se je troba' z njim ^porazumeti in pri- rejati razstave v Mariboru le od časa j odjetje uspevati le te- daj, ako se prime za dclo z združenimi močmi. Nihc:e ne more biti brez zmote; radi tega smo tudi molčali, ko smo sli- sem pova samö o veselju, da se bode zopet postavil klopotec v vinograd, in opisuje priprave za ta posel, zhisti na- kup, poiskanje in spravljanje rante do klopotčevega mesta. S krajino Slovenskih goric se pe- ča nadalje tu in tarn katera pesem do- mačega pesnika Božidarja Fleaeriča iz Vodrancev. iz vasi med Središčem in župnijo sv. Bolfenka na medjimurski meji. V novejšem času je prinesla tudi zbirka Vekoslava Spindler ja; Zapihal je jug — nekaj glasov iz Slovenskih go- ric, n. pr.: Oj tain stojijo Logarovci... lepa vas. Pesmi klopolcev se spominja tudi listok Bozidarja Borka v »Jutru« (9. sept. 1923): »September v Sloven- skih gorieah«. Iz Pohorskih poric je prinesel Gla- serjev zbornik: Pohorske poti, posa- mieni glas j^lovenskega klopotca, in to je skoraj najvoč, kar je bilo do sedaj slišati o slovenskih klopotcih. V vecjem obsegu prinesti tvarino Curlšlsa borza v sredö 27. avgusta Zagreb: 6 GO ZAGREBMA BORZA t> sredo, dne 27. avgusta: Dunaj: 0.1120—0.1140. Trst: 3.5375—3.5075. London: 3(50.05—303.05. Mewyork: 79.5—80.5. Pariz: 4.335—4.385. IVaga: 2.3840—2.4140. Curih: 14.97—15.07. šali in i-itali TiH]>ade na stare in zasluž- ne rnože obrtniskega pokreta v Mari- boru. Toda sedaj smo se ponovno pre- pričali, da so imeli oni prav s svojimi ukrepi in odloki, ker so se sporazumeli z Ljubljanskim vi.lesejmom. Nasprotno pa so pokvarili situaeijo sedanji mero- dajni možje mariborskega obrtnega drustva in so izgubili zunanje zaupa- nje za več let. lies je. da se no da veči- na nikjer vodili od posameznikov^ res pa je tudi, da se posameznikov v orga- jiizatoričnem delu ne sme podcenjeva- ti, ako zavzeiuajo pravilno taktiko. Že- leti bi bilo torr.j, d;.i spor med maribor- skinii obrtniki prenoha in da se prične zopetno skupno ddo za skupno obrtnl- öke interese. T)ostaviti in-oram NO to, da tudi list. ki so je ustaiiovil pod imenom ;>Obrt- niski list« v Mariboru pomeni eudno koukuroiTjo ljubljanskemu »Obrtnemu veslniku-s namesto da bi se skušalo •01>rtni v(:\stui.!v« izpopolnili in pove- cati v jnogoct'xi list. Lokalni patrijoti- zem v takem trenutku ni zdrav, ako se dela skoda skupnoinu organiza toriono- mu pokretu. iNaj xivi sloga, in bratska ljubezen v naših ^tanovskih organizacijah, po- tem bodemo želi ife-to uspehe, kakor smo jih upraviceni izvojevati za nas obrt- niški stan. Opazovalcr, Seja načelstev JDS za mariborsko in Ijubljan- sko oblast. Naeelstvi JDS za mariborsko in ljubljansko oblast ste imeli 23. in 24. avgusta 1924 skupno sejo v Rogjaški Slatini, na kateri se je obsirno raz- * pravljalo o danasnji politični situaciji; končno so bili sprejeti sledeči sklepi: JDS ugotavlja, da stoji neomajno na stališeu narodnega cdinstva in uni- taristiene ureditve nasu države po na- uelih Vidovdanske ustave. Radi tega sniatra za nujno potrebnb nadaljeva- nje dela za smotreno in lojalno koope- o slovenskih klopotcih je bilo pridrža- no najnovejšiin zbirkam; Pesnitvam Mirana Brankova, katere prinasajo in sicer v II. knjigi (Zvonice) in v III. knjigi (Zvank-e), in deloma tudi v IV. knjigi (PoslanJce) obsežno in do sedaj najobsežnejčo tvarino o prirodneai živ- ljenju trte, o jijenem negövanju. o ve- I sülju vinogradnika in cole njegove oko- ! lice, zlasii