GEOLOGIJA 46/2, 281–306, Ljubljana 2003
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod
Jelovico
Hydrogeological conditions of the Kroparica recharge area, Jelovica, Slovenia
Mihael BREN^I^ Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, Ljubljana, Slovenija
Klju~ne besede: kra{ki izvir, kra{ki vodonosnik, hidrogeologija, geomorfologija, Kro-parica, Jelovica, Slovenija
Key words: karstic spring, karstic aquifer, hydrogeology, geomorphology, Kroparica, Jelovica, Slovenia
Kratka vsebina
Izviri Kroparice drenirajo skrajno vzhodno obmo~je visokogorske planote Jelovice, ki predstavlja obse‘en kra{ko razpoklinski vodonosnik. Kroparico predstavlja roj izvirov, katerih ve~ji del prihaja na plano v ba{kem dolomitu, del pa tudi v pobo~nem gru{~u. V ~lanku so predstavljene litostratigrafske in strukturne razmere v napajalnem zaledju Kroparice ter preprosta hidrogeolo{ka bilan~na analiza napajanja kra{kega vodonosnika Kroparice. Ugotovljeno je bilo, da zna{a velikost napajalnega zaledja izvirov Kroparice med 3,8 in 6,5 km2. Povpre~ni pretok izvirov se giblje na intervalu od 224 do 386 l/s. Maksimalni pretoki so mnogo vi{ji in presegajo nekaj m3/s. Tako intenzivno nihanje pretokov je posledica intenzivne zakraselosti vodonosnika v zaledju.
Abstract
Eastern part of highly karstified plateau of Jelovica (west Slovenia) that represents big fissured and karstified aquifer is drained by the group of Kroparica springs that are positioned approximately 1 km in the south of the city Kropa. Kroparica is represented by several springs that mainly flow out from the triasic Ba~a dolomite. Some of them are positioned in the hill slope sediments. In the article litostratigraphical and structural conditions in the background of the springs are represented together with simple hydro-geological balance of Kroparica aquifer recharge. It was determined that the recharge area is between 3,8 and 6,5 km2 and that the average yearly outflow is between 224 and 386 l/s. Maximum outflows are much larger and are higher than some m3/s. High fluctuation of discharges are the consequence of high karstification level of Kroparica aquifer.
UVOD                                         edini pojav podzemne vode, na osnovi katerega lahko sklepamo na njegove lastnosti. V Slo-Kra{ki izviri so znani po svoji veliki izdat-         veniji razpolagamo z veliko podatki o kra{kih nosti, a hkrati tudi po svojem zelo spremenlji-         izvirih sistema Ljubljanice, vodonosnega sivem hidrolo{kem re‘imu. Tako se skozi hidro-         stema Trnovsko Banj{ke planote in vodono-lo{ko leto iztoki iz vodonosnika med seboj         snika Ri‘ane, le malo pa je znanega o drugih zelo razlikujejo. Zaradi heterogene narave         ve~jih kra{kih izvirih. Tak kra{ki izvir je goto-kra{kega vodonosnika so kra{ki izviri pogosto         vo tudi izvir Kroparice izpod Jelovice.
282
Mihael Bren~i~
	, ",                            .      ;'      '    -   -		
¦   •	KAMNA GORICA		
	!   .                             !		ZG. DOBRAVA
	...                                                                           __    ^       Rečica.		
	M. Gregorjevec * 1134		1 UPNICA
	i                                          Kocjanarica •1096		. BREZOVICA
	V		—   .
O                                                                 VODIŠKA PL. Martinček" '"              ^               '.'                  Partizanski dom *                                                                                    Črni vrh                   <?c   .      .''			KROPA
	MOŠENJSKA PL.                                              " 1307                            0		
UPNIŠKA PL.	<¦,¦ V. Gregorjevec                                                  n d     ska 1268	la	'j                     0                         1 km
			
Slika 1. Lega obravnavanega obmo~ja Figure 1. The possition of the investigated area
Izviri Kroparice le‘e pod severovzhodnimi obronki Jelovice, okoli 1 km jugozahodno od mesta Kropa. Voda prite~e na plano iz ba{kega dolomita v polkro‘ni zatrepni dolini s strmimi pobo~ji, ki po svoji obliki spominjajo na amfiteater. Kroparico predstavlja roj manj{ih izvirov, katerih izdatnost in pojavljanje je v veliki meri odvisno od trenutnih hidrolo{kih razmer. Pretoki izvira so zelo spremenljivi in sezonsko odvisni. Med maksimalnimi ter minimalnimi pretoki so prisotne zelo velike razlike, kar ka‘e na intenzivno zakraselost njegovega napajalnega zaledja. Izviri Kroparice so zelo pomembni za vodooskrbo {ir{ega obmo~ja. Iz izvirov se s pitno vodo oskrbuje celotni del ob~ine Radovljica, ki le‘i na desnem bregu reke Save. Lega obravnavanega obmo~ja je podana na sliki 1.
V ~lanku je podan hidrogeolo{ki opis izvirov Kroparice in njihovega napajalnega zaledja. Pri tem izhajamo iz razpolo‘ljivih geolo{kih in hidrogeolo{kih podatkov, ki so bili dopolnjeni z metodami terenskega kar-tiranja in s terenskimi meritvami. Hidro-lo{ke in hidrogeolo{ke meritve so bile izvedene v letih 2000 in 2001. Izra~uni temelje
na preprosti hidrolo{ki bilanci, kjer so podatki o padavinah privzeti iz literature, za oceno klimatskih parametrov pa so privzeti linearni modeli. Na podlagi teh podatkov in rezultatov raziskav je podana interpretacija ter pregled odprtih vpra{anj.
PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV
Pregled literature poka‘e, da je Jelovica hidrogeolo{ko in tudi geolo{ko zelo slabo raziskana. Na podlagi dostopnih virov lahko ugotovimo, da je osnovne hidrogeolo{ke karakteristike izvira Kroparice v preteklosti podal le Ferjan~i~ (1987, 1989). Pri svoji analizi se je omejil le na povzemanje predhodnih geolo{kih raziskav v {ir{em prostoru in na splo{ne hidrogeolo{ke lastnosti kra{kih izvirov, ki so zna~ilni tudi za druge kra{ke izvire.
Nekoliko bolje je raziskano zaledje Kro-parice s stali{~a litostratigrafskih in tektonskih razmer, vendar tudi v tem primeru, predvsem z regionalnega vidika. Obmo~je obravnava Osnovna geolo{ka karta list Kranj (Grad  & Ferjan~i~  1974, 1976),
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
283
vendar je interpretacija geolo{kih razmer pomankljiva prav v obmo~ju izvira in neposredno nad njim. Nekoliko druga~no interpretacijo obravnavanega obmo~ja zasledimo na geolo{ki karti, ki je objavljena v Enciklopediji Slovenije (B u s e r & D r a k s -l e r 1989). Pregled geolo{kih razmer na Jelovici je podala Hajna Zupan (1995), ki je pred tem prikazala tudi pregled geomor-fologije (Zupan 1990). Novej{o sintezo {ir{ega obmo~ja Radovlji{kega prostora in s tem deloma tudi Jelovice podaja Pleni~ar (2000). Obmo~je Lipni{ke doline so podrobneje obdelali S k a b e r n e s sodelavci (2003) in Pirc (2003). Pregled magmatskih kamnin na obmo~ju Jelovice je podal Grafenauer (1980), kar je tudi najbolj podrobna, do sedaj objavljena analiza, posameznega segmenta geolo{kih razmer v zaledju Kropari-ce. V preteklosti so na obmo~ju Jelovice potekale intenzivne jamarske raziskave, predvsem v breznu na Le{ki planini, ki nam podajajo koristne podatke o geolo{kih razmerah v ve~jih globinah (Kranjc & Ma-le~kar 1982).
Pri interpretaciji tektonskih razmer na obmo~ju Jelovice lahko poleg Osnovne ge-olo{ke karte (Grad & Ferjan~i~ 1974, 1976) izhajamo tudi iz nekaterih regionalnih pregledov tektonike v delih Premruja (1976), predvsem pa v delih Placerja (1996, 1999a, 1999b).
GEOGRAFSKE IN GEOLO[KE
RAZMERE V NAPAJALNEM ZALEDJU
KROPARICE
Poselitev in druge dejavnosti v zaledju Kroparice
V sedanjem ~asu v zaledju Kroparice ni naselij s trajno naselitvijo. Zasledimo le nekaj lovskih in gozdarskih ko~, nekaj planin in manj{ih vikendov ter planinski dom na Vodi{ki planini. Od gospodarskih dejavnosti, ki potekajo v zaledju Kroparice, je ‘ivo le {e gozdarstvo in ob~asno tudi pa{ni{tvo.
Planinski dom na Vodi{ki planini stoji na ju‘nem obrobju Vodi{ke planine. Odprt je skoraj vso leto. Skozi leto je obisk relativno majhen, pove~a se predvsem v poletnih mesecih in ob koncu tedna. Dom se oskrbuje s pitno vodo iz ve~ manj{ih zajetij, ki se naha-
jajo na stiku med dolomitom in keratofir-jem. Ob domu stoji tudi manj{e gospodarsko poslopje, v katerem je skladi{~e, agregat in delavnica za opravljanje manj{ih popravil. Nad tem poslopjem smo v ~asu terenskih raziskav opazili tudi manj{e smeti{~e na katerem za‘igajo odpadke, pod domom pa vr-ta~e in ponore, ki so zatrpani s smetmi. Odpadne vode iz doma se izlivajo v greznico. V okolici doma sta tudi dva manj{a vikenda, manj{i vikend v obliki brunarice zasledimo nad zatrepom Kroparice v smeri proti [piku. Drug manj{i vikend, prav tako brunarico, pa ju‘no od Vodi{ke planine pod ^rnim vrhom.
V zaledju Kroparice se vle~e niz planin, ki pa so ve~inoma opu{~ene. Pas planin sega od Mo{enjske planine na vzhodu do Le{ke planine na zahodu. Planine so nastale na slabo prepustnih magmatskih kamninah, po katerih te~ejo manj{i poto~ki. Danes na planinah zasledimo le {e posamezne brunarice, izjema je le Lipi{ka planina, kjer je postavljeno gospodarsko poslopje in ograjeni pa{ni-ki. Gospodarske dejavnosti potekajo le {e na Lipni{ki planini in v gozdarskem naselju Martin~ek, v katerem je ve~ hi{, ki so ob~a-sno naseljene. Nekatere od hi{ ob~asno slu-‘ijo kot po~itni{ka bivali{~a. Na osnovi terenskega ogleda je bilo ugotovljeno, da hi{e nimajo urejenih sanitarij in greznic. V posameznih ponorih potokov, ki odtekajo z ob-mo~ja Martin~ka, je bilo v ~asu opravljanja terenskih raziskav zaslediti odpadke.
Litostratigrafske razmere
Litostratigrafske razmere so bile podrobneje obdelane le v neposredni bli‘ini izvirov Kroparice. Raziskave so bile izvedene v omejenem obsegu, ker so terenske razmere nad izvirom izredno zahtevne, saj so nekatera pobo~ja izredno strma in tudi nevarna. Lito-stratigrafske razmere v okolici izvirov Kro-parice so podane na sliki 2.
