GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ LJUBLJANA
Dr. Marko Kos	\0
DANES, KO LITOSTROJ MONTIRA TEŽKO INVESTICIJSKO STROJNO OPREMO, SAD LASTNEGA RAZISKOVALNO-RAZVOJNEGA TRUDA V VSEH DEŽELAH SVETA, VIDIMO, DA JE V TRIDESETIH LETIH V RAZVOJU PROIZVODOV DOSEGEL IZREDEN NAPREDEK. TO JE SAD DELA SLOVENSKIH KONSTRUKTERJEV — DELAVCEV, KI JIH PRED VOJNO SPLOH NISMO IMELI!
Ob Z. mufu, ptaznikii dela, čestitamo a&em članom delonne ocganisacije
LETO XVIII.
APRIL 1977
ŠT. 4
Tri generacije vodilnih konstruktorjev transportnih naprav s svojim starosto ing. Frančkom Kovačecom, rednim profesorjem ljubljanske fakultete za strojništvo; od leve na desno stoje Jože Lisjak, Janez Rode, Darinko Kolbl, Jože Šturm, prof. Franček Kovačec, Anton Rener, dr. Marko Kos, Dušan Hočevar, Franc Pcntek, Stane Kolenc
vališče, saj je danes po vgrajeni moči (800 KW) že drugi naj večji na svetu, takoj za Japonci. Danes lahko rečemo, da je Turboinšti-tut najožje povezan z usodo Litostroja, da ima v njem močno oporo in odličnega svetovalca pri reševanju najtežjih vprašanj. Raziskovalno delo se je razmahnilo zlasti po zaslugi teamov med strokovnjaki obeh strani.
Vse fundamentalne in aplikativne raziskave, ki se danes opravljajo v Jugoslaviji, temeljijo na sodelavi Turboinštitut — Lito-
stroj. Tej zvezi se z močnimi silami približuje strojna fakulteta v Beogradu, ki je vzgojila plejado doktorjev in magistrov, ki se ukvarjajo z vprašanji hidravličnega udara in vibracij hidrosiste-mov, kateri predstavljajo danes naj hujšega sovražnika projektantov vodnih turbin. To so izredno zahrbtni pojavi, katerih odkrivanje datira šele iz poslednjih let. Predstavlja takšno latentno nevarnost, da je potrebna vse večja pazljivost pri obratovanju hi-drocentral, ki sicer že deset let
t***********************
in več v miru obratujejo. Lahko rečemo, da smo imeli srečo, da se nam ni ničesar pripetilo, kajti takrat so konstrukterji dimenzionirali turbine bolj po občutku in z veliko mero opreznosti. V tej povezavi najboljših strokovnjakov Jugoslavije bo treba raziskati vzroke tem pojavom, katerih žrtvi sta postali pri nas v zadnjem času dve veliki turbini, ter tako začrtati varno pot za bodoče delo.
Velika opora je bil tudi Vodo-gradbeni laboratorij, kjer so preizkušali najnovejše zamisli Litostroja o razbremenjevanju turbin. Na tem področju je Litostroj danes prvi na svetu.
Z vsem entuziazmom so strokovnjaki analizirali pojave, ki so
(Nadaljevanje na 4. strani)
KJE SO NAŠE OPORE
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE!
Mednarodni praznik dela 1. maj delavstvo praznuje že od leta 1890, na osnovi sklepa kongresa II. Internacionale v Parizu. Za dan mednarodne delavske solidarnosti pa je razglašen v spomin na velike delavske demonstracije v Chicagu (ZDA) 1889. leta. Od takrat dalje na proletarski zastavi piše:
»PROLETARCI VSEH DEŽEL — ZDRUŽITE SE!«
Sprva so prvomajske proslave potekale v znak zahtev za uvedbo osemurnega delavnika in za večje mezde, revolucionarno vsebino pa so začele dobivati po zmagi sovjetske oktobrske revolucije leta 1917. V Jugoslaviji so bile prvomajske proslave na Hrvaškem in v Sloveniji že leta 1890, v Srbiji 1891, v Bosni 1906 ter v Makedoniji leta 1909.
Od oktobrske revolucije pa do danes je praznovanje delavskega praznika prežeto z zahtevami po temeljitih revolucionarnih spremembah v social-ekonomskem in političnem položaju delavskega razreda. V deželah, kjer je že zmagala socialistična revolucija, pa tega dne pregledujemo uspehe na vseh družbenih področjih ter obujamo spomine na revolucionarno pot. Izražamo tudi solidarnost in podpiramo boj zatiranih ljudstev, ki jih še tlači pest kapitalističnih izkoriščevalcev.
Janez Elikan
*
★
★
★
. * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
*************************************************:
Prav je, da ob tej obletnici opozorimo na značilnosti te poti ter da zlasti pokažemo na vse tiste ustanove in organizacije, katerih prispevek in sodelovanje je vgradilo delež v sedanji samostojni in neodvisni položaj Litostroja, ki je enakopraven vsem konkurentom v svetu.
Spočetka smo v Litostroju izdelovali turbine malih moči, danes se tako majhnih sploh ne lotevamo več. Pri tem smo se vzgle-dovali po podlogah, ki smo si jih z vso iznajdljivostjo organizirali iz tujine. To niso bile licence, saj licenc za turbine nismo nikoli imeli, pač pa so bile to res zvorč-ne predloge, katere smo nato pri-
rejali za razne potrebe. To velja zlasti za hidravlične oblike, ki pa so imele razmeroma nizke izkoristke. A razvojno delo se je začelo že tisti hip. V vsako turbino smo vnašali nove izboljšave in tradicija se je z leti bolj večala, s tem pa tudi izkušnje in — kar je glavno samozavest. Ko smo pred dvajsetimi leti prevzeli na-
************************
ČEBINE 1937-1977
V	soboto, 16. aprila je bila na Čebinah nq,d Trbovljami velika slovesnost v počastitev 40-letnice ustanovitve KP Slovenije, 40-letnice Titovega prihoda na čelo KP Jugoslavije ter 85-letnice Titovega rojstva. Na proslavi so sprejeli tudi Titovo štafeto, ki jo je v soboto pot vodila po revirskih krajih. Slovesnosti so se poleg znanih družbenopolitičnih delavcev udeležili tudi predvojni komunisti, partizani, brigadirji, člani teritorialnih enot, mladinci in vsi živeči delegati ustanovnega kongresa.
V	noči od 17. na 18. april 1937 je bil na osnovi smernic IV. državne konference KPJ iz leta 1934 v Barličevi domačiji na Čebinah ustanovni kongres KP Slovenije. Za kongres so volile delegate organizacije iz Ljubljane, Trbovelj, Jesenic, Kranja, Maribora, Savinjske doline, Ptuja, Kočevja, Bele krajine in Notranjske. Zaradi organizacijskih napak in slabih tehničnih priprav so se trije delegati na poti izgubili, trije pa se niso pojavili na kongresu. Na kongresu so bile tako zastopane partijske organizacije iz Ljubljane, Trbovelj, Jesenic, Kranja, Savinjske doline in Bele krajine z enajst delegati. Od delegatov je bilo osem delavcev, en obrtnik in dva intelektualca.
Od delegatov danes še žive: Edvard Kardelj, Miha Marinko, Franc Leskošek, Pepca Kardelj, Vencelj Perko in Albin Vipotnik.
Albin Vipotnik, eden od enajstih delegatov na ustanovnem kongresu KPS, je bil polnih petnajst let zaposlen v Litostroju. Zaposlil se je leta 1949 kot visoko kvalificirani strojni ključavničar, nato pa je delal kot strojnik v IVETU do upokojitve. Vipotnik se je udeležil kongresa kot delegat savinjskega področja, takrat je bil namreč zaposlen kot ključavničar v domačem kraju, Zabukovici, v rudniku. Bil je aktiven član tamkajšnje Svobode, sindikatov, bil je delavski zaupnik. V osvobodilno gibanje v Savinjski dolini se je vključil v letu 1941, pomagal je pri osnovanju Savinjske čete, bil je delegat Štajerske na zasedanju SNOS v Črnomlju, delegat II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, ki pa se ga ni mogel udeležiti, ker ni uspel pravočasno priti čez reko Savo.