tudi o njonih klopotcih in | orickili, o rezi, kopi, o vezanju, o pletju I trto, o zoronju crozdja, o viselju trgat- j vr-, ,j liiMČdi, LroiUbrjih in žmeeih, I splou o vsem delu in ve.selju, ki ga po^ varoča obdolovanjo slovenskega vino- grada N'aizaniiiuvo.i.so je pao, da je jela razglasati slavo slovenskih klopotcev eelo nemska književnost. Barlsch orae- ! nja in celo opeva slovenske klopotce v svojem slovenomržnera romanu »Nem- ska bol* in v knjigi »GospaUta in lo- ve«;«. Za liartschem je tudi nemška pesnicu Marg. Weinhardt opevala ve- lieiuo slovenskih klopotcev. (Steier- Si.rstn 2. »NOVA DOBA« Si*v. o: racijo \st;l.i .sti«iilk, ki so ILL i.sLom sta- lišeu. Posebej odobrava skupen nastop samostojnib domokratov /. Narodno ra- dikaluo siranko v }><>.iu za očuvanje edinstvene države. Politika .sed.aii.ji1 vlade, ki jo p<>- vsem odvisna od Radiceve stranko in ki dopusca. da so njena avtoivilota. zlo- rablja za sirjonje provra.tn.ib idej. ka- U'i'ili ztuaga. bi bila pogubna /a našo drzavo, uslvarja v notranjosti neza- u pan jo napram idoji narodnega in dr- žavnoM kol znkor.ilo.Uii znstopnika pokra- jiikskoya. nanu slnika. doklor so vpra- sanjo o nadaljnjoin izvajanju likvida- cijo poslov pokrajinsko upravo za Hr- valsko in »Slavonijo z novimi odloki mi- iiistiskoga svot-i končno no ro.ši. Vsi do- soda.?iji skloj)i niinistrskoga sveta o li- kvidaciji poslov pokrajinsko nprave za Ui-vaisko in 8!avonijo. v kol'ikor n;i- sprotujojo lomn sklopn inin. svota. so stavljajo izvon moči, ali sumo za oas, doklor so vpraSanjp o nadaljnjom izva- janju likvidacijo konono no roši. T'osli zakon itogi) za stopn ika pokra jinskoga naiuoslnika so povorjoni zacasno t\r. (Javi'u GojkovJčii, bivšemu sefu za no- lranjo zadcivo. Voliki župani so likvi- clifajo in npostavi ]H)krajinska ui»rava. -- V kt'ogih opozicijo so smatra la, akt vlado kot oe it no kr.sonjo vidovdansko ustave. Jasno je, da so jo viada zopot nklonila novi Radioovi zalitovi, ako- ravjio so opravioujo. da jo ta njon skloi) sarno upravnotobnionoga znaoa- ja. Ukropi vlado so izžvali v 'poliliöni javnosti otfromno .senzaoijo. Z napo- tosljo so prionkuje, kako bo krona spre- jola. to odlooitcv, ki ogroza ustavno to- moljo državo. YLAOA PIIKCIANJA URADNI- STVO. Na soji mbiistrskega sveta, ki se jo vrsila v pondoljok, 25. t. in. zvooor, so bili doloccni novi voliki župani za vso oblasti, izvzomšj Hrvatsko in. Sla- vonijo tor Oetinje. Ka seji se jo raz- pravljalo sumo o odslavljanju in itn kninunisji \ Franc'ji, An.uli.ji. Ilaliji in Nomciji. SVETOVNA JIAZOROŽITEV. \Ui- munija jo pooblastila svojega dolo^ata pi'i zasod;mjn Zvozo narodov, da pri- sla.no na, prodlogo gledc' razorožitvo. Ru i mm ski zvmanji minister J)nca naj pa obtmein stavi pridržko z ozirom na sosodstvo Rnmisr.ijo s sovjotsko Rusijo, ki so ni olanica Zvozo narodov. Rusija bo najbrž sprejota v Zvozo narodov za- easno lo kot r-i>azovalk«a in bo imola sa- nio posvo(ova]no pravico. Dnevne vesta. STANOVAN JSKI ZAKON bo gla- sorn izJM.vo niinistra za socijalno politi- ko, di1. Bobmona podaljsan za eno loto, t. j. do 31. decombrn 1925. V voljavi ostane toroj w>. na,da.ljo urodba o nodo- pnstnosti odjiovodi najomnikoni. ŽELEZNICA KOGI^VJF, — VR- BOVSKO. 19. t. m. so jo zaoelo trasira- ajopro^o Kočovjo—Stari trg—Severin Vrbovsko ZOPET SMRTNA NESREČA NA TRIGLAVIJ. V soboto, dne 23. 1. m. so so odpia.vili nokaieri člani >Proporo- mark. Monakovo 1923 tfloj 7>Jutro« 73./1923.) 