Izviri in kaverne izvirov Kroparice so razvite v drobnozrnatem sparitnem dolomitu, ki je prepreden s kalcitnimi ‘ilicami in redkimi zrni avtigenega kremena. Mineralo{ko gledano je sestavljen iz 98 % dolomita, 1 – 2 % kalcitnih ‘il ter sledov kremena (avtigena zrna do 150 µm, tudi v ‘ilah) in pirita (avti-gena zrna do 150µm). Zaradi poznodiage-netske dolomitizacije prvotna struktura ka-
284
Mihael Bren~i~
Slika 2. Litolo{ka karta neposrednega obmo~ja izvirov Kroparice Figure 2. Litological map of the Kroparica spring hinterland
mnine ni opazna. Dolomit je tanko plastnat (pole debele do 10 cm) do debelo plastnat s plastmi debelimi do 1,5 m.
^e sledimo pobo~ju nad izviri v smeri proti zahodu, ugotovimo pestro izmenjevanje razli~nih kamnin. Med nadmorskimi vi{ina-mi od 640 m do 650 m sledi debeloplastovit do neplastovit bituminozni dolomit. Med vi{inami 650 do okoli 660 m zaradi prekrito-sti pobo~ja s preperino in pobo~nim materialom kamnine ni mo~ dolo~iti. Glede na delce, ki se nahajajo v tleh domnevamo, da gre za piroklasti~ne kamnine. Od nadmorske vi{ine 660 m navzgor sledijo tankoplo{~asti (pole do 10 cm) dolomitizirani apnenci. Na vi{ini 678 m nastopajo debelo plastoviti dolomiti z do 20 cm debelimi gomolji temno rde~ih ro‘encev. Pod ro‘enci nastopajo tudi dolomiti, z ‘ilicami kremena, ki imajo enako
barvo kot gomolji ro‘enca v zgornjih plasteh.
Do vi{ine 690 m nastopajo dolomiti, v nekaterih plasteh se pojavljajo tudi apnenci z ve~jo in manj{o dolomitizacijo. Od vi{ine 690 do 740 m sledijo temno rde~kasto rjavi pre-pereli keratofirji in piroklasti~ne kamnine, z vidnimi teksturami te~enja. Na vi{ini 740 m se pojavi tanko plastovit dolomit, ki je na povr{ju izdanka zakrasel. Nad njim se ponovno nadaljujejo magmatske in piroklasti~-ne kamnine, vendar pa njihovo nadaljne raztezanje navzgor zaradi pobo~nega gru{~a in podornega skalovja ni povsem jasno. Meja med zgoraj le‘e~imi zgornjetriasnimi dolomiti in apnenci z megalodontidami ter spodaj le‘e~imi keratofirji ni povsem jasna in jo v profilu zahodno nad izvirom ni mo~ na-tan~no opredeliti.
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
285
Legenda k slikam
1 – dachsteinski apnenec; 2 – cordevolski dolomit; 3 – piroklasti~ne in magmatske kamnine; 4 – ba{ki dolomit; 5 – psevdoziljske plasti; 6 – slabo prepustne plasti s prevladujo~im povr{inskim odtokom; 7 – kra{ko razpoklinski vodonosnik v apnencih in dolomitih; 8 – narivna luskasta zgradba z izmenjavanjem slabo prepustnih in dobro prepustnih plasti; 9 – razpoklinski vodonosnik v dolomitih; 10 – izvir; 11 – izvir ob srednjih in nizkih vodah; 12 – ponor; 13 – zajetje z zajemnim objektom; 14 – mersko mesto za meritev pretokov; 15 – predpostavljena smer odtoka podzemne vode; 16 – vodotok; 17 – razpoka raz{irjena v kaverno; 18 – vpad plasti; 19 – predpostavljen prelom; 20 – nariv; 21 – lineament prvega reda; 22 – lineament drugega reda
Legend to figures
1 – Dachstein limestone; 2 – Cordevol dolomite; 3 – piroclastic and magmatic rocks; 4 – Ba~a dolomite; 5 – psevdo Zilja beds; 6 – low permeability beds with surface run-off; 7 – karstified and fissured aquifer in limestone and dolomite; 8 - several small napes with alternation between rocks with good permeability and low permeability; 9 – fisured aquifer; 10 – spring; 11 – spring at low water conditions; 12 – ponor; 13 – water capture; 14 – measuring point for discharges; 15 – presumed direction of groundwater outflow; 16 – stream; 17 – fissure enlarged into the cavern; 18 – dip; 19 – presumed fault; 20 – overthrust; 21 – lineament of first order; 22 – lineament of second order.
Na jugovzhodnem delu amfiteatralne doline Kroparice, pri lovski ko~i na Jamniku, nastopajo glinovci, laporovci in meljevci rjavkasto zelene barve. Nad njimi se nato nadaljujejo tanke plasti apnenca s tankimi polami ro‘encev. Prehod med tema dvema ~lenoma je pokrit. V zgornjem delu na nadmorski vi{ini okoli 900 m imamo opravka s tanko plastovi-timi bituminoznimi apnenci in dolomiti, ki navzgor preidejo v dachsteinski apnenec. Meja med zadnjima dvema ~lenoma je verjetno tektonska. Ob cesti iz Krope na Jamnik zasledimo ve~ manj{ih izdankov, v katerih nastopajo tanko plastnati bituminozni dolomiti, laporovci in pe{~enjaki.
Na obronkih severno od Vodi{ke planine zasledimo tudi cordevolski dolomit, ki se razteza vse do kamnoloma Kamna gorica v dolini Vr~ice.
Magmatske in piroklasti~ne kamnine so zaradi podobnih hidrogeolo{kih lastnosti obravnavane kot enoten ~len, navkljub pestrim razli~kom. Tako naletimo na karatofir, por-fir in njihove piroklastite sivkaste, rde~ka-ste in zelenkaste barve. Te kamnine imajo pogosto fluidalno teksturo.
Tektonske razmere
Le na podlagi litostratigrafskih razmer si lege izvirov Kroparice ne moremo pojasniti. Menimo, da je vzrok za pojavljanje izvirov Kroparice kombinacija litostratigrafskih in tektonskih dejavnikov. Tektonske razmere na obmo~ju izvirov in v {ir{em napajalnem zaledju smo sku{ali razre{iti tako, da smo analizirano obmo~je uvrstili v {ir{e regional-
286
ne tektonske razmere, nato pa opredelili tudi lokalne pogoje, ki pa jih je zaradi zahtevnih terenskih razmer v neposrednem zaledju izvirov te‘ko natan~no raziskati. Tektonske razmere na o‘jem obmo~ju Kroparice so nakazane na sliki 2.
Ve~ina kamnin na Jelovici je v alohtonem ali paravtohtonem polo‘aju. Za obmo~je je zna~ilna narivna in luskasta zgradba, ki je posledica alpske orogeneze, ter kasnej{e blokovne tektonike. Pri premikanju zemeljske skorje so bili pritiski usmerjeni od severa in severozahoda (G r a d & F e r j a n ~ i ~ , 1976). Po Placerjevem (1999) mnenju pa je stiskanje ozemlja potekalo v smeri sever jug. V {ir{em obmo~ju Kroparice se stikata Sel{ka cona in Jelov{ki pokrov, ki je nanjo narinjen (Grad & Ferjan~i~, 1976). Po opredelitvi Grada in Ferjan~i~a (1976) je v Sel{ko cono vklju~eno obmo~je ju‘no od Jelovice in Ratitovca. Avtorja sta v to cono vklju~ila tudi tektonsko okno od Mo{enjske do Sel{ke planine, kjer izdanjajo keratofirji in piro-klastiti. Po Gradu in Ferjan~i~u (1976), predstavlja Sel{ka cona poseben facielni razvoj, v katerem nastopajo psevdoziljski skladi, vulkanske kamnine, piroklastiti, ba{ki dolomit in apnenec ter jurske in kredne plasti klasti~nega razvoja.
Po podatkih geoelektri~nega sondiranja naj bi na obmo~ju Jelovice zna{ala debelina apnencev in dolomitov le 200 m, pod njimi pa naj bi nastopale nizko uporne kamnine (G r a d & F e r j a n ~ i ~ , 1976). Ta podatek je vodil avtorje Osnovne geolo{ke karte lista Kranj (G r a d & Ferjan~i~, 1976), da so v geolo{kem profilu preko Jelovice, interpretirali nariv karbonatov na keratofir in porfir kot neprekinjen.
Podatki iz raziskav globokih jam na Jelovici in opravljene raziskave ka‘ejo na nekoliko druga~no sliko. Med raziskavami Brezna na Le{ki planini so jamarji pri{li do globine 536 m (P r e i s i n g e r , 1979, K r a n j c & M a -le~kar , 1982), kar pomeni, da v tem predelu sega apnenec najmanj do kote 584 m. Raziskovalci brezna poro~ajo, da je brezno razvito ob izrazitih tektonskih linijah. Tudi drugi podatki speleolo{kih raziskav so zanimivi, saj so v apnencu na{li le~e tufa (Kranjc & Mal e ~ k a r , 1982), kar daje slutiti, da gre za vkle{~ke, ki so vgneteni v apnenec. Na tektonske vkle{~ke ob prelomih ka‘e tudi lega in oblika keratofirja in piroklastitov na planinah. Tlorisa keratofirja na Martin~ku in Vo-
Mihael Bren~i~
di{ki planini ka‘eta, da gre za manj{e tektonske le~e ali pa vsaj ob prelomih mo~no preoblikovana tektonska okna. Keratofir in pi-roklastiti, ki se vle~ejo od Mo{enjske planine proti Sel{ki planini so prav tako odrezani ob prelomih, predvsem njihov ju‘ni del.
Glavni prelomi na obmo~ju Jelovice potekajo v smeri NW–SE. Pojavljajo se tudi prelomi pre~no na to smer. V {ir{i okolici Kro-parice poteka ve~ mo~nih prelomov dinarske smeri, ki se vle~ejo ~ez velik del Slovenije. (G r a d & F e r j a n ~ i ~ , 1976.) V zvezi s potekom prelomov na obmo~ju Jelovice lahko sprejmemo Placerjevo klasifikacijo tektonskih con (Placer , 1999a). V severozahodnem delu Slovenije se stikata Periadriat-ska tektonska cona in Idrijska tektonska cona, ki ju med seboj lo~i desnozmi~ni Savski prelom (Placer , 1999b). Tako le‘i Jelovica znotraj Idrijske prelomne cone in sicer v njenem notranjem delu, v obmo~ju Sti{ke-ga preloma.
Iz morfologije planote Jelovice lahko razberemo, da je odrezana ob strmih prelomnih ploskvah. Na severu jo omejuje Blejski prelom in na jugu Dra‘go{ki, prav tako pa sta zelo strmo odrezana tudi vzhodni in zahodni rob planote. Ti prelomi so razkosali prvotno narivno zgradbo Jelovice. Ob prelomih je pri{lo do ve~jih premikov, kar ima za posledico ve~je ali manj{e tektonske le~e kerato-firjev in piroklastitov znotraj Jelovice in zamike prej enotnih narivnih ploskev. Kom-presija v smeri sever jug in premik ob Savskem prelomu so povzro~ili izrivanje planote iz mehke posteljice nekompetentnih kamnin. Vendar pa izrivanje na obmo~ju Jelovice ni enakomerno, kar ima za posledico nastanek blokovne zgradbe.