Vipotnik je še danes aktiven, je delegat v krajevni skupnosti Komandanta Staneta, dela v organizaciji ZZB NOV. Dogodkov pred 40. leti se spominja rad in s ponosom, saj je sodeloval pri pomembnem zgodovinskem trenutku našega delavskega gibanja.
Ob 40-letnici ustanovnega kongresa KP Slovenije iskrene čestitke njemu kakor tudi vsem delegatom s Čebin!
K. J.
ročilo za dve hidrocentrali v Pakistanu, smo stali že čvrsto na lastnih nogah.
Pri nadaljnjem vzponu projektiranja hidro turbin ima veliko vlogo Turboinštitut, ki ga je Litostroj sam zgradil, a se je kasneje osamosvojil pod pokroviteljstvom Akademije znanosti.
Turboinštitutu se imajo projektanti zahvaliti, da so prišli do vse boljših hidravličnih oblik tur-
1947
1977
bin, ki se danes kosajo po svojih hidravličnih izkoristkih z najboljšimi na svetu. Znano je, da so dobili pred letom od ameriškega ministrstva za melioracijo posebno premijo, ker so imele turbine boljši izkoristek, kot je bilo zapisano v pogodbi. To ni bilo veliko, okrog 200 starih milijonov, toda predstavnik ministrstva je dejal:
»Ne spomnim se, da bi kdaj to komu izplačali — pa sem že 25 let v službi inšpektorja na ministrstvu.« To je dovoli za največjo diplomo!
V Turboinštitutu ima Litostroj močno in zanesljivo oporo, v njem ima vse boljše preizkuše-
S02D ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE
' J I 2 N
CA
PLANSKE
ZADOLŽITVE
V mesecu marcu je OO ZK TOZD FI sklicala izreden sestanek z eno samo točko dnevnega reda: Obravnava problematike v zvezi s planskimi zadolžitvami za leto 1977.
Planske zadolžitve po gospodarskem načrtu za leto 1977 so za TOZD FI zelo velike. Zato je toliko bolj potrebno, da se že na začetku leta seznanimo z nalogami in cilji.
IZVIRNA POT RAZREDNEGA BOJA
1. maj, mednarodni praznik dela je sinonim boja delavskega razreda za njegove pravice. Delavci vsega sveta, povsod kjer jim to oblasti dovoljujejo, slavijo ta dan, prirejajo srečanja, kujejo borbene načrte. Pripravljajo se za akcijo, da bi z revolucionarno avantgardo — komunisti na čelu prišli do pravic, osvojili oblast in v dolgotrajni bitki osvobodili sebe — svoj razred, kakor tudi vse delovne ljudi ter oblikovali svobodno skupnost proizvajalcev, ki ji pravimo komunistična družba. Tako običajno beremo ali razmišljamo o delavskem prazniku.
Letošnje praznovanje praznika dela bo v naši družbi obeleženo s praznovanji 85-letnice rojstva tovariša Tita, 40-letnice njegovega prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije ter s praznovanjem 40-letnice ustanovitve KP Slovenije.
Jugoslovanski delavski razred, delovni ljudje in občani smo že dvaintrideset let svobodni. Imamo svojo proletarsko državo, državo delavcev in kmetov. Prvi maj praznujemo tudi v spomin na lastno bogato revolucionarno pot, kakršno je prešlo le malo ljudstev. Enakopravnost, bratstvo in enotnost so besede, ki poleg svobode označujejo jugoslovansko socialistično skupnost. Te vrednote so bile motiv in cilj narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije ter borbe proti fašističnim zavojevalcem. Toda takih sadov zagotovo ne bi poželi, če ne bi imeli enotne in revolucionarne partije s tovarišem Titom na čelu. Partija je svojo moč črpala v zatiranih ljudskih množicah in v delavskem razredu. Bila je idejna in akcijska organizacija boja, ki je v zgodovinskih interesih delavskega razreda in socialistični revoluciji videla vizijo nove družbe. Ljudske množice so s splošno vstajo potrdile njeno vlogo, se uprle fašističnim tiranom in izkoriščevalskemu razredu stare Jugoslavije ter se odzvale klicu revolucije in sprejele program ekonomske, socialne in politične preobrazbe.
»Če ne bi bilo naše partije, tudi ne bi bilo Jugoslavije. Naši narodi se tega zavedajo«... je tovariš Tito posebej poudaril v predavanju o razvoju in delu naše partije, ko je govoril slušateljem Politične šole ZKJ v Kumrovcu, ki nosi njegovo ime. Potrebno je še dodati, da je v odločilnem zgodovinskem trenutku prišel na čelo naše revolucionarne voditeljice prav prekaljeni revolucionar, kovinarski delavec Josip Broz, ki je postal strateg in voditelj našega zmagovitega boja.
Vse te in druge okoliščine so omogočile, da smo po štirih letih krvavega boja stopili na lastno, izvirno pot razvoja, katerega tvorec je včerajšnja in današnja generacija.
Na c snovi tako bogate revolucionarne tradicije naš delavski praznik lahko bogato praznujemo. In kaj ta praznik za nas predstavlja danes? Predstavlja boj za globoko ekonomsko, socialno in politično preobrazbo, ki teži za tem, da postane človek največja vrednota te družbe, da so le delo in rezultati dela merilo človekovega položaja v družbi. Naša družbena skupnost je v svetovnih merilih gotovo izjema v oblikovanju svobodne družbe, kjer ima delavec dolžnost in pravico odločati o rezultatih svojega in hkrati družbenega dela, s tem pa preko delegatskega sistema odloča o vseh družbenih zadevah.
Toda povsod, na vsakem koraku še ne odloča, zato specifični razredni boj še traja. Vsak dan se pod vodstvom Zveze komunistov ter drugih družbenopolitičnih organizacij borimo za to, da zapisane norme postanejo prevladujoča družbena praksa. Seveda so vsi tovrstni procesi zapleteni, proces ustvarjanja novih vrednot in socialistične zavesti pa dolgotrajen.
Tudi delavci Titovih zavodov Litostroj se pridružujemo praznovanjem po vsej domovini. Ob 30-letnici, začetku obratovanja naše tovarne bomo proslavili tudi pomemben jubilej tovariša Tita in naše Zveze komunistov. Najlepše pa se bomo oddolžili s tem, da bomo povečali produktivnost, dosegli visoko stopnjo rasti proizvodnje in dohodka. Znotraj delovne organizacije moramo še hitreje razvijati socialistične samoupravne odnose proizvodnje ter s tem omogočiti, da se vsak dan več delavcev vključuje v procese samoupravnega odločanja.
Janez Elikan
Prijetno je bilo ugotoviti, da je bila udeležba članov polnoštevilna. Poleg članov ZK so bili zaradi pomebnosti obravnavane proizvodne problematike povabljeni še: delegat DS, IO sindikata, IO DS, OO ZSMS in celotna vodilna in vodstvena struktura.
Uvodno besedo je imel sekretar tovariš Miha Premk, ki je med drugim poudaril, da se je sekretariat na osnovi že predhodnega sklepa OO odločil za tak sklic razširjenega sestanka, kjer naj bi tekla beseda le o proizvodnji. Plan, ki izhaja iz sprejetih naročil, je v primerjavi z lanskim letom višji za 20%, kar pomeni tudi večje obveznosti. Izhajajoč iz teh podatkov in ob upoštevanju strukture naročil, ki ni usklajena z našimi zmogljivostmi, je toliko bolj pomembno, da se s problemi in nalogami čim prej do podrobnosti seznanimo in se tudi čimprej spoprimemo z njimi.