11. Klopotec klopocc-, zvoni, pojo in glasi dobro letino, naznanja moboanjo grozdovih jagod, njih brisanje in pi- sanje, zaronje in dozorovanje, in raz- glasa tudl slavo svojega uslvaritelja, gornikn-v.inica.rja. in vinogradnega.-go- spodarja tor vso okcjioo in vso krajino. V klopocni krajini so postali ne- kaleri klopotci slavni, bodisi kot orja- ki, bodisi kot lopozvonki orgljaoi pod nebomodrim stj'opom prirodnega vino- rodnoga svetišca. Kolik pomon ima klopotoc za vi- nogradnika in njegovo življenje, kaže n. pr. dejstvo, da si je dr. Rad.islav Razlag za svoj samoprirojoni in krasno urejeni vinograd v Čatežn pri Breži- cah omislil svoj posebni klopotoo, ki «e fiedaj izvršuje za naslcdnika svoj klo- počji poklic, in lastnik povablja redno «voje ožje prijatoljo, kadar ga postav- Ija v \ino^radu — kralja jesenskeinu da« in akadomskega druslva Jadran< v triglnvsko ])Ogoijo. kjor so nam(M'a- vali vzidali ponosroconomn tovari.su Ante Lenarc'ieu na Krodarioi spomin- sko plosčo. Ob toj |>riliki naj bi bit irnol slavnostni govor slušatolj ljubljansko juridiono fakultoio. Vladimir Topolo- voc. DruzlDa so jo v Mojstrani razšla. Večina je krcuila v nedoljo zjutraj sko- zi Kot v Stanieevo kooo, Vladimir To- polovoo in inaturant Doj-oggi pa sta so napotila v soboto skozi Vrata v Aljazov dom. kjor sta pronocila in nadaljovala časn. —Votern ice toga klopotoa zarijo v bojah slovonsko trobojnioo in pričajo o si oven ski narodni zavednosti. Klojiotoc je prav iimeton stroj. Na- praviti dohor klopotec, se pravi, biti umotnik v izdolovanju losnih izdolkov. Gor jo, čo bi se klopotoc ponesročil, čo bi njegova -nätonenost v izdelanju ne bila niojstorska. r.o bi bil klopotoc, ska- zon in njegova pesern skažona! V za- sinob in sramoto bi to bilo klopotcn in njogovemu izdelovatelju. Prijcli bi so oi)ob zasmehljivi priimki in cela pe- semska kitiea o torn, kako svodra ta klopotoc in njegov umotnik-skaza. Klopotec jo toroj nmetni stroj na vetorni pogon po veternicab. Čo poml- slimo, da so poslužnjcjo novodobna lo- tala. prav votornic za dvig in polet po zraku, sinomo si nokoliko domisljati, da je prav naš klopotec kolikor toliko s svojimi veternicami začetnik in po- spošovaloc letal st va. Seslavine klopotca so: prvic sto- ke, ki nosi qredel (vrtelo) in veternice, \ jiedeljo zjuLraj poi proti trigäavaki stoni. Meri 10. in 11. sta bila zo oba bli- zu vrha steno. V dcžju in snegu jo ma- lurant Uereggi srečno proisol slojio. To- luol ovoc pa jo najbrž hotel vozati slo- vonsko in i)omško pot skozi znano so- verno steno. Pri tern je najbiž omagal in padol v propad. Ko jo prispel Do- reggi na, vrh Triglava., jo bila spomin- ska plosca zo vzidana, slavnostnega go- voi'nika pa je ravno mod odkritjem spomijjsko ])lošce dolotola tragiona smrt, ]^o dolgem iskanju laznib okspo- d.ioij so koncno v torek dopoldno ; Ska- lasj.-: oriazili z daljnogledOJII Topolov- covo U'iiplo, ki lezi v okoli 700 m glo- bokom propad it Severno Triglavsko sto- ne na nodostopnom kraju. RAZBOJNTŠiv 1 NAPAD NA KO- 80VKM POLJU. Razbojnik Adam Ijaz ilakac, kojoga oco, splošno znani raz- bojnik Zoro Ijaz Rakač jo bil v aprilu ustreljon na podlag'i obtožbo s strani ])rebiva1cov vasi Letina, 8 km oddalje- no od žolozniške postajo Lipljane, jo v pondeljok, 25. I. m. zvecor s petdoseti- mi razbojniki iz osvote napadol solo Letino. Zapalili so nekaj žitnic na ro- bu vasi tor nbili nokeg'a. staroga