Ju‘no od izvira Kroparice poteka Jelov{ki prelom, ki te~e od Nemilj do Jamnika in nato preko Martin~ka do Bohinjske Bistrice. Temu prelomu sledi proti jugu Dra‘go{ki prelom. Po Premruju (1975) je Dra‘go{ki prelom prekrit z Jelov{kim pokrovom, ob njem pa naj bi potekala ju‘na meja tektonskega okna jelov{kih planin.
Morfolo{ka analiza reliefa
Tektoniko v napajalnem zaledju Kropari-ce smo sku{ali interpretirati tudi z analizo reliefa. Pri tem smo uporabili programski paket ARCView 3.1 in vektorske karte v me-
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
287
Slika 3. Karta lineamentov v napajalnem zaledju Kroparice Figure 3. Lineament map in the recharge area of Kroparica
rilu 1:25000. S programskim paketom smo analizirali usmerjenost in naklon pobo~ij. S programskim modulom, ki omogo~a sen~e-nje reliefa pod razli~nimi koti smo izdelali ve~ razli~no osen~enih kart. Na podlagi analize teh kart smo dolo~ili posamezne v reliefu vidne linije, ki jih interpretiramo kot
lineamente. Analizo smo izvedli za o‘je ob-mo~je zatrepa izvirov Kroparice in za {ir{e zaledje izvira.
Tako izdelana karta (slika 3) nam slu‘i kot indikator neotektonike in morebitnih glavnih smeri toka podzemne vode. Karta je le posredna indikacija razmer. Gostota in-
288
terpretiranih linij nam nakazuje nekatere zna~ilnosti, ki jih lahko interpretiramo tudi v hidrogeolo{kem kontekstu. Ve~ja gostota tak{nih linij ka‘e na bolj pretrto ozemlje in s tem na potencialne poti podzemne vode.
Iz karte, ki je podana na sliki 3, vidimo da mo~no prevladujeta dve smeri. Prvo predstavljajo dinarsko usmerjene linije. Ta smer mo~no prevladuje. Linijo, ki se vle~e ju‘no od Zidanih skal bi lahko ena~ili z Jelov{kim prelomom. Drugo izrazito linijo podobne smeri zasledimo v obmo~ju Vodi{ke planine. Zelo izrazita smer linij je tudi smer sever jug. Linije te smeri so najbolj intenzivno razvite v centralnem delu obravnavanega ob-mo~ja vzhodno od Martin~ka pa vse do izvira Lipnice.
Linije na obmo~ju zatrepa Kroparice kon-vergirajo. Menimo, da je vzrok za nastanek zatrepne doline Kroparice v obliki amfite-atra konvergenca teh linij. Domnevamo, da je v tem obmo~ju po kon~ani fazi narivne tektonike pri{lo do blokovne tektonike in s tem do vertikalnega in horizontalnega pomikanja posameznih blokov.
Geomorfolo{ke razmere
Polo‘aj izvirov Kroparice je nenavaden. Njeni izviri le‘ijo v dolini, katere ju‘ni del je polkro‘no amfiteatralno zaobljen, proti severu pa se nadaljuje v ozko in strmo dolino. V zaledju, imamo opraviti z obse‘no kra{ko planoto, na kateri se pojavljajo posamezne slepe doline s ponori.
O‘je obmo~je Kroparice opredelimo kot zatrepno dolino, na dnu katere pride na pla-no podzemna voda. Pobo~ja te zatrepne doline so prepredena s strmimi grapami, po katerih plazi sneg, ob nevihtah in dolgotrajnem de‘evju pa se zlivajo hudourniki. Od ostalih grap morfolo{ko nekoliko odstopa le levi pritok Kroparice imenovan Hrenovec.
V celotni zatrepni dolini so pobo~ja zelo strma, toda kljub temu opazimo v naklonu pobo~ij razlike. Geomorfolo{ke razmere v veliki meri odra‘ajo litologijo. Na nadmorski vi{ini okoli 950 m se pri~enjajo dachsteinski apnenci. Za ta predel so zna~ilna zelo strma pobo~ja in v nekaterih primerih tudi ostenja. Ta so v veliki meri razpokana, zaradi ~esar imamo opraviti z velikimi podornimi bloki ter pobo~nim gru{~em in kr{jem, ki v veliki meri prekriva spodaj le‘e~e kamnine.
Mihael Bren~i~
V zatrepni dolini Kroparice je mo~ sklepati na pojavljanje magmatskih kamnin tudi iz pojavljanja usadov. V obmo~ju nad so-to~jem Kroparice in Hrenovca, ki ga doma~ini imenujejo tudi V blatu, je prisotno ve~je {tevilo usadov in splazitev tal. Domnevamo, da je to posledica manj{ih dotokov vode iz lusk apnencev in dolomitov, ki se pojavljajo med magmatskimi kamninami. Na nadmorski vi{ini okoli 720 m najdemo sprijete pobo~ne bre~e. V enem od blokov pobo~ne bre~e naletimo tudi na kraj{o jamo skozi katero te~e poto~ek. Jama je nastala na kontaktu s spodaj le‘e~im keratofirjem.
Pravo nasprotje zatrepni dolini Kropari-ce predstavlja planota Jelovice. Najvi{ji vrh Jelovice je Partizanski vrh s 1411 m nadmorske vi{ine in le‘i na ju‘nem obrobju planote. Od tod se teren v smeri proti severu po~asi zni‘uje. Tako kot kamnine vplivajo na gospodarske dejavnosti in razvoj hidro-grafske mre‘e, vplivajo tudi na oblikovanost povr{ja. Teren, kjer le‘ijo keratofirji in piro-klasti~ne kamnine je povsem druga~e oblikovan kot obmo~ja, kjer nastopajo karbonatne kamnine.
Na magmatskih in piroklasti~nih kamninah so razvite manj{e dolinice, ki so med seboj lo~ene z zaobljenimi in neizrazitimi grebeni. Na teh obmo~jih zasledimo debelej{a in bolj izrazita tla. Na Mo{enjski planini in v Kravjem potoku so te doline vrezane nekoliko globlje pod povr{ino okoli{kega terena.
Ve~ji del Jelovice predstavlja kra{ko planoto na kateri nastopajo {tevilne vrta~e raz-li~ne velikosti. Na planoti je razvito ve~je {tevilo jam in brezen, ki pa razen redkih, ne dosegajo ve~jih globin. Najglobje brezno na Jelovici je Brezno na Le{ki planini, ki sega do kote 584 m. Terensko kartiranje poka‘e, da je povr{je v veliki meri prekrito s perigla-cialnimi in glacialnimi sedimenti, ki prepre-~ujejo neposreden dostop v kra{ko podzemlje. Nenazadnje na to ka‘ejo tudi nekdanji rudniki ‘eleza, ki so jih izkori{~ali tako, da so bobovce in druge oblike ‘elezove rude kopali v breznih in jamah.
Hidrografske razmere
Jelovica je visokogorska kra{ka planota, kjer v ve~ji meri nastopajo za vodo dobro prepustne karbonatne kamnine. Poleg teh kamnin zasledimo {e keratofirje in pirokla-
Hidrogeološke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
289
OPA
fwtiz.vrh H11v
Gftjwfctir , ctvnik
Draiqose
1km
Slika 4. Hidrogeolo{ka karta Figure 4. Hydrogeological map
stite, ki so za vodo zelo slabo prepustni. Na teh kamninah so se razvili razli~no dolgi povr{inski vodotoki, ki na stiku s karbonatnimi kamninami poniknejo v ponorih, v nekaterih primerih pa tudi v pravih kra{kih jamah. Hidrografske razmere so podane na hidrogeolo{ki karti, ki je podana na sliki 4. Na Vodi{ki planini voda povr{insko odteka po manj{i tektonski le~i keratofirja. Na nekaterih mestih je opaziti, da so ob kontaktu z zgoraj le‘e~imi karbonati nastala manj{a mo~ila, katerih del je zajet za potrebe vodooskrbe Partizanskega doma. Voda po  kratkem  povr{inskem  toku  preide  na
zgornje triasni cordevolski dolomit. Ob nizkih vodah vzdol‘ toka po~asi ponika v tleh, ob visokih vodah pa dose‘e ponore, ki so razviti v dolomitu na skrajni vzhodni strani planine.
Podobne razmere kot na Vodi{ki planini opazimo tudi na ostalih planinah. Na Mo{enjski planini naletimo ob prelomnem kontaktu keratofirja z apnenci na ve~ mo~il, ki se jim vzdol‘ toka pretok po~asi pove~uje. Potok na Mo{enjski planini ponikne v Mo{enjsko jamo, ki le‘i na koncu doline. Jama se sestoji iz ponora in manj{e dvoranice, raz{irjene ob razpokah.
290
Mihael Bren~i~
Slika 5. Zajetje na Kroparici Figure 5. Water capture on Kroparica spring
^e sledimo dinarskemu prelomu, ki poteka na severni strani Mo{enjske planine, v smeri proti zahodu, naletimo na ve~je {te-vilo kratkih ponikalnic. Podobne kratke ponikalnice zasledimo tudi med ostalimi ve~-jimi dolinami. Pojav teh ponikalnic je v slovenskem merilu nenavaden. Nekatere so dolge le nekaj deset metrov. Na izdanku keratofirja ali piroklastita se oblikuje zelo kratek povr{inski tok. Na stiku s karbonati pa voda ponovno ponikne. Tak{ne manj{e ponorne dolinice so bile opa‘ene med Mo{enjsko planino in Kravjim potokom ter med Kravjim potokom in Lipni{ko planino.
Od Mo{enjske planine v smeri proti zahodu se teren prevesi v dolino Kravjega potoka. Voda Kravjega potoka odteka v smeri proti severu, kjer ponikne v manj{em zatrepu, v katerem voda zastaja v obliki manj{ega jezerca, iz katerega voda nadalje odteka proti ponoru. Za ponorom se vije manj{a dolina v smeri proti severu.
Tudi na Lipni{ki planini so prisotne podobne razmere. Voda se izceja na kontaktu z zgoraj le‘e~imi karbonatnimi kamninami in
spodaj le‘e~imi keratofirji in odteka v ve~ krakih po povr{ju. Pri spomeniku padlim borcem se vode zdru‘ijo in odtekajo naprej v enotnem potoku. Od vseh potokov na Jelovici ima potok na Lipni{ki planini najdalj{i tok. Vzdol‘ vodotoka sledimo ve~ ponorov, ki po‘irajo v odvisnosti od vodnega stanja. Prve ponore zasledimo pod kamnolomom ke-ratofirja, kjer se je oblikoval manj{i zatrep. Dno tega zatrepa je prekrito z naplavljenim gru{~em. V tem predelu voda ob nizkih vodah ponika. V kolikor so pretoki ve~ji, voda nadaljuje pot proti severu, kjer te~e po globoki dolini v apnencu in dolomitu, kjer se ponovno izgublja v posameznih ponorih. Do-kon~no voda ponikne v veliki vrta~i na ob-mo~ju Zaj~jih plan.