Za nami so že trije meseci letošnjega leta. Realizirana količina tega obdobja ni dosegla planiranega, a je vendar višja kot v istem obdobju preteklega leta. Opaziti je, da kljub polni zasedbi z naročili vsa delovna mesta niso tako zasedena, kot bi si želeli. Ugotavljamo, da so nekatera delovna mesta preobremenjena, nekatera pa ne. Struktura naročil je taka, da tri proizvodne skupine (turbine, žerjavi in TTS) nosijo glavni delež obremenitve. Tovariš sekretar je v nadaljevanju poudaril, da so pri tem zelo važni kooperacijski odnosi, predvsem pri reševanju ozkih grl.
Ti odnosi morajo temeljiti na določenih programih in morajo biti usklajeni z razporeditvami dela v tovarni.
Področje produktivnosti je glede na obstoječ normski sistem še zelo odprt, nerešen problem, vendar smo v preteklem obdobju že storili viden korak k izboljšanju, v bodoče pa ga bomo morali resneje in učinkoviteje reševati. Norme bi morale imeti odraz resničnega vlaganja in bi tako stimulativno vplivale tudi na povečanje produktivnosti ter bile realnejša osnova pri planiranju proizvodnje.
Omenjena je bila disciplina, ki še ni na želeni višini. V zad-
njem času je bilo izrečenih precej disciplinskih ukrepov, ki naj bi imeli vzgojni vpliv. Ukrepi so bili izrečeni v pretežni večini delavcem iz vrst neposredne proizvodnje. Tudi v prihodnje je treba ukrepati na tak način.
Uvodne besede je tovariš sekretar zaključil z mislijo, da obravnava proizvodne problematike ne sme izzveneti kot obtoževanje, temveč mora imeti značaj konstruktivnega postopnega reševanja, ki se bo odražal na povečanju realizacije in še boljšega poslovanja.
Nato se je razvila bogata razprava, iz katere je postavljena komisija v sestavi tovarišev Kri-čaja, Novaka in Boraka oblikovala široko paleto zaključkov in sklepov, ki dejansko predstavljajo bodoče naloge OO ZK TOZD FI.
Nekaj pomembnejših ugotovitev in sklepov komisije:
— Obstoječa struktura naročil za to leto ima izrazito tendenco k težjim objektom, zaradi česar so preobremenjeni težki obdelovalni stroji. Primanjkuje nam tako obdelovalniških kapacitet kakor tudi ustreznega kadra. To rešujemo s preusmeritvijo že usposobljenega kadra z manjših strojev na večje in zahtevnejše, da so ti maksimalno izkoriščeni.
— Rešiti je treba že dolgo nerešeno vprašanje preventivnega vzdrževanja strojnega parka, kar bi zmanjšalo izpade strojev in povečalo izkoriščanje naših zmogljivosti.
— Vzdrževanje strojev bi moralo potekati predvsem v času izven rednega obratovanja. To je potrebno, ker obratujejo s ključnimi stroji do 20 ur efektivno dnevno.
— Pospešiti je treba postopek nabave ključnih strojev, za katere je tehnični del naročila že opravljen in tistih, kateri so za realizacijo sprejetih naročil nujno potrebni in so zajeti v srednjeročnem planu.
— Vzporedno z bogatenjem strojnega parka je potrebno rešiti nabavo opreme za termično obdelavo in površinsko zaščito, kar predstavlja za to tehnološko operacijo že resno oviro pri eko-
nomskem in fizičnem izpolnjevanju obvez.
— Pri reševanju preobremenitve bo potrebno sodelovanje v obliki kooperacije. Sodelovanje mora temeljiti na daljšem obdobju in mora biti usklajeno glede zasedbe in cen.
Želimo, da se v okviru SOZD ZPS ustvarijo primerni pogoji za širšo kooperacijo v smislu smotrne delitve dela, in da so kasnejši nesporazumi izključeni.
— Težiti je treba za tem, da pri sprejemanju upoštevamo dane kapacitete. Izpad naročil na črpalkah in dieselskih motorjih povzroča neskladja tako v strojni kot v ročni obdelavi.
— Ključni problem pri finali-zaciji je še vedno neusklajena materialna dobava. Odstopanja od rokovnih obveznosti vseh vključenih v proizvodni proces povzročajo neizkoriščenost kapacitet, podražitve proizvodnje, in neenakomerno obremenitev, to stanje ima končen odraz na zmanjšani in zakasneli finaliza-ciji. želim poudariti, da je temu problemu treba posvetiti več pozornosti predvsem pri obravnavi materialne oskrbe, ki bi morala biti celokupna. Izboljšanje tega stanja bi tudi izboljšalo in utrdilo medsebojne odnose.
— Tehnična dokumentacija še vedno ni rokovno pravočasna. Tudi na tem področju je občutiti preveliko razčlenjenost, zaradi česar so pogosti primeri, da je predmet že v montaži, dokumentacija pa še ni predana v celoti.
— Ugotavljamo, da smo v časovnih presegih dosegli umiritev. Zato je nujno v tej fazi dokončno oblikovati normsko politiko, ki bo ustrezala vsem elementom Zakona o združenem delu. Realizirati moramo že sprejete sklepe za stimulativno nagrajevanje vsega kadra.
— Razširitev dvoizmenskega dela predstavlja za nas problem z vidika ustreznih usposobljenih kadrov in njihove stimulacije. Stalno ugotavljamo prešibak priliv strojnih obdelovalcev, vse več je ključavničarjev — ročnih delavcev. Zadnji ne kažejo zanimanja za izučitev za delo na strojih, ker jim dvoizmensko delo ne nudi primernega nadomestila v osebnem dohodku, v zameno za vse druge ugodnosti.
— Boljši medsebojni odnosi, večja motivacija, zboljšana delovna in poslovna disciplina do skupnega proizvoda — vse to mora dati tudi boljše rezultate. Ti bodo osnova za večjo ekonomičnost, izkoriščenost kapacitet, krajšanje proizvodnega ciklusa in obenem hitrejšega obračanja vloženih sredstev. Na ta način bomo ustvarili pogoje za razširjeno reprodukcijo in se aktivno vključili v stabilizacijo našega gospodarstva.
N.
tri samostojne oddelke: nabav-no-materialni oddelek, prodajni oddelek in oddelek za zunanjo trgovino. Hkrati s tem pa se je
celotni pogon razdelil na dva dela: na metalurški oddelek in mehansko obdelavo. Vzporedno s to reorganizacijo podjetja pa so se seveda spreminjale in dopolnjevale naloge kapitalne proizvodnje, računovodstva in splošnega sektorja.
TEŽAVE S KADRI IN PRVA VELIKA DOMAČA NAROČILA
V letu 1952 je bilo problematično predvsem vprašanje kva-
lificiranih kadrov. Največ težav je imelo podjetje pri iskanju strugarjev, elektrovarilcev in visokokvalificiranih livarjev. Tudi proizvodnja ni tekla brezhibno, predvsem zaradi nabave različnih inozemskih strojev, pa tudi zato, ker v tovarni niso montirali dovolj vrtalnih strojev.
V tem času pa je Litostroj že dobival prva velika domača naročila, zlasti za gradnjo hidroelektrarn:	Mavrovo, Peračica,
Vuhred, Nikšič, Vlasina III. in IV., Jajca in še nekaterih drugih. Vse to je terjalo od delovnega kolektiva, vodstva in organizacije ogromne napore in povečano storilnost. Temu pa se je pridružilo pospešeno delo za izgradnjo livarne jeklene litine.