Arnav- ta in arnavtsko deküco. Radi lmdoga votra so jo požar hitro razširil in zgo- relo jo 14 kmeckih his. Kralj, ki je bil ravno o istem casu na postaji Lipljane, jekmalii nato prispel v Letino in nudil probivalstvu prvo pomoč. V torok do- j)oldno sta prispola v Letino 1udi min. predsednik Davidovic in vojni minister general Hadžic. Vrši se obsezno zasle- dovanje kacakov. Notranjt^ ministrstvo jo razpisalo na glavo Adama Ijaza Ra- kaoa nagrado 50.000 dinarjcv. ZNAKI Z MARSA? V soboto zju- traj so sprojoli ;i]jarati brezžične y>o- stajo v Point Groy-u v Kana.di tajno znnk" i/ vc/iian^ luislajo. Ttidi druus' brozžično postajo poročajo o onakik znamoji.iili. kojih dešilracija pa je še nomogoua. Postaja v Point Grey-ti je /.o protokli toden sprejela za^jonctno brezžičMo znake. v soboto i>a so prispeli stirjo radioznaki zaporedorna. Ameri- ski strokovnjaki tide, da so poslali te znako probivalci 'Marsa. ki skušajo na ta nacin priti v slik z z(.>mljo. Profosor Graff jc z hamburske zvozdarno ugoto- vil znano Schinparellijevo kanalo na Marsu ii». oclkril noko erne slike. ki jib smatra kot morjo. Ojiazil jo tudi razno rumono iiso. ki si jib so no vo lolmao.Ui. DKZ1SA TATVLNA V VLAKIT. Na progi. Budimpe.sta—Miskolcz sta v vla- ku dva noznana moška kloroformirala nokog't trgovsko.ua potnika, mn odvze- la vso prtljago. denar in dragooonosti v vrednosti okoli 100.000 dinarjev in nalo skočila •/. vlaka. 0 storilcih ni slodu. SVETOVN.! VISINSKJ REKORD je dosegel svodski pomorski poročnik IvJ'ook na visokcm morskom letalu v- motorjom 3(U) konjskib sil. l^ovzpol se jo 5()9l) in visoko. Dosodanji svotovni visinski rekord za bidroplano, ki ga jo dosegol svojeas Fi'aneoz Lapt^rto. jo znašal 3700 motrov. DRŽAVNA JVEALNA GJMNAZF- JA V PTU.JU. Sprejcmni izpit za prvi razred bo v petek. 12. septembra 1924, in sicer od 8. do ü. vpisovanjo za spro- jomni izpit. ofl 9. do 11. pismeni izpit \v slovonscino in računstva, ]")opoldne od 14. da!jo j>a ustni izpit. Prinesti je treba zadnjo solsko sprioevalo in krst- ni list. Sprojoin \ ostalo razredo (II. do VI11.), kakor tudi ro])elen{ov v I. razr., l)o v soboto, 13. septembra 1924 od JO. do ll.J'oniivljahn izpiti so vrso od J. do 12. septembra, redni pouk pa so zaene v pondoljok. 15. soptoiubra 1924, Celjske novice. XINWTEU DU. MAKINKOWC V CFTJi:. /'. bfosrajskini brzovlakom jo |>'"j- spel danes v srodo, 27. tm. ob 13.45 v Goljo minister ziniaujüi zadov g. dr. Voja MarinkovK' £ gospo «oprogo. V njegovem .sprenistvn se nabajajo šef kabinola dr. Rado Šnmenkovic in nje- gov licui sekretar g. Vlajinac ter na- celnik v ininistrstvu notranjih zadev g. dr. Svotek. Gospoda ministra jo po- zdravil na kolodvorn. g. vladni svotnik di*. Žužok, poglavar sreza celjskega ter g. župan mesta. Celja dr. Juro Hrašo- veo. Pozdravit ga jo prisol tudi bivsi poslanik v Pragi g. dr. Bogumil Vos- »jak. G. minister Marinkovic je prioa- koval v Gel j ii prihoda češkoslovaškega zunnnjoga ministra d.r. Boneša, ki pri- liaja na sestanek zu nan jib ministrov Male an tan to v Ljnbljano. Ob 1.4.58 se jo pripeljal s praškim brzovlakom v Ge- Jjo coškoslovaski ziinanji minister dr. Bone.1?. V Gelju so priklopili poseben s.ilonski voz, nakar sta oba zunanja ministra skupno nadaljevala pot v Ljubljano. RETJNJ SESTANK1 JDS ZA ME- STO CELJE se vise vsako sredo ob '•^,9. uri ZF. x rdeci sobi Nar. dom a. STANu\ AJ\JSKO OBLASTVO I. STOPNJE V r.ETMJ ponovno opo- zarja stranko, ki bodijo dannadan mo- lii d(>1(i v nr:i(lii. il;i \o sprejemni dan ok od 9. do 12. ...' ....j.w:,..;.. , .,'.,, v,isu so sprejeina- jo utemeljeno žoljo in pritožbe. sicer pa so strank no bo sprejomalo. kor to lo delo zavlaouje, ki mora, v intorosn pri- zadetih biti pravočasno izvršeno. SKUPSČUiA mtUŽBE SV. VI- RILA JN METODA bo lotos, kakor žo javljono, dno 7. septembra pri uas v •Celju^Prvij; zborujo naša .