Na planinah zahodno od Lipni{ke planine povr{inske vode, ki te~ejo po keratofirjih in piroklastitih odtekajo v smeri proti jugu.
Svojevrstna hidrografska mre‘a se je razvila na obmo~ju Martin~ka. Tudi tukaj je vzrok za pojavljanje povr{inskega vodotoka izdanek keratofirjev. Na majhnem ozemlju, velikem nekaj hektarjev, nastopajo trije lo~e-
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
291
ni potoki, od katerih se vsak drenira v drugi smeri. Opraviti imamo s trojno razvodnico. Potok, ki te~e v smeri od severa proti jugu, ponika v globoki vrta~i, katere ju‘na stena je ostro odrezana ob razpoki. Potok, ki odteka v smeri od juga proti severu, ponika v manj{i ponorni jami, iz geomorfolo{kih indikatorjev pa lahko sklepamo, da ob visokih vodah voda ponira tudi v nekaterih sosednjih poglobitvah, ki po svoji obliki spominjajo na ponore. Tretji potok izvira na obmo~ju gozdarskih hi{ in odteka v smeri proti vzhodu. Ta potok ponira v globlji vrta~i, katere stene so prav tako preoblikovane ob razpokah.
IZVIRI KROPARICE Opis izvirov Kroparice
Kra{ka planota Jelovica se drenira skozi ve~ kra{kih izvirov, kot so Grabnarica (kota izvira 530 m), Lipnica (kota izvira 530 m) in Kroparica (kota najmo~nej{ega izvira 625m – glej sliko 5). Zasledimo tudi manj{e izvire, ki pa jih na tem mestu ne obravnavamo.
Glavnino Kroparice predstavljata dva roja izvirov. Prvi roj izvirov zasledimo na nadmorski vi{ini 625 m in drugi roj izvirov na nadmorski vi{ini med 629 in 632 m.
Slika 6. Izviri Kroparice Figure 6. Springs of Kroparica
292
Mihael Bren~i~
Tabela 1. Meritve pretokov na Kroparici Table 1. Discharge measurements on Kroparica
	KR-1	KR-3	KR-4	KR-5	KR-8	KR-9	KR-10
28-feb-00	104	91,5	83	90	73	0,2	0,19
6-mar-00	123	110,5	102	98	75	/	/
13-mar-00	357	347	362,5	319,5	212,5	5	0,26
21-mar-00	250,5	233	228,5	229,5	157	2	0,18
30-mar-00	2700	/	/	/	1753,5	30	/
5-apr-00	1626	/	1480,5	/	1113	18	0,35
13-apr-00	2008	/	1869,5	/	1655,5	11	0,35
19-apr-00	1296	/	1252	/	1036	4,6	0,34
26-apr-00	650	/	487,5	/	303	1,5	0,33
3-maj-00	284,5	/	267	/	218,5	0,5	0,2
10-maj-00	194,5	210,5	170	197	/	0,2	0,2
Okoli 100 m v smeri dolvodno od izvirov dobi Kroparica levi pritok imenovan Hreno-vec, ki je na nekaterih kartah imenovan kot Kroparica, doma~ini pa naj bi mu neko~ pravili tudi Fortn potok. Voda v tem potoku doteka iz ve~ih strmih grap. Grape, ki predstavljajo leve pritoke, so nastale na obmo~ju keratofirjev in piroklastitov, nekatere grape, ki predstavljajo desne pritoke, pa deloma potekajo tudi po karbonatnih kamninah. Voda v Hrenovcu se pojavi na nadmorski vi{ini okoli 1000 m. Glavna struga Hrenovca poteka v keratofirjih in piroklastitih, ki hitro preperevajo, zato je na nekaterih mestih v strugi opaziti manj{e zasute izravnave, kjer
potok lokalno ponika. Zaradi tega je ob nizkih vodah v zgornjem in srednjem delu toka struga povsem suha.
V {ir{em obmo~ju amfiteatralno oblikovane zatrepne doline Kroparice zasledimo ve~ strmih grap hudourni{ke narave v katerih stalnega povr{inskega toka vode ni.
Izviri Kroparice so nanizani ob levem strmem bregu struge. Podrobna lega izvirov je prikazana na sliki 6. Voda priteka na dan iz plastovitega in razpokanega ba{kega dolomita, ki se pne v smeri proti zahodu. Del izvirov je zajet za potrebe vodooskrbe. Zajemni objekt predstavlja rezervoar iz katerega voda obi~ajno preliva. Neposredno nad za-
Slika 7. Meritve pretokov na Kroparici Figure 7. Discharge measurements on Kroparica
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
293
jemnim objektom, skorajda v isti vi{ini, je ve~ manj{ih izvirov, ki prihajajo na dan med gradniki kamnite zlo‘be zajetja.
Visokovodni izviri A,F in G (slika 6), iz katerih voda izteka le ob zelo visokih vodah, so prekriti s pobo~nim gru{~em, tako da ni mo~ natan~no dolo~iti geometrije njihovega pojavljanja. Nekoliko bolj izrazito je to opaziti pri ostalih izvirih, ki so razviti ob sub-vertikalnih razpokah v obliki manj{ih ka-vern.
Izvir B je razvit ob subvertikalni razpoki, ki poteka v smeri 1500 – 3300, plasti ba{kega dolomita vpadajo v smeri 270/38. Izvir predstavlja manj{a kaverna vi{ine 1 m in {irine 0,5 m. Tudi izvir C je razvit ob razpoki v obliki kaverne visoke 0,6 m in {iroke 0,4 m. V kaverni nastopa gru{~ debeline do 10 cm. Izvir D predstavlja kaverna dolga 3 m, {iro-ka 1 m in visoka 0,75 m. Vpad plasti na tem izviru zna{a 245/49, rov pa je razvit v smeri 1150 –3050 ter vpada pod kotom 340. Izvir E predstavlja raz{irjena subvertikalna razpoka v smeri 1550 – 3350.
V zgornjem delu doline Kroparice najdemo {e nekaj izvirov. Dva manj{a izvira se pojavljata na desnem bregu Kroparice med mostom in Hrenovcem. Zgornji izvir je majhne izdatnosti, toda zanj je zna~ilen konstanten pretok. Na spodnjem izviru smo opazili ve~je nihanje pretokov. Tudi polo‘aj tega izvira se lokalno nekoliko spreminja, ob visokih vodah izvira nekaj metrov vi{je. Na nihanje pretokov tega izvira nakazuje tudi morfologija v njegovi neposredni okolici, ki ka‘e na spiranje pobo~nega gru{~a.
Med kartiranjem smo nekaj manj{ih izvirov zasledili tudi nad izviri Kroparice na zahodnem bregu na obmo~ju imenovanem V blatu. Ti izviri imajo manj{o izdatnost. Prisotnost manj{ih mo~il in izvirov potrjujejo tudi manj{i usadi in splazitve tal, kar je posledica toka prenikujo~e vode med preperino in spodaj le‘e~im nepreperelim keratofirjem. Manj{i izvir smo na{li tudi na nadmorski vi{in 990 m v obmo~ju, kjer se ‘e pojavljajo dachsteinski apnenci in glavni dolomit.
Meritve pretokov
Meritve pretokov so bile izvedene na ve~-jem {tevilu merskih mest. Lokacije merskih mest so prikazane na karti na sliki 7. Rezultati meritev na Kroparici so podani v tabeli
1. Ve~ina merskih to~k je na Kroparici, skupaj 11. Meritve pretokov so bile izvedene ve~krat, vendar pa se {tevilo meritev med posameznimi nizi meritev razlikuje. V nekaterih primerih so bile meritve opu{~ene, saj jih zaradi visokovodnega stanja ni bilo mo~ izvesti ali pa so primerjave z rezultati predhodnih raziskav pokazale, da meritev na do-lo~eni merski to~ki ni smiselna. Zaradi primerjave s Kroparico so bili izmerjeni {e pretoki na izviru [pik, na Hrenovcu (mersko mesto KR–6), na Lipnici in Re~ici pri Kamni gorici. Rezultati meritev pretokov so podani v tabeli 2.
Meritve pretokov so bile izvedene s kemijsko integracijsko metodo. Pri tej metodi v merjeni vodotok vnesemo znano maso sledila katerega koncentracije merimo v nizvo-dni smeri. Dele‘ razred~enja sledila je merilo s katerim izra~unamo pretok. Kemijsko integracijsko metodo meritve pretokov uporabljamo predvsem takrat, ko meritve s hi-drometri~nim krilom ni mo~ izvesti kvalitetno in tam, kjer se sledilo v vodotoku dobro preme{a. Hiter pretok Kroparice omogo~a dobro me{anje sledila in s tem kvalitetno izvedbo meritev. Pri meritvah je bila uporabljena kuhinjska sol, koncentracije soli v vodotoku so bile merjene z konduktimetrom. Umeritvena krivulja je bila dolo~ena pred vsakim nizom meritev. Na posameznem merskem mestu je bila meritev izvedena po dvakrat. ^e sta se rezultata med seboj razlikovala, je bila meritev ponovljena {e tretji~. Meritve znotraj posameznega merskega niza so se pri~ele z mersko to~ko KR–1, ki je bila glede na tok Kroparice postavljena najni‘je. Nato so se meritve zaporedno nadaljevale po strugi navzgor.
Tabela 2. Meritve pretokov na vodotokih na o‘jem obmo~ju Kroparice
Table 2. Discharge measurements on Kroparica soroundings
Hrenovec        [pik      Lipnica   Re~ica
28–feb–00       3,9
6–mar–00     11,6
13–mar–00     18,5
21–mar–00     7,75
30–mar–00      100
5–apr–00        59
13–apr–00     43,95
19–apr–00     24,25
26–apr–00       6,9
3–maj–00       4,8
10–maj–00      3,5
* meritve zaradi visokih pretokov niso zanesljive
/ / / 3,8 /	/ / / / 458*	/ / / / 1000*
6,7 10,5	106 86	1365,5* 3500
8,16	30	2000
	17	1100
4,2 4	8,3 /	361 /
ocena
294
Mihael Bren~i~
200       400       600       800       1000      1200      1400      1600
Izvir/spring - pretok/discharge [l/s]
Slika 8. Odnos med pretoki na izviru in na merski točki KR-4 Figure 8. The relation between discharges on spring and at the point KR-4
Primerjalna analiza pretokov na Kroparici
Med meritvami na Kroparici smo izvedli medsebojno primerjavo. Analiza je izvedena tako, da so v to~kastih diagramih primerjane isto~asno izvedene meritve glede na posamezno mersko mesto. Na ta na~in je bil dobljen oblak to~k, ki je opisan z linearnim regresij-skim modelom. Razdalje med posameznimi merskimi to~kami na Kroparici so bile izbrane tako, da bi bilo mo~ ugotoviti morebitne nevidne dotoke podzemne vode v strugo.