Leta 1952 je celotni dohodek podjetja znašal 3 milijone din. V tem letu je bila zaključena prva etapa gradnje in je ustvarjeni finančni načrt prvič ustrezal vloženim sredstvom. Po tem letu, ko so v gospodarstvu začeli veljati novi instrumenti, pa je celotni dohodek začel skokovito naraščati. Tako je že leta 1957 dosegel 5 milijard 300 milijonov dinarjev.
OSVAJANJE TUJEGA TRŽIŠČA
Leta 1953 so se Litostroju odprla prva tuja tržišča. Prvi izvozni posel je Litostroj sklenil
TRI DESETLETJA DOLGA POT
Začetki samoupravljanja
(Nadaljevanje)
»Pred desetimi leti je Zvezna ljudska skupščina sprejela enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije. Z njim je bilo prvič v zgodovini uresničeno akcijsko geslo delavskega gibanja:
.Tovarne delavcem’. Z uvedbo delavskega samoupravljanja se je začelo obdobje hitrejšega in močnejšega razvoja socialistične demokracije in socialističnih odnosov v naši državi.« (iz poslanice predsednika republike Josipa Broza Tita delavskemu razredu Jugoslavije, 1960 leta).
2.	septembra 1950 leta so delavci Litostroja prevzeli podjetje v svoje roke. Čeprav tedaj še niso poznali vseh pripomočkov, ki so jim bili na razpolago, so jih čakale ogromne in odgovorne naloge, ki so jih morali izpolniti in tako opravičiti zaupanje družbe in državnega vodstva, ki jim je dalo podjetje v upravljanje.
V prvem obdobju uveljavljanja samoupravnih načel so Lito-strojčane ovirale vezi administrativnega sistema. Le-te so zavirale samostojno poslovanje
podjetja in razpolaganje s sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Samoupravljanje je terjalo hitrejše menjavanje družbene strukture, saj se je v številnih delavskih svetih zvrstilo vedno več neposrednih proizvajalcev, ki jih je praksa upravljanja obogatila. Delavsko in družbeno samoupravljanje je povzročilo tudi izreden preobrat v razvoju naše družbe na vseh njenih področjih.
Leta 1951 so delavci Litostroja prvič v zgodovini delavskega gibanja in prvič odkar so bili uvedeni organi delavskega samoupravljanja, potrjevali zaključni račun svojega kolektiva. V zvezi z uvajanjem novega finančnega sistema, po decentralizaciji in drugih demokratičnih gospodarskih spremembah v državi, so tudi Litostrojčani začeli iskati ustrezne oblike dela, da bi se prilagodili novim zakonom. To je narekovalo osnovanje nekaterih služb, ki naj bi opravljale stvarno kalkulacijo proizvodnje, kar naj bi podalo jasnejšo podobo naše proizvodnje. Po sklepu delavskega sveta se je takrat komercialni sektor razdelil na
Slavnostna seja DS 2. septembra 1950, kjer so delavci sprejeli ključe tovarne v svoje roke
RAZGOVOR Z MAGISTROM SAVOM RAKČEVIČEM LETOŠNJIM NAGRAJENCEM SKLADA BORISA KIDRIČA
Nagrada za uspeh
Med letošnjimi nagrajenci Sklada Borisa Kidriča je tudi magister Savo Rakčevič, šef oddelka za avtomatsko regulacijo turbin. To je že drugo priznanje, ki ga je tovariš Rakčevič dobil v zadnjih letih od tega sklada. Prvo priznanje je dobil leta 1974 za izum: »Regulator pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne«, o čemer smo nekaj že pisali. Sedaj pa je tovariš Rakčevič dobil priznanje skupaj z Iskrinimi strokovnjaki za nov elektronski turbinski regulator ETR — ISKRA.
14. aprila smo v Litostroju sprejeli lokalno štafeto mladosti mesta Ljubljane. Štafetno palico s pozdravi tovarišu Titu smo sprejeli od mladincev iz Medvod in jo prinesli pred spominsko obeležje, kjer je bil tudi krajši kulturni program. Naši mladinci so jo nato ponesli po tovarni, zatem pa so jo izročili mladincem delovne organizacije »Lek«.	^
25. aprila je bila proslava pred spomenikom v parku tovarne v počastitev ustanovitve OF, kjer so sodelovali vsi nosilci kulturnega življenja. Nastopila je pihalna godba, pevski zbor v polni sestavi in recitatorji našega izobraževalnega centra.
25. aprila je bila v prostorih naše delavske restavracije slovesna podelitev sindikalnega znaka in priznanja OF, kar predstavlja počastitev 40-letnice ustanovitve KPS na Čebinah, 40-letnice prihoda maršala Tita na vodilni položaj KPJ in njegovega 85. rojstnega dne.
23. aprila je bila mladinska akcija čiščenja okolice. Udeležilo se je je okrog 150 mladincev, največ jih je bilo iz TOZD Pl in TOZD FI. Delovno akcijo so organizirale osnovne organizacije ZSMS po tozdih, vodili pa so jo predsedniki osnovnih organizacij.
Tovariš Rakčevič, skupaj s skupino Iskrinih strokovnjakov vam je podeljena nagrada in priznanje iz Sklada Borisa Kidriča za izume in izpopolnitve. Nagrade se nanašajo na prvi tovrstni jugoslovanski proizvod — ETR — ISKRA. Povejte, prosim, kaj več o tem novem proizvodu in o delu, ki ste ga v to vložili.
Delo na tem proizvodu se je začelo pred petimi leti. Pobudo za to so dale vse pogostejše zahteve po čim popolnejši avtomatiki hidroelektrarn doma in Po svetu. Vzrok, da teh elektronskih turbinskih regulatorjev nismo razvili že prej, skupaj s strokovnjaki za elektroniko, je v tem, ker je bilo zanje premajhno povpraševanje. Sedaj so naročeni trije za HE DOBLAR m realno je pričakovati, da bo v doglednem času naročenih še okrog 20 teh naprav, s tem pa se bodo sorazmerno hitro povrnili stroški, ki so bili vloženi v razvoj prototipa. Delo, ki sem ga vložil v ta proizvod, se odraza v tem, da sem sodeloval pri Postavitvi osnovne koncepcije regulatorja glede regulacije fre-
kvenc in moči, karakteristik regulatorja, zanesljivosti izvedbe, robustnosti glede na zunanje vplive, kot so vlaga, temperatura, prah, tresljaji, tropska klima in podobno. Poleg tega sem sodeloval pri sestavljanju merilne metode in načina preizkušanja te naprave v laboratoriju in v hidroelektrarni.
Kakšna je pravzaprav vloga tega regulatorja pri turbini?
Poleg vloge v regulaciji turbine ima regulator to nalogo, da sodeluje tudi pri procesu avtomatizacije hidroelektrarne in ga je bilo treba zaradi tega izvesti tako, da ustreza vsem pogojem, ki jih zastavlja hidravlični del turbinske regulacije. Ta elektronski turbinski regulator nadomešča naš akcelerotahome-trični krmilni regulator hidravlično mehaničnega tipa. Naj povem, da moramo k temu regulatorju za kompletiranje sistema turbinske regulacije izdelati še naslednje: napravo za pripravo tlačnega olja, (rezervoar s črpalnimi agregati, preklopnimi varnostnimi in nepovratnimi ventili, tlačnimi kotli, kompre-sorskimi agregati in elementi za avtomatizacijo), hidravlična po-jačala (elektrohidravlični pretvornik, pomožni servomotorji, razvodni ventili in hidravlični motorji), varnostne naprave elementov za avtomatizacijo procesov zaganjanja in ustavitve agregatov, povratne zveze in cevovode ter merilne in upravljalne elemente. Ta elektronski regulator je torej samo en člen v verigi turbinskega regulacijskega sistema.
Kakšne koristi bo imela naša delovna organizacija ob tem?
Glavne koristi tega proizvoda so naslednje:
— Ne bo več potrebno s konvertibilnega področja uvažati te drage naprave, kar bo vplivalo na znatno znižanje stroškov naše opreme in povečalo našo konkurentnost.