šolska dru- žba v Gelju, nokdnj niso oblasti dovo- Ijevalo. da bi na >nomškib celjskih tleb'< zborovala slovonska kulturna or- ganizaeija. Popoldan po zborovanju je v vsoh prostorili Narodnega doma ve- lika navodna slavnost. Pričakujemo, da bo Goljo in vos celjski okoliš ta dan pokazal, -lo- jalna« sro,a gospodov ronegatov! Celj- ski nemskomisleči bojeviti gospodarski krogi, ki jini je slovenski donar in za- stužok oksistcncno vpraSanje. so v vo- liki zmoti, ako inisli jo, da so bodo na la pHkrit.naein odtegnili odgovornosti za pisavo lista iu nastopanje- »političnega ;iernštva< mod naini. ker vemo vsi lo predobro. komn na ljubo in zakaj so vzdržujo GiUier Zeitung«, naslednioa • ^'l-nje .-'Deutsche Wacht«. VROČIL SE JE v pondeljck. unc i-i'>. t. rn. v colj.ski župni e.erkvi g. Koii- i u! Hologram\ stavbenik v Gaberjii z \. Vo?f& iz Gaberja. Bilo sroeno! ORJVNA V CELJU priredi v ne- ;ivi v oni prihodnjib >«.eviJk. TE/.KA IOSnODttA. Vilenik Aw- ••oii od Sv. Markn, obeina Trbovljo, jo pri svojern dolodajaleu v Trbovljah pi- lil naboj, ki ran ;jo uiocl deloin oksplodi- jTil in ma odti'pral dva prsla na lovi 'i oki. NAP AD PONOČL V n edel jo, dne 24. t. m. se jo vra.oal tosar Franc Vose- lak, stanujoč v I.evou, iz neke eeljske gosliliie proti doimi niinio Glazije. Na- •onkrat je skocil jiroti ^JGinii noki Alo.jz Ogrinc iz Lovca, ga na pa del /. nožom in ii zadal vec ran. VÜEME ZAhtsJM bi\l imm vedno bol.j predočr.jo. da jo s poletjoni firi krain in d.i jo pri.sl« jesoa lotos precicasDO k riarn A- gosio. ,'Iutra. in \o- c.evi so zo tako hlü.dni, da. jo troba sori ;>o suknjali. Josonsko burvo zC polaj?o- ,na prepregajfi sirno pokrajino. 'Nobo If prftpi'(»zono x /nauino tonino mo- drino in polnc barvc^ naravo pribajajo v ja.sn.'ti"! ozračjr/ vidno do voljave. Z rednir» kopanjoni \ Savinji bo najbrz -a lotos kono<-. Airkatori vinogradi zo dozorevajo, ioda grozdjn manjka po- t.robna. sladkorna \sobma. Po gozdovih r;e pada prvo list jo in drovjo so odova \ Tunionkaslo josensko barvo. Prica- kovati j(> so loplih dm, ki smo jib lotos prav obcutno pogrosali, toda poletna vrocina^pasjih dni jo za lotos pas: zo pri kVAJU. ZA TRET.IE P0R0TN0 ZA- SEDANJE pri okrožnem sodiscn v Co- Iju sodosedaj jvizpisani slederi slučaji: 2. septembva: Franc Drofonik (nboj) m Josip Sonioai1 (nboj); 3. sfplombra: Anton Öunlajs (poneverba) in Marija (lazboršek (dotomor); 4. septombra: [van Zagradišnik (rop) in Anton Kac ttatvina): 5. sopfombra: Lovrenc (Pnc Ctatvina;. potcu CÜIO orjakinjo. ; "Pravi klopot.ee jo uslrojeji na di'O- ie potačkot ali na dvoje vilčic. Pomen maclekov j0 pomon kladvic, s katorimi rolce klopotec na. zvonko dosko (bla- njo). Najbolj zvencče klopocjo dosko .so: crešnjevo m kostanjovo; /vonko so tudi mocesnovo, jolšovo; man jo bukovo, še nianjo hrastovc ali drngo. Los za klopotčevo blanjo torej no srno bili no premcih.'ik in no pretrd. iPnunebak los Liima zadostnuga glasu, pretrd les pa ae zadosti lopega. SiceT' se pa da za si- lo porabljati tndi ti'di los gabrow