Naklon regresijske premice nam podaja dele‘ prirastka dotokov med obema merskima to~kama v odvisnosti od pove~evanja pretokov. ^e je koeficient naklona premice enak ena, dotokov med obema merskima to~-kama ni. ^e je ve~ji od ena pa so pritoki prisotni. Prese~i{~e ordinate nam nakazuje, kak{ni so stacionarni dotoki v strugo, to je tisti dotoki, ki niso odvisni od hidrolo{kega re‘ima. Kot primer podajamo diagram medsebojne odvisnosti za merski to~ki KR–1 in KR–8 (izvir – pod zajemnim objektom). Odnos med to~kami je podan na sliki 8.
Na podlagi medsebojne primerjave posameznih merskih mest so izra~unane naslednje regresijske premice. Te regresijske premice   so   podane   skupaj   s   pripadajo~imi
linearnimi korelacijskimi koeficienti (na prvem mestu je merska to~ka, ki predstavlja ordinato na drugem pa to~ka, ki predstavlja absciso):
a) KR–4 – KR–8 (izvir)   y = 1,15x + 61,33     r = 0,993
b) KR–1 – KR–4            y = 1,07x + 17,55     r = 0,998
c) KR–1 – KR–8 (izvir)   y = 1,35x + 48,08     r = 0,985
Iz zgornjih ena~b sledi, da dotokov med merskimi to~kami KR–1 in KR–4 skorajda ni. Dotoki v strugo so opazni le med merskima to~kama KR–4 in izvirom. Stacionarni dotoki v strugo se gibljejo na intervalu med 48 do 61 l/s. Prisotnost teh dotokov potrjuje tudi tretja regresijska premica, ki podaja odnos med pretoki na izviru in na merskem mestu KR–1.
Izotopske analize (?18O)
Z namenom, da bi opredelili hidroge-olo{ke razmere v napajalnem zaledju Kro-parice, je bilo odvzetih tudi 16 vzorcev za dolo~itev izotopske sestave kisika v vodi (?18O). Odvzem teh analiz je bil namenjen le osnovni opredelitvi in primerjavi med posameznimi vzor~nimi mesti. Izotopske analize so bile narejene na Institut für Hydrogeolo-
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
295
gie und Geothermie – Joanneum Research v Gradcu, Avstrija. Rezultati meritev so podani v tabeli 3.
Tabela 3. Rezultati analiz d18O Table 3. Results of ?18O
Vzor~no mesto
Datum
8180 v %o
Zajetje
Izvir C
Izvir nad prelivom
Hrenovec
KR–7 KR–5 Zg. izvir desni breg
Sp. izvir desni breg
10. 2. 28. 2. 13. 3. 10. 2. 10. 2. 10. 2. 28. 2. 13. 3. 28. 2. 28. 2. 10. 2. 28. 2. 13. 3. 10. 2. 28. 2. 13. 3.
2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000 2000
-9,0 -9,1 -9,1 -9,2 -9,2 -8,6 -8,6 -8,7 -9,0 -9,0 -8,5 -8,5 -8,5 -8,8 -8,8 -8,8
Razlike med posameznimi vzor~nimi to~-kami so bile uporabljene za nadaljno analizo, vendar le kot indikacija, saj je za natan~-nej{e izra~une potrebno imeti dalj{e nize opazovanj, ki jih v okviru opravljenih raziskav ni bilo mogo~e zagotoviti.
V zahodni Sloveniji zna{a izotopski vi{in-ski efekt 0,2‰/100 m nadmorske vi{ine (Bren~i~ et. al, 1994). ^e sprejmemo dejstvo, da imajo izviri z vi{jim napajalnim zaledjem ni‘jo izotopsko sestavo kisika, potem so razlike med izviri pri zajetju v zgornjem delu doline in ostalimi vzor~nimi mesti ve~ kot o~itne. Glavni izviri Kroparice imajo napajalno zaledje, ki je vi{je od napajalnih zaledij Hrenovca in izvirov na desnem bregu Kro-parice. To pomeni, da gre v dolini Kroparice za vode, katerih napajalno zaledje ni enotno.
^e izhajamo iz predpostavke, da rezultati meritev ?18O nakazujejo dejanske razmere v vodonosniku in ne vrednosti, ki sicer odstopajo od povpre~ij, potem je napajalno zaledje izvirov pri zajetju v povpre~ju za okoli 200 m vi{je od napajalnega zaledja Hrenov-ca. Od izvirov na desnem bregu Kroparice pa za okoli 300 m. Ti rezultati potrjujejo interpretacijo, ki smo jo izvedli s klasi~nimi geolo{kimi metodami, iz katerih sledi, da je napajalno zaledje Hrenovca na obmo~ju Vo-di{ke planine in njegovega orografskega po-
re~ja. Izviri Kroparice pa imajo vi{je napajalno zaledje, verjetno na obmo~ju Mo{enj-ske in Lipi{ke planine.
Zanimive so tudi razlike med izotopsko sestavo izvirov na zajetju. Izviri nad zajetjem imajo nekoliko ni‘je vrednosti kot preliv, kar ka‘e na to, da gre verjetno le za prelivne izvire. Prav tako je zanimiva tudi razlika v izotopski sestavi med obema izviroma na desnem bregu, ki nakazuje na to, da ima spodnji izvir nekoliko vi{je napajalno zaledje.
HIDROLO[KA BILANCA
Analiza porazdelitve nadmorskih vi{in
Analiza porazdelitve nadmorskih vi{in je bila izvedena kot pomo~ pri dolo~anju klimatskih parametrov v napajalnem zaledju Kroparice. Ti podatki so bili uporabljeni kot izhodi{~e za dolo~itev povpre~nih vrednosti padavin in temperatur v napajalnem zaledju. Ker je napajalno zaledje Kroparice kra{ko in zaradi tega pore~je orografsko ni definirano, smo privzeli, da le‘i znotraj ob-mo~ja, ki ga opredelimo na podlagi geolo{kih razmer. Pri tem smo se omejili na obmo~je vzhodno od ~rte, ki te~e mimo Zgo{ke ravni v smeri sever jug, v ostalih predelih pa smo kot mejo obmo~ja izbrali obmo~je nad nadmorsko vi{ino 675 m, to je koto, pod katero se izviri Kroparice ne napajajo.
Tabela 4. Porazdelitev nadmorskih vi{in v napajalnem zaledju Kroparice
Table 4. Distribution of altitudes in the recharge area of Kroprica
Interval	Delež v %	Kumulativni
[m]		delež v %
675 - 725	4,94	4,94
725 - 775	4,89	9,83
775 - 825	4,7	14,53
825 - 875	4,98	19,51
875 - 925	4,62	24,13
925 - 975	6,23	30,36
975 - 1025	4,47	34,83
1025 - 1075	7,08	41,91
1075 - 1125	9,04	50,95
1125 - 1175	10,33	61,28
1175 - 1225	10,99	72,27
1225 - 1275	15,23	87,5
1275 - 1325	6,42	93,92
1325 - 1375	4,88	98,8
1375 - 1411	1,19	100
296
Mihael Bren~i~
Tabela 5. Vi{ina	srednjih letnih padavin na		padavinskih postajah v {ir{em	obmo~ju Jelovice
		(Z u p a n ~ i ~ , 1995)		
Table 5. Mean yearly rainfall in the			vicinity of Jelovica (Z u p a n ~ i ~ , 1995)	
Padavinska	Nadmorska		Povpre~ne letne	Povpre~ne letne
postaja	višina		padavine za	padavine za
	padavinske postaje		obdobje 1961 1990	obdobje 1981-90
Podbrdo	521		2289	2162
Dave a	960		1858	1737
Železniki	458		1883	1735
Zg. Sorica	820		2031	1865
Dražgoše	930		1880	1755
Zg. Besnica	480		1588	1493
Gorjuše	940		2030	1815
Bohinjska Bistrica	507		2198	2150
Naklo	410		1456	1373
Kranj	395		1590	1440
Kokrica	405		1418	1334
Bled*	482		1519	1445
Ukane	530		2915	2798
Lesce	515		1488	1386
Stara Fu‘ina	547		2333	2227
Vogel*	1535		3077	2840
Kredarica	2514		1994	2147
Preddvor	485		1441	1380
Planina pod Golico	970		1795	1637
Rut	710		2418	2324
V tabeli 4 so podani izra~uni dele‘ev nadmorskih vi{in za intervale z vi{inskim razponom 50 m. Podan je dele‘ in kumulativni dele‘ (hipsometrijski integral) posameznega intervala vi{in. Izra~un je izveden s programskim paketom ArcVIEW 3.1 na podlagi analize vektorskih kart v merilu 1:25000.
Iz pregleda tabele 4 vidimo, da na obravnavanem obmo~ju prevladujejo nadmorske vi{ine na intervalu 1225 do 1275 m. Po dele-‘u mu sledita ni‘ja intervala od nadmorske vi{ine 1125 do 1225 m. Ostale nadmorske vi{ine so zastopane v dele‘ih, ki ne presegajo 10%. Iz analize podatkov v tabeli sledi, da je povpre~na nadmorska vi{ina na izbranem obmo~ju 1052 m.
Analiza padavin
Izra~un povpre~nih padavin je izveden z namenom dolo~itve povpre~ne infiltracije v vodonosnik. Na Jelovici ni padavinske postaje, zato je izra~un povpre~nih dolgoletnih padavin izveden na podlagi literatur-nih podatkov okoli{kih padavinskih postaj
(Z u p a n ~ i ~ , 1995). Podatki analiziranih postaj so podani v tabeli 5. Zaradi razlik v dol‘ini opazovanj je analiza izvedena za dve obdobji. Prvo analizirano obdobje obsega interval od leta 1961 do 1990, drugo analizirano obdobje obsega interval med leti 1981 in 1990.
Za izra~un povpre~nih dolgoletnih padavin v napajalnem zaledju Kroparice smo uporabili linearni model nara{~anja po-vpre~nih letnih padavin z nadmorsko vi{ino. Za obravnavane postaje enotne padavinske premice ni mo~ rekonstruirati. Vzrok za to je neenakomerna porazdelitev padavin, katerih koli~ina upada v smeri od zahoda proti vzhodu. Padavinsko premico smo rekonstruirali tako, da smo kot reprezentativne padavine za vi{je nadmorske vi{ine izbrali padavinsko postajo Vogel. Tako smo za analizirani obdobji dolo~ili naslednji padavinski premici (P – padavine v mm/leto, h – nadmorska vi{ina padavinske postaje):
a)  za obdobje 1961 do 1990: P = 1,5h+793
b) za obdobje 1981 do 1990: P = 1,4h+500
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
297
Povpre~ne padavine analiziranega ob-mo~ja so dolo~ene s ponderiranjem posameznih nadmorskih vi{in glede na njihovo frekvenco. Ponderirano povpre~je predstavlja ena~ba
^^j J t  h
i=i
kjer so
P – povpre~ne padavine
fi–  frekvenca  pojavljanja  posamezne nadmorske vi{ine
Ph – vi{ina padavin podana s padavinsko premico
povpre~na dolgoletna temperatura v 0C, h – nadmorska vi{ina v m). Povpre~no temperaturo smo dolo~ili s ponderiranjem glede na porazdelitev nadmorskih vi{in, enako kot pri padavinah. Tako zna{a povpre~na dolgoletna temperatura obravnavanega obmo~ja 5,40C.