— Zmanjšanje stroškov vzdrževanja zaradi lažje nabave rezervnih delov in hitrejšega in cenejšega nudenja servisnih uslug.
— Enostaven in zanesljiv ostali hidravlični del regulacijskega sistema, ki mu je elektronski del regulatorja prilagojen. Z njim dosežemo večjo kvaliteto regulacije in zanesljivosti obratovanja, kar je dostikrat odločilno pri pridobivanju naročil.
— Nastop Litostroja na tujem in domačem tržišču z elek-tro hidravličnim turbinskim regulatorjem lastne proizvodnje bo občutno lažje, ne samo zaradi konkurentnosti zaradi manjše cene v primerjavi z doslej uvoženimi elektronskimi regulatorji, temveč tudi zaradi visokih tehničnih kvalitet in našega strokovnega ugleda, ki bo s tem občutno povečan.
Kakšne so tehnične kvalitete tega novega regulatorja?
Da bi dokazali tehnične vrednosti tega proizvoda, so bile v vsaki fazi izdelave izvršene obsežne laboratorijske meritve na tako imenovanem električnem modelu hidroagregata. Ko so te meritve pokazale zadovoljive rezultate, smo se odločili, da ta regulator preizkusimo še na hidroelektrarni »ORLOV AC«, ki ima najbolj težavne pogoje reguliranja. Poleg tega so na tej hidroelektrarni vgrajeni elektronski regulatorji tvrdke ASEA iz Švedske, kateri imajo največ referenc v svetu in so obenem tudi prvi v svetu izdelali elektronski regulator. Preizkusi so bili izvršeni na ta način, da so na isti turbini izvršeni enaki preizkusi z ASEINIM in ISKRINIM regulatorjem. S primerjavo posnetih oscilogramov smo na podlagi znanih kriterijev ugotovili, da je naš proizvod v vsakem oziru popolnoma enakovreden uvoženemu. Obsežna dokumentacija, ki je bila ob tej priliki posneta in potem obdelana, bo najboljši dokaz kupcu o visoki vrednosti našega elektronskega regulatorja.
Znano je, da ste leta 1974 dobili nagrado iz Sklada Borisa Kidriča za izum regulatorja pretoka za nizkotlačne hidroelektrarne, zato nas zanima, kako da ste prejeli priznanje in nagrado tudi letos?
Ker sem vsa ta leta sodeloval z Iskrinimi strokovnjaki pri izvedbi in preizkušanju tega
proizvoda, me je tudi Iskra vključila v predlog za to nagrado v sklopu svoje raziskovalne skupine, ki ji gredo vse zasluge za uspešno izvedbo naprave.
Lani ste postali magister tehničnih znanosti. Ali je vaše magistrsko delo obsegalo tudi področje elektronskega regulatorja?
V mojem magistrskem delu je bila le delno zajeta problematika elektronskega regulatorja, sicer sem pa obdeloval nekatere probleme dinamike in projektiranja krmilnih sistemov za vodne turbine, ki so bile do sedaj v literaturi pomanjkljivo obdelani.
Tovarišu magistru Rakčeviču se v imenu bralcev lepo zahvaljujemo za odgovore in pojasnila. Želimo mu še naprej uspehov pri znanstveno raziskovalnem delu na področju regulacije turbin.
Čestitamo mu za naziv magister tehničnih znanosti, predvsem pa za letošnjo nagrado iz Sklada Borisa Kidriča.
Brez dvoma smo Litostrojča-ni lahko ponosni, da imamo v svoji sredi človeka in tovariša, ki s svojim nesebičnim delom prispeva za naš boljši jutri.
A. N.
NOVA NAROČILA
TURBIN
Februarja letos smo prejeli kratko obvestilo iz Nove Zelandije s čestitkami za novo dobljeno delo za centralo Rua-hihi,
HE RUAHIHI ne predstavlja velikega izvoznega posla, vendar zaradi pomena, iz katere države prihaja in zaradi želje po izvozu zasluži prav gotovo vso pozornost. Novo naročilo obsega dve Francisov! turbini, vsaka po 10,5 MW moči, opremljenimi z našim regulatorjem turbine in z regulatorjem tlaka ter dvema pred-turbinskima loputama.
V začetku marca pa smo dobili res majhno naročilo in sicer eno turbinico tipa Francis z regulatorjem za Nepal. Agregat bo montiran v odročnih krajih, tako da bo vsa oprema prenesena iz Katmundu-ja na gradbišče s helikopterjem. Celoten objekt bodo zgradili Jugoslovani v okviru pomoči naše države tej azijski državici pod Himalajo.
Silvan Štokelj, ing.
Za.izdelavo 21 električnih mostnih dvigal za tovarno vagonov integral Coach Factory v Pe-rambouru in 6 enakih dvigal za železniške delavnice Eastern Railways v Gorakhpuru (z nosilnostjo 5—60 ton).
To so bila dvigala, ki so se s svojo lahko in moderno izdelavo v Indiji hitro uveljavila. Izdelana so bila v klasični predalčni obliki. S sistematičnim raziskovalnim delom pa so projektanti v Litostroju postavili leta 1955 osnove za nov tip dvigala, ki se zaradi dveh svojih značilnosti imenuje škatlasto para-bolično dvigalo. Temu je takoj na to še sledila pogodba med Pakistansko firmo na eni in »Rade Končarjem«, »Metalno« ter »Litostrojem« na drugi strani, za dobavo in montažo opredi6 za kompletne HE »Chichoki viailian«. Kmalu za tem je začel Litostroj izvažati tudi na druga svetovna tržišča v Aziji, Afriki, Juzm Ameriki in Evropi. Tako 1 Je že zelo zgodaj utrl pot na funanji trg ter prispeval pomem-delež k prvim uspešnim ko-anom jugoslovanske strojne industrije v tujini.
l955°STROJ V LETIH 1954 IN
^ji> da bi se organi delavca samoupravljanja še bolj ^ 0užali neposrednim proizva-
jalcem, so ustanovili obratne delavske svete. O tem so izdelali poseben poslovnik, hkrati pa so osnovali tudi pomožne organe delavskega sveta za livarno sive litine, livarno jeklene litine z laboratorijem, moderno mizarno, obdelovalnico s kovačijo, montažo s pločevinarno, za tehnični sektor in komercialo ter vzdrževanje.
Zaradi vse večje potrebe po sprotnem obveščanju o problematiki podjetja in strokovnem vzgajanju, pa so delavci Litostroja začeli že leta 1950 izdajati mesečno glasilo z imenom »Turbina«, ki pa je na žalost izhajal le pol leta.
Leta 1954 je bila izvršena tudi primopredaja poslov dotedanjega direktorja Franceta Pe-
Udarnik iz prvih let
čar j a novemu direktorju Božidarju Guštinu.
Leta 1955 so dogradili kisi-karno z zmogljivostoj 60 m3/h kisika. Gradnjo nove kisikame so narekovale vse večje potrebe, saj je litostrojska kisikarna oskrbovala s kisikom tudi druga podjetja v Ljubljani, vse potrebe pa so kmalu presegle njeno skrajno zmogljivost, čeprav sta bila v gradnji predvidena dva agregata s to zmogljivostjo, so najprej montirali le enega. Ker pa so bile lastne potrebe in potrebe drugih kupcev vse večje, so v »železarni Jesenice« kmalu naročili še drugi agregat.
ŠE VEČ STANOVANJ ZA DELAVCE
Že v letu 1951 se je Litostroj zavzemal za gradnjo novih stanovanj. Za reševanje te problematike so za dodeljevanje stanovanj določili posebne kriterije. že takrat je želelo več članov kolektiva vložiti lastna sredstva v stanovanjsko gradnjo. V tem času so bili tudi delavci pripravljeni pomagati v skupnih udarniških akcijah. Tako so s pomočjo udarniškega dela ustvarili močan stanovanjski fond. Taka oblika udeležbe (da se v gradnjo vlaga čim večji lastni delež) in takšno upravljanje sta bila v tedanjih razmerah nekaj
čisto novega in sta vzbudila zanimanje tudi pri drugih podjetjih v Jugoslaviji.