joso- nov. vendar jo prva zahteva za blago- glasno dosko njona potrobna in zadost- tia obsešnossl. v dolgosti, širokosti in dc- helosti, tako da .se deska pri posamez- nih ndareili v coloti no sine pretresaii in omahovati. Da jo deska zvonka in blagoglasna, jo troba zlasti, da je tudi primeroma dolga, in prav zaradi omogočenja dolge deske je j>ri klopotcu predvidena tudi včasib Irolja pokom'- aica i»a stolen, ki .sJuzi sanio za opoj-o KUETANJE iXALEZLJIYlH BO- LEZNI V MESTU CEUV od 17. do 24. avumla 1924: Dusljivi kašelj: osta- la 2, ostaneta. v oskrbi 2. Parahtplrns A: na novo obolo! l,ozdravel 1. ftkria- flnh-u: ostal 1. na novo obolel 1, osta- neta v oskrbi -. Diflerija: ostal 1, ozdravol 1. Utieit: na novo obolel J, o.stano v oskrbi 1. DAR1L0. Za ubogo dijako jo (iaro- val g. Avg. (Vrno. lotograf, na dan sv. Avguština 100 Din. Denar so naj dvi- ti'no v naSem nrodnišlvn. V POUK ZA PIUKROJEYANJE 0BLA.Č7L se sprejemajo zanaproj tndi posarnozniki proti nizkoinn honorarju ob poljnbnili urab. Vpisovanje se vrši vsak dan v obi. konces. nonoin zavodu g. '.I van a I'i/Jaka v Coljn. KINO GABE71JE. (lotrtok 28., potok 29.. sobola 1)0. in nedolja 31. av- gnsta: Mlafl» Nt-dardo<•. zgodovinska. drauui v (i d(\j. VOJMCKJ BIKYAR SA Č1TAN- KOM. Spisal podpolk. Voj. Dj. Kostio. 2. i/.daja. Knjiga. ki jo pravkar izšla v 2. izdaji v zalo/.bi knjigarno Goričav in L(«kovfiek v Ceijvi in v tisku Zvezne tiskarno v Celjn, jo razdeljona v štiri dole: I. Vojnički bnkvar. 2. Vojnicka eitanka. M. .llrojcvi i raero. Knjiga jo opremljona z ilnf?tT'aoijami in bo zelo dobro slnzila vojakom, ki so bocejo v kraikom easn ]>riiK:iti pisanju in oita- njn. Y dokaz, da jo bilo delo potrebno in da polno odgov;irja svojemn name- nu, naj slnži zo njogova drnga izdaja. (lona kTijigi 12 dinarjoy. •0 /ZJiEDNI OliCNJ ZBOR S. K. CELJE so vrši v pelek, dne 29. avgjusta ob 20. iu-i v rdoei sobi Narodnoga. do- nia s sledeum dnevinm rcdom: 1. Spro- momba pravil. 2. Volitov novoga odbo- ra. i\. Slnčajnosu. TTdoložba olnn^fva obvezna. NOGOMETNA TEKMA. X nedo- Ijo, 31. avgnsta ob 15. uri igra S. K. <4olj(» prijaieljsko nogometno tekmo s S. V. Kapidom iz "Maribora. Š. V. lla- pid so nabaja v zolo dobri forini. zbog t.oga ho moral S. K. Col jo napoti vse si- lo, dn so bo rim c.isfnojo odvozal. HMELJ. XX. porocih Hnieljnmkeon druklva za Sloventjo o atanju hweljskih naxaanr v Savinjski dolliii. Žatec, SH8, dne 20. avg. 1924. Mnozina po zo vecinoma koni-.a- noiii obii'anju srodjijo-zgodnoga hnie- Ija zaostaja procej za. ono minulega lo- ta. Hmelj je fine kakovosti. večinorna onak po obiiki in zadovoljiv po barvi. I'ozni hmelj je pa, vslod per on o- s]H)ro popolnoma odpovedal; le mali do! to vrste so bö obral in daja pridolok nedopadljive barvo. Nasa poprejanja. cenitev letošnje umozino: 12.000 sto- lov, .ce vslod noi:p;odnoi;"a vispolia pri obiranju zmanjša v.w najnianj 2000 stotov. Dritstveno vodstvo. V\\\ TRÜ0VSKI IN 0BRTNJ8KI ZB0RNICI V L.HIBLJAN1. so bo vr- sila v ceti'tek, due 28. f. m. oh JT>. nrl in ravnovesje dolgo desko. Sieor ima stolec tudi pripravo za obesanje desko, narareč na vsaki stolčevi pokončnici priniorno rnrajnico (taco). l\a stoku, opromljononi z inotlico in dosko, ki-aljnjo predclj (vrtolj). na sprednjem konea z velernieaini in s po- tački med stoleevima pokonenicama. Klopotčova kladv<»ca tolčejo na desko na dreh niestih in nicer v vsaki vrsti .