Izra~un realne evapotranspiracije
Povpre~na letna realna evapotranspiraci-ja na obmo~ju Jelovice je bila ocenjena s Turcovo klimatsko formulo (Mileti} & Heinrich  Mileti}, 1981):
Tako zna{ajo ponderirane dolgoletne po-vpre~ne padavine za obdobja:
c)  za obdobje 1961 do 1990: 2399 mm
d) za obdobje 1981 do 1980: 2199 mm.
Analiza temperaturnih razmer
Podobno kot pri analizi padavin smo tudi pri analizi temperatur izhajali iz literatur-nih podatkov (Mekinda – Majaron, 1996). Odnos med povpre~no dolgoletno temperaturo zraka in nadmorsko vi{ino je bolj enozna~en kot v primeru padavin. Podatki, ki so bili uporabljeni za izra~un, so podani v tabeli 6.
Tabela 6. Srednje letne temperature v {ir{em obmo~ju Jelovice
Table 6. Mean yearly temperatures in the vicinity of Jelovica
ETR
Temperaturna	Nadmorska	Povpre~na letna
postaja	visma	temperatura za
	[m]	obdobje 1961 do 1990 [mm]
Kredarica	2514	-1.6
Radovna	630	6.4
Planina		
pod Golico	970	6.2
Domn		
na Komni	1520	3.7
Stara Fu‘ina	547	7.6
Rovtarica	1080	3.7
Golnik	500	9.4
Žeje	427	8.5
Zgornje Bitnje	378	8.3
Javorje	695	8.3
Novaki	650	8.3
,0,9+f
Na podlagi zgornjih podatkov zna{a temperaturna premica T=–0,00491h+10,67 (T –
kjer je
ETR – realna letna evapotranspiracija v
mm P – vi{ina letnih padavin v mm
L = 300+25T+0,05T2
T – povpre~na letna temperatura v 0C
Za analizirana obdobja zna{a povpre~na dolgoletna realna evapotranspiracija:
a) za obdobje 1961 do 1990: 429 mm
b) za obdobje 1981 do 1980: 431 mm.
Iz izra~una vidimo, da lahko kot realno povpre~no oceno evapotranspiracije upo{te-vamo 430 mm.
Efektivne padavine
Efektivne padavine (Pef) predstavljajo razliko med celotnimi padavinami (P) in realno evapotraspiracijo (ETR).
Pef = P – ETR
Tako zna{ajo v napajalnem zaledju Kropa-rice efektivne padavine
a) za obdobje 1961 do 1990: 1969 mm
b) za obdobje 1981 do 1980: 1769 mm
in srednja ocena 1869 mm.
298
Mihael Bren~i~
Analiza pretokov na vodomerni postaji Ovsi{e
Za potrebe dolo~itve velikosti napajalnega zaledja Kroparice so bili analizirani podatki o pretokih za vodomerno postajo Ov-si{e. Vodomerna postaja je postavljena blizu iztoka Lipnice v reko Savo in tako odra‘a hidrolo{ke razmere v celotnem pore~ju Li-pnice, v katerega sodi tudi Kroparica. Meritve na Lipnici izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje z opazovalcem, ki od~i-tava vodostaje na vodomerni lati ob 7.00 uri vsak dan. Podatke o pretokih zajemamo iz njihove baze podatkov.
Analizirani so bili podatki o dnevnih meritvah pretokov za obdobje od leta 1961 do konca aprila leta 2000. V tabeli 7 so podane opisne statistike pretokov za vodomerno postajo Ov{i{e.
Tabela 7. Opisne statistike pretokov na
vodomerni postaji Ovsi{e za obdobje od 1961
do aprila 2000
Table 7. Descriptive statistics of Ovsi{e hydrograph station from 1961 to april 2000
Statistika                             Pretok [m3/s]
povpre~je                             2,03
minimalni pretok               0,13
maksimalni pretok             55,6
mediana                               0,90
25 percentil                         0,56
75 percentil                         1,91
asimetri~nost                      5,65
splo{~enost                          47,88
Pregled opisnih statistik ka‘e, da so nihanja pretokov na Lipnici visoka. Razmerje med minimalnimi in maksimalnimi zabele-‘enimi pretoki zna{a 427. Iz ostalih podatkov sledi, da zelo prevladujejo nizki pretoki, povpre~je pa je zaradi ob~asnih visokih pretokov relativno veliko.
Primerjalna analiza Kroparice in Lipnice
Kroparica predstavlja desni pritok Lipni-ce, njena nihanja pretokov se zaradi tega odra‘ajo tudi na glavnem vodotoku. Ker gre za isto pore~je lahko domnevamo, da se bistvene karakteristike pretokov posameznih manj{ih pore~ij znotraj pore~ja Lipnice ne razlikujejo od celotnega pore~ja. Zato stati-sti~ne lastnosti Lipnice izkoristimo za ana-
lizo zna~ilnosti Kroparice. V ta namen smo izvedli medsebojno primerjavo isto~asnih meritev Lipnice pri Ovsi{ah in Kroparice.
V tabeli 8 so podani pretoki Lipnice pri Ov{i{ah ob dneh, ko so bili merjeni pretoki na Kroparici.
Tabela 8. Pretoki na vodomerni postaji Ovsi{e za obdobje meritev na Kroparici
Table 8. Discharges of Ovsi{e hydrograph
station comparing to the measurements on
Kroparica
Datum	Pretok [m3/s]
28. 2. 2000	0,435
6. 3. 2000	0,378
13. 3. 2000	0,378
21. 3. 2000	0,335
30. 3. 2000	7,593
5. 4. 2000	2,374
13. 4. 2000	0,508
19. 4. 2000	0,435
26. 4. 2000	0,378
Na podlagi teh podatkov smo izvedli primerjavo med pretoki na vodomerni postaji Ovsi{e in posamezni merskimi to~kami na Kroparici. Na sliki 9 je prikazan medsebojni odnos med pretoki na vodomerni postaji Ov-si{e in pretoki Kroparice neposredno nad naseljem Kropo (KR–1). Iz diagrama vidimo, da se pri relativno nizkih pretokih Kropari-ce pretok Lipnice skorajda ne spreminja, spremembe so opazne {ele pri vi{jih pretokih, vendar pa niso premo~rtne. Obe obmo~-ji diagrama smo ozna~ili s ~rtami. S podobno obliko diagrama imamo opraviti tudi pri ostalih merskih to~kah na Kroparici.
Tak{en medsebojni odnos pretokov si lahko razlo‘imo na dva na~ina. Sipanje je lahko posledica velikih napak pri meritvah. Te napake so verjetno prisotne pri vodomerni postaji Ovsi{e, kjer so se pretoki v obdobju izvajanja opazovanj le malo spreminjali, saj je bil pretok Lipnice pri Ovsi{ah skorajda ves ~as konstanten in je zna{al okoli 466 l/s. Druga razlaga, ki je glede na hidrogeolo{ke razmere povsem verjetna, pa je, da Kropari-ca predstavlja le visokovodni preliv kra{ke-ga vodonosnika Jelovice. Z zni‘evanjem pretokov se zni‘uje dele‘ Kroparice v pretoku Lipnice.
Dele‘ Kroparice v odtoku skozi vodomerno postajo Ovsi{e je bilo mo~ oceniti le za visoke pretoke, dele‘i se gibljejo na intervalu med 11 do 19%. Ti dele‘i so bili uporab-
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
299
500                                 1000                                1500                                2000                                2500
Kroparica - pretok/discharge [l/s]
Slika 9. Odnos med pretoki na Kroparici in na vodomerni postaji Ovsiše Figure 9. The relation between discharges on Kroparica and Lipnica - Ovsiše
ljeni za izra~un napajalnega zaledja Kropa-rice. V ta namen so bile uporabljene opisne statistike pretokov na vodomerni postaji Ov-si{e. Opisne statistike pretokov za Kropari-co pa so dolo~ene kot dele‘i na vodmerni postaji Ovsi{e. Tako je povpre~ni pretok Kroparice ocenjen na interval med 224 do 386 l/s.
Izra~un velikosti napajalnega zaledja Kroparice
Izra~un velikosti napajalnega zaledja Kroparice je bil izveden na podlagi ocen po-vpre~nih dolgoletnih efektivnih padavin in povpre~nih letnih pretokov. Pri izra~unu smo izhajali iz naslednje ena~be
V
kjer je
A - površina napajalnega zaledja
V - volumen vode
Pel - efektivne padavine
Če izhajamo iz ocene, da se povprečni letni pretok Kroparice giblje na intervalu med
224 do 386 l/s, zna{a njeno napajalno zaledje med 3,8 in 6,5 km2.
Opis napajalnega zaledja Kroparice
Natan~ne razmejitve napajalnega zaledja Kroparice {e ni mo~ podati. Zaradi kra{ke narave vodonosnika bo natan~na razmejitev napajalnega zaledja mo‘na le na podlagi sledilnih poizkusov in natan~nega strukturnega kartiranja. Natan~nej{a opredelitev napajalnega zaledja Kroparice je pomembna za ustrezno za{~ito tega pomembnega vodnega vira.
Tok podzemne vode v vodonosniku Kro-parice je vezan na razpoke in prelome v zaledju, ki delujejo kot usmerjevalci njenega toka. Na podlagi analize strukture Jelovice domnevamo, da obstajata v napajalnem zaledju Kroparice dve glavni smeri toka podzemne vode. Prevladujo~a smer toka podzemne vode je v smeri od jugovzhoda proti severozahodu, druga nekoliko podrejena smer pa je od juga proti severu.
Velik del napajalnega zaledja Kroparice le‘i na obmo~ju ju‘no od nje in sicer na
300
obmo~ju Mihove gore, Velikega Gregorjev-ca, Trnovice in Gregov~evega ^evnika. Napajalno zaledje sega tudi na obmo~je ^rnega vrha in Rudlajke. Severno mejo napajalnega zaledja tvori prelom, ki poteka v smeri NW– ES mimo Vodi{ke planine. Ta prelom deluje kot usmerjevalec toka podzemne vode in lo-~i napajalno zaledje [pika od ostalih izvirov Kroparice.
Zahodne meje napajalnega zaledja Kro-parice ni mo~ natan~no opredeliti. Domnevamo, da se na ~rti Lipni{ka planina–Mar-tin~ek–Zgo{ka ravan podzemne vode raztekajo deloma v smeri proti Kroparici in deloma proti izviru Lipnice. To je obmo~je, kjer se sekajo neotektonske linije smeri N–S in NW–SE.
SKLEP
Kroparica je roj kra{kih izvirov kjer pretoki zelo nihajo. Pod zajemnim objektom so bili zabele‘eni pretoki na intervalu od 73 do 1753 l/s, kar ustreza razmerju 1:24. To razmerje ka‘e na intenzivno zakraselost vodo-nosnika v zaledju izvirov.
Pojavljanje izvirov Kroparice je posledica litostratigrafskih in tektonskih dejavnikov. Ker nad izvirom, ki je nastal v ba{kem dolomitu, nastopajo keratofirji in pirokla-sti~ne kamnine, domnevamo, da so to le posamezne lokalno omejene luske slabo prepustnih kamnin, ki pri napajanju in pojavljanju Kroparice ne igrajo pomemb-nej{e hidrogeolo{ke vloge.