Vendar pa je bilo stanovanjsko vprašanje v naslednjih letih še vedno pereče. Bilo je tudi eden izmed vzrokov za precejšnjo fluktuacijo, zato je Litostroj začel z izgradnjo enodružinskih hišic in s preurejanjem samskega doma v Vižmarjih.
PA ŠE ŠPORT IN REKREACIJA
Že ob samem nastanku Litostroja se je rodila ideja o delavskih športnih igrah. Okrog leta 1952 so bile te igre že večkrat na sporedu. Takrat je bilo v Litostroju športno društvo, ki je bilo pobudnik, kmalu pa se je združilo s športnim društvom »ILIRIJA«, saj so nekateri športniki želeli čim več tekmovanj.
Pozneje se je športna dejavnost spet v večji meri odvijala znotraj tovarne in se manifestirala v srečanju kolektivov, ki so bili sorodni ali, ki so poslovno sodelovali.
V tem času so se delavci Litostroja tudi odločili za nakup počitniškega doma v Poreču in za gradnjo planinskega doma na Sorici.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Naši spon pred sodiščem ZD
VARSTVO PRAVIC ZNOTRAJ
TEMELJNE ORGANIZACIJE
Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu zagotavlja vsakemu delavcu varstvo njegovih pravic iz združenega dela. Vsak delavec, ki misli, da je bila kršena njegova pravica iz združenega dela, lahko zahteva v temeljni organizaciji varstvo svojih pravic in sicer i ugovorom na delavski svet svoje TOZD. Delavec lahko ugovarja na sklep, ki ga je prejel, in sicer v 15 dneh po prejemu, lahko pa ugovarja tudi, kadar mu sklep ni bil vročen in sicer v 15 dneh od dneva, ko je zahteval, da se mu vroči.
NEKAJ O DOKONČNOSTI
SKLEPOV
Dokončen sklep je tisti sklep, ki je izvršljiv. Sklep delavskega sveta o ugovoru je dokončen.
Če je delavec zoper sklep OMRD ali drugega organa ugovarjal na delavski svet, se sklepa ne more izvršiti, dokler o njem ne sklepa delavski svet (razen v primerih, ki so določeni s samoupravnim sporazumom). Ko pa o ugovoru sklepa delavski svet, postane sklep z dnem vročitve delavcu dokončen in torej izvršljiv.
Primer: OMRD je zaradi kršitve delovne obveznosti delavcu izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavcu delovno razmerje ne preneha takoj, tem-ve s pretekom 15-dnevnega roka, v katerem ima pravico ugo-
varjati na delavski svet. če pa v tem roku ugovarja in delavski svet potrdi sklep OMRD, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko mu je vročen sklep delavskega sveta. Sklep delavskega sveta je torej dokončen.
UGOVOR NA DOKONČEN
SKLEP
čeprav je sklep delavskega sveta dokončen, lahko delavec tudi na ta dokončen sklep ugovarja, vendar sedaj, ko je že uporabil vse poti znotraj temeljne organizacije, lahko zahteva varstvo pravic pri Sodišču združenega dela. Ugovor je vezan na rok 30 dni po prejemu sklepa oziroma 60 dni, potem, ko je ugovarjal na delavski svet, v primeru, da sklepa delavskega sveta ni dobil v 30 dneh.
KAKO JE V NAŠI DELOVNI
ORGANIZACIJI?
Prav gotovo vsi težimo k temu, da bi se vsi spori in nezadovoljstva rešili znotraj temeljne organizacije, če to ni mogoče po neformalni poti, pa vsaj preko samoupravnih organov znotraj TOZD. Trdim lahko, da si v primeru reševanja ugovora na delavskem svetu člani delavskega sveta kar najbolj prizadevajo sprejeti najustreznejšo in najpravilnejšo rešitev.
Kljub temu je bilo v lanskem letu v naši delovni organizaciji 7 delavcev, ki z rešitvijo znotraj TOZD niso bili zadovoljni in so se obrnili na Sodišče združenega dela v Ljubljani zaradi var-
stva pravic, do konca marca 1977 pa še nadaljnja 2 delavca. Od delavcev, ki so iskali varstvo pravic pri Sodišču združenega dela, so 3 iz TOZD Pl, po 2 iz DS SSP in TOZD IRRP ter po eden iz TOZD ZSE in IVET.
DELOVNI SPORI V LETU
1976
Od delovnih sporov, sproženih v letu 1976, so vsi razen enega že pravnomočno končani.
Od sedmih delovnih sporov jih je bilo šest v zvezi z novim sistemom delitve OD v naši delovni organizaciji, medtem ko se je en delavec (iz TOZD FI) pritožil na Sodišče združenega dela zaradi disciplinskega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Delavcu je delavski svet TOZD FI zaradi ponavljanja kršitev delovnih obveznosti — predčasni odhodi, zapuščanje delovnega mesta, zamujanje na delo in splošne nediscipline izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavec je na sodišču ugovarjal, da v postopku ni bil zaslišan, da ni bil vabljen in da mu ni bil vročen dokončen sklep. Na podlagi izvedene obravnave pa je Sodišče združenega dela ugotovilo, da v okviru TOZD FI ni bilo takih kršitev, »ki bi bistveno vplivale na pravilnost sklepa o kršitvi delovnih obveznosti« in da trditve delavca ne držijo. Zato je sklenilo, da_ se sklep delavskega sveta obdrži v veljavi, ker je skladen s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih in zakonom.
Kje so naše opore
(Nadaljevanje s 1. strani)
s tem povezani, in določili najbolj ugodne razmere pretočnih kanalov. Tako so dali osnove najbolj konkurenčnim ponudbenim projektom Litostroja.
V zadnjem času je rodilo tudi sodelovanje z ISKRO svoj težko pričakovani sad: preizkušnje na hidrocentralah so potrdile odlično izvedbo Iskrinega elektronskega regulatorja, ki bo dopolnjeval Litostrojev hidravlični krmilni sistem vodnih turbin. V nekaterih točkah prekaša celo tuj regulator. Iz tega sodelovanja se bo rodila trajna povezava na področju avtomatizacije in regulacije hi-drocentral.
Poleg vodnih turbin je Litostroj v prvih letih proizvajal edino še tekalna dvigala. Razvoj tekalnih dvigal je potekal drugače kakor pri turbinah ter je bil specifičen za vejo, ki ni imela — nasprotno od turbinske — nobene tradicije v preteklosti ter se je začela povsem na novo.
Pri tem je treba poudariti ogromno zaslugo za razvoj te veje, ki jo ima Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, kjer je njen profesor Franček Kovačec, nestor slovenskih konštrukterjev, vzgojil plejado mladih inženirjev ter jim vcepil ljubezen do konstruiranja in predvsem zaupanje v svoje lastne sile. Večina njih je prišla v Litostroj, kjer je imela na pretek preizkušenj za svoje iskanje in znanje (drugače kot danes, ko odhajajo mladi povsod drugam, samo v industrijo ne). Ti inženirji so prav zato, ker niso imeli ne tradicije ne vzorov, razvili nove vrste paraboličnih škatlastih tekalnih dvigal, ki so bili tedaj v Evropi edini, naj večjih nosilnosti, ter so z njimi zmagovali na vseh licitacijah po svetu z odličnimi cenami in za zelene dolarje ter odhajali sproti, skoraj po tekočem traku v vse dežele sveta, od Mehike do Indije, Danske in Belgije do Pakistana. Samo v Indiji jih je 200, med njimi 500-tonski v Bhakra Damu, ki je največji v Aziji.