štirj kladveca (macleki), v ooloti torej po osem maclekov. Ce bi klopotoc tolkel samo.po onem kraju, bi to pome- nilo samo ropotanjo: oe pa tolce na do- sko rta d'Oeh krajib v lopo urojenib ndaroib-osmornikili. tvori to klopotče- vo glasbo. Glavni del klopotčevc glasbc temolji torej v lepo inejenem, do pičieo easovno onakomornem padanju mac- lekov na dosko. Žo mala neurejenost l)i redno padanje vsoh maclekov ali tudi vsaj nekaterih (in cotudi samo onoga) prav grdo kazila in klopotec izpostav- ljala javnemu smebn in zasmehovanju. (Nadaljevanje prih.) mikela glede vprasanja zasiguranja skladiščnih jn*ostorov na Susaku za in- tei'esente iz Slovenije, na kar se opo- zarjajo vsi, ki reflektirajo na to pro- store. ŽTVTNSKI SEMEN J V SARAJE- VU. Mestna občina Sarajevo priredi s sodelovanjom vsob gospodarsko-trgov- skih stanov v Sarajovu A-eliki semen j za živino in živalsko proizvode, ki so vršt 21., 22. in 23. septembra t. 1. ŽKLEZNIŠKE OLAJŠAVE ZA POSETNIKE Ii. K0NGRESA TR- GOVSKIH ZB0RNI0 V BE0GRADU. Ministrstvo saobraoaja jo z odlokom st. M. C. i 1A?J\S 7. dne JG. t. m. dovölilo vsem poseLnikom II. kongrosa trgov- .skih zbornic in ndružonj izvoznikov, ki so vrsi v Reogradn dne 30. in 31. t. m., vožnjo za polovicno cono po drzavnii» železnicab v xyoh razredili in vseb vla- kih, razon ekspresnih. Olajsava velja za čas od 25. avgnsta. do 4. soplombra, t. 1. Na odhodni posta.ji jo knpiti colo vozno ka.rto, lei bo voljala tudi-za po- vi'atek, ako se pokazo legitimacija, ki jo dobijo udeležonci pri prodsodstvu kongrosa. ZVIŠANJE .DAVCNE VARSCINE PRI UVOZU IN 1ZV0ZU BLAGA. Fi- nancni mijiister jo z odlokom z dne 28. maja 1924, st. 2G0. določil, da se odsto- i'A daveno var.seino. kakor ga jo skle- nil zaeasni financni komite dne 14. ju- lija. 1920, St. 8827. z 2% in ki ga pobi- 3'ajo carinarnice, poviša na 4% od de- klnrativno wrednost» blaga vsem. onim osebani. ki nn dokazojo, da so svoj nvozni ali izvozni obrat prijavile davč- niiii oblaptvoTii in plaealo davek za pro- tekla iota in za vsa, prošla eetrtlotja to- koeoga, h^ta. Za pobiia.nje in zaraeuna- vanje pobranih davenih va.rsein osta- nojo so nndaljo \ voljavi dos(Adanji prodpisi. PREI'OVEh rPOKAHE ŽIGOV Z AVSTRIJSKO ALI OGRSKO KR0N0 ALI GRBOM. Po narociln ministrstva trgovine in indnstrijo V. St. 10.959. z dne (>. avgusla .1924, je ministrstvo tr- govino in industrijo, oddolok v Ljublja- ni, z odlokom st. 5180. z dne 22. avgn- sta 1.1. prepovedalo v okolisu ljubljan- ske in mai'iborske oblasti nporabo vsob žigov, znakov in varstvenih znamk do- rnacib tvornic, ki so posln/aijejo v SA'O- jib znakih avsfrijske ali ogrsko krone aJi grbov. To in onom IZVR^lTEV SMRTNE OBSODBE NA ULICI. Dva Kitajca, ki sta bila spozuana krivim, da sta. urfrabila dvaj- set otrok, .sta bila javno oksokntirana iia Bundn, ki je glavna nlica kilajske- ga dela mesta Šangaja. Eksokiu-ijo so izvršili lokalni Aojaski nradniki. Prod eksekucijo so vodili oba zloeinea po uli- eali, vklonjona v verige in noseca veli- ko letako, na kalerih so bili popisani njuni zloeini. Kone.no sta bila nstroljo- na na glavni. idici v prisotnosti vee sto ljudi. Zunske, ki so bile sokrive obso- joneovih zloeinov, so morale prisostvo- vati nsmreenju, nakar so bile izroeene lokalnim sodižčem, da ta izre.eejo svojo obsodbo. Eksekutirana ngrabitolja so ujoli. pri meslu Amoy. Pri njih so našli tudi otroke, katere sta nameravala pro- dati kot sužnje oziroma kot prostit utko v druge kitajsko pokrajino. DECEK