Z raziskavami, ki smo jih predstavili v ~lanku, smo odprli vrsto vpra{anj, na katera v tem trenutku {e ne moremo podati odgovora. Ta vpra{anja se nana{ajo predvsem na nastanek in vzroke za pojavljanje izvirov, genezo amfiteatralne oblike doline, strukturne odnose v neposrednem zaledju ter na dolo~itev meje napajalnega zaledja Kropa-rice v smeri proti zahodu.
Kroparica je s stali{~a vodooskrbe pomemben vir pitne vode za mesto Kropo in {ir{o okolico. Zanimiva pa je tudi kot pojav, saj ima vrsto lastnosti, ki jih pri drugih kra{ki izvirih alpskega in predalpskega prostora ne zasledimo. Izvir je potrebno ustrezno zavarovati, tudi s sanacijo nekaterih divjih odlagali{~ v zaledju ter z ustrezno ureditvijo odpadnih vod na objektih v zaledju.
Mihael Bren~i~
Zahvala
Raziskave, ki so predstavljene v ~lanku, je financirala ob~ina Radovljica, za to ji gre vsa zahvala. Priprava ~lanka je bila izvedena v okviru projekta Urbana hidrogeologija, ki ga financira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port. Za pomo~ pri terenskih meritvah se avtor zahvaljuje Zmagu Boletu in doc. dr. Bojanu Ogorelcu za sedimetolo{ko analizo ba{ke-ga dolomita. Podatke o pretokih na vodomeri postaji Ovsi{e je posredovala Agencija RS za okolje, za kar se ji avtor zahvaljuje.
Hydrogeological conditions of the
Kroparica recharge area, Jelovica
Slovenia
Extended summary
Karstic springs are known to their special discharge characteristics. During the year the discharges can fluctuate significantly. The amplitude of these fluctuations is a result of the karstification level in the aquifer that drains through the spring. Very often the karstic springs are the only indication of the karstic aquifer development; and therefore the analysis of the spring discharges is very important method in the hydrogeology of the karstic aquifer. In Slovenia, a relatively big amount of information on springs for the Trnovsko-Banj{ka plateau, the Ljubljanica river system and Ri‘ana river are known, but only few data are available about other karstic springs.
The Kroparica springs are positioned in the northeastern flanks of the Jelovica plateau, approximately 1 km to the south of the borough of Kropa. Water flows out from the Ba~a dolomite in the semicircular valley ending with the shape similar to the amphitheatre. Hill slopes are very steep. The source area of the river is represented by a group of several springs. Their position and abundance is strongly dependent on the hy-drological conditions. Discharges are very variable and dependent on the season. Big differences are present between the maximum and minimum discharges. Kroparica is very important for the drinking water supply for the part of the community of Radovljica that lies on the right bank area of the river Sava.
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
301
In the present article the hydrogeological description of the Kroparica springs and their recharge area is given. The starting points for the analysis are the available geological and hydrogeological data that were supplemented by additional field mapping and by several measurements. The basic hy-drological balance is also given. The calculations of this balance were performed on the basis of the simple rainfall models and other climatic parameters. Hydrological and hydrological investigations were performed in the years 2000 and 2001.
In the hinterland of the Kroparica only few hunting and forestry lodges can be found, a few mountain pastures and holiday houses are present. On the Vodice, the Alpine hostel is under the operation during the whole year. Only some rural economies activities are under existence at the moment on the Jelovica plateau. Forestry and mountain pasturaging prevail.
The kartsic springs and caverns of Kro-parica are developed in the fine grained sparitic dolomite that is intercalated by cal-cite veins and some few authigenic grains of quartz. Mineralogically speaking, it consist 98% of dolomite, 1 – 2% of calcite and only of traces of quartz (authigenic grains up to 150 µm across) and traces of pyrite. Due to the late diagenetic dolomitization the basic structure of the rock is not visible. The dolomite consist from thin bedded (up to 10 cm) to thicker bedded beds of up to 1.5 m thickness.
In the westerly uphill direction above the springs the alternation of several rock types was found. Between 640 and 650 m a.s.l. thick bedded to massive bituminised dolomite is present. Between 650 and 660 m a.s.l. the slope is covered by talus material and soil, slope sediments and the bedrock is not visible. According to the particles found in the soil, the pyroclastic rocks are present. From the 660 m a.s.l. on thin bedded (layers up to 10 cm) dolomitized limestone is present. At the 678 m a.s.l. thick bedded dolomites with big 20 cm nodules of dark red coloured chert are outcropping. Below the chert horizon are dolomites with veins of quartz. They have the same colour as the chert nodules in the upper part.
Up to 690 m a.s.l. occurs then dolomite with some beds of dolomitic limestone. Between 690 to 740 m a.s.l. crop out dark red and weathered keratophyre and pyroclastic
rocks with fluidal structures. At the 740 m a.s.l. is outcropping thin bedded dolomite. Its surface is karstified. Above it magmatic and pyroclastic rocks appear. Their upper boundary is not clear due to the hill slope gravel and rock falls. Thus the border between the Upper Triassic dolomites and limestone with lower magmatic rocks below is not clear.
In the southeastern part of the circular Kroparica valley termination, at the hunting lounge at Jamnik, claystone, marl and siltstone with brownish green colour at the surface are at the surface. Above them thin bedded limestone with very thin lenses of cherts are presented. The contact between these two units is covered with soil. In the upper part, around 900 m a.s.l., thin bedded bituminous limestone and dolomite are present. They cross to Dachstein limestone. Border between them is probably of tectonic nature. Near the road from Kropa to Jamnik several small outcrops can be found with bituminous limestone, marl and sandstone.
The position of the Kroparica springs should be envisaged in frame together with tectonic setting. The reason for the spring appearance is in the combination of litho-stratigraphical and tectonic conditions. During the investigations the area was first defined in its regional tectonic settings, and after that the local conditions were determined. The conditions in the hinterland of the springs, in the slopes of Jelovica, are complicated, and this is the reason for the relatively difficult interpretation of the tectonic conditions.
Mainly all rocks on Jelovica are in the allochthononic or parautochthononic position. For the area the thrusting tectonics is significant. This tectonics is the consequence of the Alpine orogenesis and the consequent block tectonics. The pressures occurred in the north-south direction. In the wider area of Kroparica, the Selce zone and the Jelovica nappe are joined. The Jelovica nappe is overthrusted on the Selce zone. According to the geoelectric sounding, on the area of Jelovica area 200 m of limestone exist, and below them soft low permeable rocks. This information led the authors of the Geological map – sheet Kranj (Ferjan~i~ & Grad, 1976) to the conclusion that the overthrust of Jelovica is continuous. The data from deep caves on the Jelovica plateau show a different picture. During the investigations of the
302
pothole on Le{ka planina the cavers went to the depth of 536 m, and they reaching 584 m a.s.l. The researchers report that the pothole is developed along significant tectonic lines, and they found lenses of tuffaceous rocks encroached inside the limestone. The existence of tectonic lenses on Jelovica is also proved by the ground planes of Martin~ek and Vodi{ka planina where the lenses of magmatic rocks are reshaped along the fissures and faults. Other outcrops of magmatic rocks, from the Mo{enjska planina to the Sel{ka planina, are also cut by faults, mainly at their southern parts.
The main faults on Jelovica are of the Dinaric NW – SE direction, but faults perpendicular to this direction are also present. In the wider area of Kroparica several regional faults of the Dinaric direction cross the area. For classification of faults the Placer’s (1996) classification can be used. In the north-western part of Slovenia the Periadriatic zone and the Idrija zone are joined. The right shifting Sava fault divides them. The Jelovica plateau is positioned in the middle of the Idrija zone, in its inner part, in the area of the Sti~na fault. From the geomorphology of Jelovica it can be seen that it is clipped off by steep faults. In the northern part it is confined by the Bled fault, and in the south by the Dra‘go{e fault.
The tectonic conditions in the hinterland of Kroparica were interpreted with the aid of surface analysis. Vector maps at the scale 1:25,000 were analysed with ARCView 3.1. The gradient and aspect of slopes were calculated. Several shaded relief maps were also made. On the basis of analysis of these maps the lineament map was generated. (figure 4)
The map of lineaments is the indication of neotectonics, and consequently the indication of the groundwater flow directions. The density of lines indicates the level of zones inside the rock mass with more potential for the groundwater flow. Two main directions prevail. The first and predominating direction is NW-SE Dinaric direction. The line south of Zidana skala can be interpreted as the Jelovica fault. A similar line is presented in the area of Vodice. The second is direction N-S. The lines of this direction prevail in the central part of Jelovica, east of Martin~ek.
The convergence of tectonic lines in the circular shaped Kroparica valley termina-
Mihael Bren~i~
tion is significant. The convergence of these lines is interpreted as the reason for genesis of the valley. After the thrust tectonic the block tectonic movements were established, and consequently the vertical and horizontal shifts of particular blocks appeared.
Jelovica is represented as a high mountainous karstic plateau where carbonate rocks with good permeability exist. Together with them pyroclastic and keratophyric rocks that are relatively impermeable are present. On these rocks the surface flow of various lengths was developed. At their contacts with carbonate rocks the water sinks into the ponors, and in some instances even into karstic caves.
On the Vodice pasture the surface water flows on a small tectonic lens of keratophyre. In some places, small springs are developed along the contact between keratophyre and carbonate rocks. The springs are captured for the water supply of the Alpine hostel. After a short passage, the water flows sink at the contact with the Cordevolian dolomites. At higher waters, the water course ends at several ponors in the easternmost part of the pasture. Similar conditions can be found also on other pasture lands. On the Mo{enjska planina, along the contact between limestone and keratophyre several small springs are developed. Along the course of water the flow discharge grows slowly. The creek of Mo{enjska planina sinks into the Mo{enjska jama cave that is positioned at the end of the valley. The cave consists of a small ponor and a small chamber that is developed along the fissures.
If we following the Dinaric fault north of Mo{enjska planina in the western direction, several very short sinkholes can be found. The phenomenon of these sinkholes is unique. Some of them are very short, only of some several meters. At the outcrops of py-roclastic rocks or keratophyre the short surface flow is developed, and at the contact with carbonate rocks it sinks again. These small valleys are positioned between Mo-{enjska planina, Kravji potok and Lipni{ka planina.
In westerly direction of Mo{enjska planina extends the Kravji potok valley. In this valley the largest discharge was observed during the investigations. Water flows in the northern direction to the small circular shaped end with a small lake, and after a
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
303
short flow from the lake it sinks into a ponor. Behind the ponor the valley of rugged surface continues in the northern direction.
Lipi{ka planina is very similar to the former pasturagelands. Water seeps out at the contact between the carbonate rocks and the lower lying keratophyre. It runs out in several branches. At the monument for the World War 2 the waters join together and they continue to flow in the northern direction. Among all Jelovica valleys, the creek at Lipi{ka planina is the longest. Along its the course of the creek several ponors can be found. The first ponors are positioned at the quarry where water usually sinks. When discharges are higher, water continues in the northern direction where it flows into the deep valley developed in dolomite and limestone. Along the course in this valley the water sinks, and it finally disappears at the Zaj~je plane. In the western direction of Lipi{ka planina, the surface waters flow to the south direction.