Kadar Litostroj ni zmogel vsega dela, je konstruiranje mnogih dvigal prevzel sam profesor Franček Kovačec. Razvil je tudi cevaste žerjave naj večjih razpetin, ki imajo izredne vozne lastnosti, drugačne kot pri drugih proizvajalcih, ki so doživeli težke poškodbe.
Litostroj je na tej osnovi projektiral metalurška dvigala za najtežje obratovanje: v železarni Skopje delujejo livna dvigala, ki so največja v južni Evropi. Litostroj ski inženirji so oblikovali zakonodajo o dvigalih, ki je osnova varnostnim inženirjem in inšpektorjem ter 54 standardov JUS, ki so danes osnova za konstruiranje in proračun dvigal ter njihovih komponent. Izdelali so tudi tipizacijo dvigal, ki je bila prva modulna tipizacija na geometričnih stopnjah v industrijskem razvoju pri nas. Takšnih sadov svojega dela ne more pokazati nihče v Jugoslaviji. Delo vse številnejših proizvajalcev dvigal v Jugoslaviji, ki vse bolj širijo svoj obseg, sloni na njihovih dolgoletnih naporih.
Ta prizadevna skupina konstruktorjev bi zaslužila vsaj Kraigherjevo nagrado, kot jo je dobila neka druga takšna skupina. Vendar je stara resnica, da ostanejo najzaslužnejši delavci v senci. Naj jim bodo te besede v skromno priznanje!
Ta tradicija in ugled sta pripeljala Litostroj do razvoja polarnih in polavtomatiziranih dvigal za atomske centrale z zahtevami, ki predstavljajo višek našega konstruiranja. Litostroj je edini jugoslovanski proizvajalec, ki dobavlja opremo po lastnem raziskovalno - razvojnem know -howu (kompleksni tehnologiji). Največji uspeh so še zahtevnejša dvigala — manipulatorji goriva s programiranim vodenjem za pet sovjetskih atomskih central. Samo en tak manipulator je vreden 2,8 milijona dolarjev, za prevoz enega samega bosta potrebna dva vlaka s 25 vagoni.
To je edinstvena pot truda in uspeha, na katero lahko pokažejo
slovenski inženirji — razvijalci, konstrukterji. Na tej trudapolni poti so napisana imena inženirjev: Jež, Kos, Rener, Kolbl, Hočevar, Kolenc, Lisjak, Rode. Mnogo njihovih raziskav in del je prišlo v jugoslovansko in svetovno strokovno literaturo.
Pri tem ne smemo prezreti velike pomoči, ki so jim jo nudili predavatelji in raziskovalci Fakultete za strojništvo iz Ljubljane, zlasti za mehaniko in trdnost, strojne elemente in konstruiranje ter za proizvodno tehnologijo in obdelavo informacij. Škoda je, da zaradi zasedenosti profesorjev tega sodelovanja ni možno še okrepiti. Intervju z vodilnimi raziskovalci Litostroja, ki je bil objavljen v sobotnem Delu lani septembra, je zaradi krčenja besedil po nepotrebnem povzročil toliko hude krvi na Fakulteti za strojništvo ter na žalost poslabšal odnose med njimi in Litostrojem. Vsi tisti, ki so prispevali svoj delež naporom raziskovalcev v Litostroju ter so se čutili povezane z njihovim prizadevanjem in iskanjem, ne bi smeli biti prizadeti.
Fakulteta za strojništvo, ki je dajala vire svoje moči Litostroju, se bo morala z njim ožje povezati. Spremljati bo morala njegov napredek, kajti to je vodilna industrija, to je njen industrijski poligon, brez katerega bo kmalu izgubila vezi z ustvarjalnostjo in odgovornostjo za najdrznejše ideje, ki so še vedno in še bodo vir napredka.1
Izkušnje preteklih let nas učijo, da nihče ne more sam doseči zastavljenih ciljev, temveč v okviru združevanja sredstev in moči. V skupinskem delu vseh, katerih znanje lahko prispeva k višji ravni proizvodnje, je edini izhod. V naslednjem obdobju nas čaka naloga, kako povezati te napore z vzpodbudnim, ojačevalnim sistemom, ki bo omogočal gradnjo velikih objektov z inženiringom, velikih akcij, ki bodo služile kot sila povezovanja različnih slovenskih samostojnih proizvajalcev mnogo bolj uspešno kot še takšna politična volja.
želimo vam predstaviti
Anton
np	v* v
Tomažič
Prvega aprila se je pri nas zaposlil diplomirani pravnik Anton Tomažič. V Litostroj je prišel iz Domžal, kjer je delal kot pravnik na občini. Čeprav je začel redno delati šele na začetku tega meseca, je že prej večkrat prišel v Litostroj, ker ga je pravnik tovariš Seme, ki odhaja v pokoj, že počasi uvajal v delo.
Novemu sodelavcu želimo, da bi se čim hitreje vključil v novi delovni kolektiv, in predvsem veliko uspehov pri opravljanju svojega poklica.
Ostalih 6 delavcev ni bilo zadovoljnih s sklepi o razporeditvi v RR, ki smo jih sprejeli na osnovi novega sporazuma o delitvi OD, sprejetega decembra 1975 (v zeleni knjižici).
Od teh 6 sporov so se kar štirje končali z umikom predloga, sporno razmerje se je torej razrešilo brez sodišča še pred obravnavo zadeve. Od teh 4 sporov se je v 3 primerih v okviru temeljne organizacije našla sporazumna rešitev za delavca in TOZD, v enem primeru pa je delavec pred obravnavanjem zadeve svoj ugovor umaknil.
Peti delovni spor je sprožil delavec, zaposlen po upokojitvi v DS SSP, ker ni bil zadovoljen s sklepom o določitvi OD, kot tudi s sklepom o določitvi rednega letnega dopusta. Sodišče je po opravljenem postopku sprejelo sklep, da se ugovor zoper sklep o razporeditvi na delovno mesto za določitev OD zavrže, ker ga je delavec podal po preteku zakonsko določenega roka. Glede ugovora na sklep o določitvi rednega letnega dopusta pa je sodišče sklenilo, da se ugovor zavrne, ker je ugotovilo, da je sklep izdan v skladu z našim samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih delavcev, ki določa, da ima delavec, __ ki združuje svoje delo za določen čas, pravico do letnega dopusta v trajanju po 2 dni za vsak mesec nepretrganega dela (101. člen sporazuma).
šesti delovni spor, ki teče pred Sodiščem združenega dela v zvezi s sklepi o razporeditvi v RR, pa še ni pravnomočno končan. Ta spor je sprožil de-lavec-projektant, ki meni, da je bil pri razporejanju v primerjavi s svojimi sodelavci prenizko razporejen.
KAKO PA V LETU 1977
Kot že povedano, sta v letošnjem letu do konca meseca marca dva delavca zahtevala varstvo
svojih pravic pri Sodišču združenega dela v Ljubljani. Prvi meni, da mu je bil nezakonito izrečen javni opomin zaradi kršitve delovnih obveznosti, drugi pa, da je na svojem delovnem mestu razporejen prenizko. Ker pa sta oba postopka še v teku, bomo o njih poročali kasneje.
Vsi si želimo, da bi delovnih sporov pred sodiščem bilo čim manj, da bi vse nejasnosti, probleme in nezadovoljstva rešili in uredili znotraj delovne organizacije oziroma temeljne organizacije brez posredovanja sodišča, saj je to ne le prijetneje in bolj sprejemljivo za samega delavca in za sredino, v kateri dela, temveč je tudi izraz visoke stopnje urejenosti zadev, posluha za osebne in skupne interese ter nivoja samoupravnega odločanja znotraj TOZD.