OGLEDALA. V Chicago v Severni Ameriki so jo pojavil poseb- no vrste otrok, sin krojača Tiana. Sa- muel mu j(> imo in je star osem let. De- eek ima take oei, da vidi vse narol)e. Vidi, bore in pišo nai'obe. Co hocemo brati, kar jo pisal. moramo gledati v oglodalo. Zato mu jo nadel učitelj imo nlečok ogteda.Ja«. Posrečilo so jo njogo- virn odgojitoljem proprieati ga, da jo vse narobe prav, kakor pa on vidi. Ne- normalnosti oci mu pa no bodo mogli ozdraviti. r.UDEN OBLSK. Bolohna major- .jova vdova v Rimu je žo veekrat zamau jirosila. naj ji ZA'isajo ])okojnino. Kar so ji jo porodila misel, naj naslovi ])i'osnjo na Njeno kraljevsko Viso- kost -- priiK^ezinjo Jolando«. Prince- zinja je bila tedaj stara ho\c pol lota, zato so izroeili prošnjo kralju Viktorju Emannolu ill. IJrobral jo prosnjo in jo vrnii služabniku s pripombo: >Pistno jo naslovljeno na kraljevo princozltijo, toroj ga njoj sami izroe.ite in posiusn.j- te, kaj vam odgovori.« — Nokoliko za- eudon jo služabnik bilel k zibolki. kjor to, kaj Vain odgovori.« — Nekoliko za- ljovska Visokost ni prebudila. je pismo izrocil dojilji. — -No, kaj jo princozi- nja odgovorila?« jo v])rasal pristopivsi kralj. — 'Nie. prav nobone bosodo. Vo- licanstvo!« — ;>Dobro, kdor molei. pri- trjujo. Toroj skrbilo, da so prošnjn iz- polni!^' AVTO JO .IE OBGLAVIL. Noobi- eajna nesreča so jo pripotila prod ne- kaj dnevi v Kopenhagnu. Neka kolo- saj-ka jo trčila z avtomobilom, pri eo- mnr ji jo zaporna naprava gladko od- rezalu glavo, ki je padla vsa krvava šo- f or ju v naroeje. N A JI )EBELE JSi GLO V E K V NKMCLM IJMRL. V vzhodnoniorskem koi)a.lišeu Kellenbauson je urnrl mi- zarski mojster Teig x 61. letn starosti. Bil jo da lee okrog znan kot najdebelejsi elovok v Nomciji. Tehtal je nie nianj kot 2.")0 kilograinov. Za sinoh in kratok cas. ZVEZLOSWVEC. Zvozdoslovec (gleda skozi tele- skop): >Kjo pa se danes Vencra mudi tako dolgo? Saj som vedno dojal. da zonsko ni.so nikoli toene.« Gasilski irestnik. GASILN0 imilSrvO PA SKA YAS vabi Arsa ga.silna društva z zastavami. vse prijatclje gasilnega društva iz Ge- Ija ter iz cele Slovenijo k proslavi bla- goslovitve novoga stolpa in uovo dru- štvcne zastave, katera so vrsi na slo- vesen način due 21. septembra 1924 v Paški vasi tik postajališča Paska vas. Ob 9. in 10. uri sprejem gostov na po- staji Paška vas. Ob 10. uri slovosna maša na prostem v Paški vasi ])ri ga- silnom doinu. potein blagoslovitov za- stave in stolpa, razni cerkveni in eivil- ni govori, skupen obed vsoh udeležen- cev, nato velika ljudska javna vrtna veseliea. Pri vsoh slavnostih igra pol- noštnvilna rudarska godba iz Velenja. Celjani, Savinjčani ter vsi iz cele Slo- ven ije, priditc ta dan v našo krasno Paško dolino. da so razvedrite tor nas z vaširn obiskom razvcselite in počasti- te. Prosimo, da se zaradi prijave kosil i. t. d. ndeleženci, kakor druslva in ci- vilni, poproj javito podpisanetnu dru- stvu. Vas vse vabi vljndno odbor Gasil- nega društva Paška vas, Ročica ob P. Polovična vožnja na vseh postajah dr- žavne železnice dovoljena. Udeloženci naj pisojo takoj po legitimacije. Razširjajte ,tWovo Doöoi4j V lastnem pazite, da dobite vcdno davno preizkušeni »Pravi : FRANCKOV : kavni pridatck« v zaboj- čkih in ne kako ponaredbo. — Na novi, rjavo-modro-beli etilisti se po- sebno jasno izražajo glavni znaki, a to so: imc »Franck» in »kavni mlinček«, »Pravi :FRANCK: z mlinčkom« zbol|šajc in poccnjuje vsako kavo!