A unique drainage network is developed in the area of Martin~ek where magmatic and pyroclastic rocks outcrop. On a the relatively small area three separated creeks are present. Each of them flows in the different direction. They are the consequence of a triple watershed divide. The creek that flows in the southern direction sinks in the deep doline where the south wall is sharply ended at the joint. The creek that flowing in the northern direction sinks in a the small ponor cave, but at the higher water levels it sinks also in the neighbouring dolines. The third creek flows out at the forestry lounges and it flows in to the east direction. This creek sinks in the deep doline where walls are developed along several joints.
The Jelovica plateau drains out in several springs, such as Grabarica (530 m a.s.l.), Lipnica (530 m a.s.l.) and Kroparica (625 m a.s.l.). Several small springs also exist, but are not treated here. The main part of Kroparica consists of two spring groups. The first group is developed around 625 m a.s.l., and other group is developed between 629 and 632 m a.s.l.
Approximately 100 m below the springs, Kroparica is joined by the creek of Hrenovec from the left. Some part of the Hrenovec watershed is developed on magmatic and pyroclastic rocks, and other parts are developed on carbonate rocks. The water in Hre-
novec appears at about 1000 m a.s.l. The main channel of Hrenovec is developed on magmatic rocks with very fast weathering rate, and this is the reason why in some parts of the channel water sinks into the small plains. During low water conditions, the creek in the upper and the lower part of the creek channel is completely dry. In the circular shaped valley termination of Kro-parica also several steep rills are also present but no surface flow in them is present.
The Kroparica springs are positioned along the left bank of the river channel. The position of springs is presented on the in figure 6. Some springs are captured for water supply with the reservoir. High water level springs A, F and G (figure 6) are covered by slope gravel, and is the reason why geometry of their appearance is impossible to determined. Other springs are developed as caverns.
The spring B is developed along a sub-vertical joint with direction 1500–3300. The dip of the Ba~a dolomite at the spring is 2700/380. The spring is represented as a cavern of 1 m height and 0.5 m width. The spring C is developed along the joint as the cavern of 0.6 m height and 0.4 m width. In the cavern gravel of up to 10 cm in diameter is present. The spring D is developed in with the cavern 3 m long, height 0.75m and width 1 m. The dip of the beds is 2450/490, and the channel is developed at the joint striking the direction of 1150–3050 and dipping of 340. The spring E is developed as a broadened sub-vertical joint striking 1550–3350. At the terminal end of the Kroparica valley the position of springs changes due to water level conditions. At this part the springs flow out from the slope gravel.
In the upper part of the Kroparica valley also some other springs are developed. Two small springs appear on the right bank of the river, between the bridge and the Hre-novec confluence. The upper spring is significant for its low yield not more than 1 l/s, but with a the constant outflow. The capacity of the lower spring is higher, and a greater amplitude of discharge fluctuation is significant for it.
During the field mapping several small springs were found above the Kroparica on the west bank. For these springs a low yield is significant. They are appearing together with small slides of the weathered magmatic
304
rocks. The higest spring is at the 990 m a.s.l. where Dachstein limestone and Main dolomite are exposed.
The recharge area of Kroparica is not topographically defined. To determine the mean altitude in the recharge, the approximate recharge area was defined on the basis of geological interpretation. The area is defined on the Jelovica plateau east of Zgo{ka ravan in the direction N–S and above 675 m a.s.l. where the recharge of Kroparica with groundwater is not possible. In the table 1 the share of particular altitudes is given, frequency and cumulative frequency of altitudes for particular class are also given. The analysis of the altitude distribution was performed with ArcVIEW 3.1 based on the vector map in scale of 1:25000 analysis. The most frequent altitude is between 1225 and 1275 m a.s.l., and it is followed by the interval of 1125 to 1225 m a.s.l. Other altitudes are not so frequent; their shares are less than 10%. The mean altitude of the proposed area is 1052 m a.s.l.
In the Kroparica river and in some tributaries several discharges were measured. The measurements were performed mainly with the impulse injection of the tracer. Only a few measurements were performed with the current meter. The results are given in table 3, and positions of measurement points are given on the figure 7.
The comparison analysis between measuring points of Kroparica was performed. The analysis was made on scatter diagrams and linear regression models were calculated. The regression model between two points was established in order to estimate the invisible inflow of groundwater into the channel of the river. The slope of regresion higher than 1 indicates the presence of inflow of ground-water into the river channel. It was established that the inflow between KR-1 and KR-4 is practically nil. A strong inflow is present between KR-4 and terminal spring at the capture. The stationary inflows into the river channel are between 48 and 61 l/s.
As an indication of hydrogeological conditions in springs 16 samples for ?18O determination were taken. The results are given in table 3. The research was too short to establish the exact values of the altitude effect and the residence times of spring waters. On the basis of these results only indications could be given. In the western Slovenia the ap-
Mihael Bren~i~
proximate altitude effect for ?18O is 0.2‰/100 m. According to this statement we can found out that the recharge area of the main springs of Kroparica have recharge area that is higher than the recharge area of the creek Hrenovec and the springs on the right bank of the channel. This means that in the valley of Kroparica springs with different recharge areas exist. On the basis of the results of ?18O results and the proposed altitude effect it can be concluded that the recharge area of the main Kroparica springs is for about 200 m higher than the Hrenovec recharge area, and higher than for the springs on the right bank of the channel for about 300 m.
In order to perform a simple hydrologi-cal balance the analyses of rainfall and temperature were performed. The data were taken from the literature (Z u p a n ~ i ~ , 1995; M e k i n d a – M a j a r o n , 1996). The rainfall analysis was performed with a simple linear regression model determined as P = 1.5h+793 for the years 1961 to 1990, and as P = 1.4h + 500 for the years 1981 to 1990, where P is average yearly precipitations and h the altitude a.s.l.. According to the spatial distribution of altitudes based on the weighted average mean the rainfall in the recharge area was determined as 2399 mm for the period between 1961 and 1990 and as 2199 mm/year for the period between 1981 and 1990. Similarly, also the temperature curve was determined. A simple linear regression model was determined as T = –0.00491h + 10.67, where T is temperature in 0C. The average weighted temperature in the recharge area of the Kroparica is 5.40C. Based on these results, the mean real evapotranspiration was determined according to Turc at 430 mm/year. The effective rainfall in the recharge area of Kroparica was calculated as 1969 mm/ year for the period of 1961 to 1990 and as 1769 mm/year for the period of 1981 to 1980. As the mean effective rainfall in the recharge area of Kroparica the value of 1869 mm/year was determined.
For the calculation of descriptive statistics of discharges of the Kroparica river, the discharges at the Ov{i{e hydrograph station on the river of Lipnica were used. This station was used due to the fact that Kroparica is a part of the Lipnica river basin. The simultaneous data of both rivers were compared, and from the relation between them
Hidrogeolo{ke razmere v napajalnem zaledju izvirov Kroparice pod Jelovico
305
the share of Kroparica in the Lipnica river was estimated. For low water conditions it was is impossible to established the proper relations. For higher water conditions, however, it was determined that the share of Kroparica in Lipnica is between 11 to 19%, and consequently the mean discharge of Kroparica is between 224 to 386 l/s. On the basis of this data the mean recharge area was estimated to be between 3,8 and 6,5 km2.
Literatura
B u s e r , S. & D r a k s l e r , V. 1989: Geolo{ka karta Slovenije. Enciklopedija Slovenije III, 200– 201, Ljubljana.
B r e n ~ i ~ , M., B u d k o v i ~ , T., F e r j a n ~ i ~ , L., P o l t n i g , W. 1995: Hydrogeologie der Westlichen Karavanken. – Beiträge zur Hydrogeologie 46, 5 – 41, Graz.
F e r j a n ~ i ~ , L. 1987: Hidrogeolo{ko poro~ilo za obmo~je izvira Kroparice. Arhiv Geolo{kega zavoda Slovenije.
F e r j a n ~ i ~ , L. 1989: Predlog za{~ite vodnega zajetja na izviru Kroparice. Arhiv Geolo{kega zavoda Slovenije.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1974: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Kranj 1:100.000. Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
Grad, K. & Ferjan~i~, L. 1976: Osnovna geolo{ka karta – Tolma~ za list Kranj. Zvezni ge-olo{ki zavod, 70 p., Beograd,
G r a f e n a u e r , S. 1980: Petrologija triadnih magmatskih kamnin na Slovenskem. Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Razred za pri-rodoslovne vede, 220 p., Ljubljana.
Hajna–Zupan , N. 1995: Geolo{ka podoba Lipni{ke doline. v: [tekar Vidic (ed.): Krajinski zbornik, 30–38, Kropa–Radovljica.
Mekinda – Majaron, T. 1996: Klimato-grafija Slovenije. Temperature zraka – obdobje 1961 do 1990. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije, 356 p., Ljubljana.
M i l e t i } , P. & H e i n r i c h M i l e t i } , M. 1981: Uvod u kvantitativnu hidrogeologiju – stjene me-|uzrnske poroznosti. RGN – Fakultet sveu~ili{ta u Zagrebu, 220 p., Vara‘din.
Kranjc, A. & Male~kar, F. 1982: Brezno pri Le{ki planini – dopolnilne raziskave. – Na{e jame 23–24, 73–78, Ljubljana.
Pirc, S. 2003: Mineralne surovine za gradbe-ni{tvo v Lipni{ki dolini. – Vigenjc 3, 101 – 108, Kropa.
P r e i s i n g e r , D. 1979: Brezno pri Le{ki planini – 536 m. – Na{e jame 20, 76–77, Ljubljana.
P l a c e r , L. 1996: O premiku ob Savskem prelomu. – Geologija 39, 283–288, Ljubljana.
P l a c e r , L. 1999a: Contribution to the macro-tectonic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides. – Geologija 41, 223–255, Ljubljana.
P l a c e r , L. 1999b: Structural meaning of the Sava folds. – Geologija 41, 191–221, Ljubljana.
P l e n i ~ a r , M. 2000: Geolo{ka zgradba {ir{ega Radovlji{kega prostora. – Radovlji{ki zbornik, 9 – 33, Radovljica.
Premru , U. 1975: Geolo{ka zgradba Julijskih in Savinjskih alp. – Na{e jame 17, 67–75, Ljubljana.
S k a b e r n e , D., G o r i ~ a n , [. & ^ a r , J. 2003: Kamnine in fosili (radiolariji) iz kamnoloma Kamna Gorica. – Vigenjc 3, 85 – 100, Kropa.
Z u p a n , N. 1990: Geomorfolo{ke zna~ilnosti Jelovice. ^etvrti skup geomorfologa Jugoslavije v Pirotu, 87–93, Beograd.
Z u p a n ~ i ~ , B. 1995: Klimatografija Slovenije. Koli~ina padavin – obdobje 1961 do 1990. Hi-drometeorolo{ki zavod Slovenije, 366 p., Ljubljana.
306                                                                                                                                                  Mihael Bren~i~