Pri svojem delovanju in samoupravnem odločanju moramo spoštovati sporazumno sprejete postopke in rešitve, tako da bo do delovnih sporov prihajalo čim redkeje, če pa je tak spor sprožen, se moramo zavedati tega, da so tudi delovni spori pred Sodiščem združenega dela ena od oblik, kako si pred družbeno skupnostjo ustvarjamo svoj ugled, če že moramo razgaljati svojo notranjost, naj bo ta no-trajnost čim bolj urejena, tako da se nam je ne bo treba sramovati.
Jana Khalil
IZKLJUČITVE V LETU 1976
Ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu je po Samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev najtežji ukrep, ki se izreče le v primeru hujših kršitev delovnih obveznosti. Odbori za medsebojna razmerja se za izrek tega ukrepa odločajo po treznem preudarku in le v tistih primerih, kadar je pred tem delavcu bilo izrečeno že vrsta blažjih ukrepov, ki pa očitno na delavca niso vplivali v tem smislu, da hi uredil svoje vedenje oziroma ravnanje ter zlasti svoj odnos do dela.
Čeprav se OMRD za izrek ukrepa izključitve odloča le v skrajnem primeru, so v letu dni njihovega obstoja devetnajstim delavcem izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja. Največkrat so se za izrek tega ukrepa odločili člani OMRD v TOZD Pl, od ostalih pa le še v TOZD FI in DS SSP.
Poglejmo kakšni so bili vzroki izključitve. Največkrat, kar v enajstih primerih, je bil delavcem izrečen ukrep izključitve zaradi ponavljajočih oziroma dolgotrajnih, neopravičenih izostankov z dela; v enem primeru se je tej kršitvi pridružilo tudi ponarejanje kartic in v enem primeru protipravna prisvojitev materiala. V dveh primerih je bil ukrep izključitve izrečen zaradi protipravne prisvojitve materiala iz delovne organizacije, v štirih primerih pa zaradi ponavljajoče oziroma zaradi trajne vinjenosti na delovnem mestu, ki je bila povezana še z neopravičenimi izostanki z dela. Skupno je moralo oditi devetnajst delavcev. Številka sicer ni velika, a kljub temu je vredna razmisleka.
Jana Khalil
POSVETOVANJE
O cevnih agregatih
uVftfOE 0 HES CEVNIMI AGREGAT
PO ŽE USTALJENI NAVADI ORGANIZIRA ZDRUŽENJE JUGOSLOVANSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA
V	PRESLEDKIH PO NEKAJ LET POSVETOVANJA O OŽJIH PODROČJIH ELEKTROENERGETIKE. TAKO SO BILA ZA LITOSTROJ IZREDNO ZANIMIVA POSVETOVANJA O CRPALNIH HIDROELEKTRARNAH LETA 1968
V	RADENCIH IN LETA 1974 V SPLITU TER LETOŠNJE POSVETOVANJE O HIDROELEKTRARNAH S CEVNIMI AGREGATI, KI JE TRAJALO OD 5. DO 7. APRILA V NOVI GORICI, GOSTITELJ PA SO BILE SOŠKE ELEKTRARNE.
V Novi Gorici se je zbrala družba okrog 100 najvidnejših strokovnjakov iz elektrogospodarskih podjetij, tehničnih fakultet ter strojne in elektro industrije, da se seznanijo z današnjim stanjem razvoja cevnih agregatov v svetu in doma ter sprejmejo sklepe, kako bi pospešili uporabo te vrste agregatov v Jugoslaviji.
LITOSTROJ z velikim zanimanjem spremlja ne samo razvoj cevnih turbin, temveč si tudi prizadeva, da se usposobi za proizvodnjo te vrste turbin vse do velikih razsežnosti in moči. Znano je, da ima našo prvo cevno turbino za 450 kW v obratovanju HE SAVA v Kranju že blizu 10 let in da smo pred približno dvema letoma prišli do kar lepe reference s cevno turbino za 4100 kW v HE AJBA na Soči. Sedaj si prizadevamo dobiti naročilo za skoraj desetkrat močnejše turbine HE ČAKOVEC in se vključujemo v razgovore za HE DERDAP II, kjer bo na naši strani obratovalo 8 cevnih turbin s premerom gonilnika 7,5 m.
Zato je razumljivo, da se je LITOSTROJ udeležil posveta z močnim zastopstvom in zelo vidno posegel v njegov potek tako z referenti kot z udeležbo v razpravi. Prispevali smo tri referate, ki so obravnavali konstrukcijske posebnosti cevnih turbin (A. Brcar), predhodne pojave in vprašanja regulacije (V. Jordan v koavtorstvu s profesorji Instituta strojne fakultete iz Beograda) ter osnovna vprašanja pri projektiranju upravljalnega sistema (S. Rakčevič). Inštitut za turbinske stroje nas je v referatu seznanil z možnostmi uporabe cevne turbine kot reverzibilne črpalke (L. Bizjak). Da bi se nekoliko približali RADE KONČARJU, ki je prispeval kar 8 referatov, bi bilo potrebno, da bi LITOSTROJ in INSTITUT pripravila še več referatov. Predvsem pa je škoda, da nismo Pripravili, saj je naša zunanja montaža v zvezi s HE ČAKOVEC in DERDAP II vprašanje ze dosti nadrobno preštudirala. Naši poročevalci so v razgreti razpravi temeljito opravili z nekaterimi nasprotnimi stališči, ki so jih imeli redki posamezniki, tako da je LITOSTROJ kljub temu napravil zelo močan vtis.
Iz razprave predstavnikov LITOSTROJA je treba omeniti tudi kritiko na račun našega elektrogospodarstva kot celote, ki do domačih proizvajalcev opre me nima vedno zdravega stališča. Dogaja se, da nam odrekajo možnost prevzema tega ali onega naročila, češ da nimamo referenc, hkrati pa nam ne omogočalo, da bi si jih pridobili. Kdo naj domači industriji pomaga do izkušenj, če ne domači kupec?!
. vseh glavah to spoznanje še m dozorelo.
Posvetovanje je dodobra osvetlilo vso pestrost strokovnih vprašanj, ki jih prinašajo cevni agregati in tudi ugotovilo sposobnost domače industrije, da se še učinkoviteje spopr-ime z razvojem te vrste strojev. Spreleti so bili sklepi, katerih izva-janje bo zagotovilo rešitev vse actevne raziskovalne in razvoj-
Problematike ter omogočilo dsemu elektrogospodarstvu šir-wuPorabo cevnih agregatov, za °hstajajo številne možmi 11 naših rekah z manjšima Pllci. v osnutku sklepov je tj DtTOSTROJ posebno zanimiv j J, ’ s katerim se elektrogospo-
stvo Jugoslavije obvezuje, da
bo s koordiniranim nastopom posameznih podjetij sistematsko privedla domačo industrijo do pridobitve potrebnih referenc. V redakcijski komisiji, ki bo oblikovala končno besedilo sklepov, smo si proizvajalci zagotovili močno zastopstvo, dane bi izostal omenjeni, za nas izredno važen sklep.
V okvir posvetovanja so si udeleženci ogledali našo cevno turbino v HE AJBA, ki ima doslej za sabo 2000 ur obratovanja. V HE DOPLAR, ki so si jo udeleženci ogledali zatem, pa je ISKRA razstavila svoj zadnji inovacijski dosežek s področja opreme za hidroelektrarne — svoj elektronski turbinski regulator, in zbranim strokovnjakom obrazložila njegovo delovanje. Isto je napravil LITOSTROJ za svojo pripadajočo upravlj alno elektrohidravlično enoto in sicer na osnovi iheme.
Ob zaključku izrekamo združenemu Jugoslovanskemu elektrogospodarstvu globoko zahvalo za trud z organizacijo zelo uspelega strokovnega posvetovanja. Enako zahvalo smo dolžni Soškim elektrarnam kot gostitelju še posebno zato, ker so nam domačim proizvajalcem omogočile, da smo širšemu stro-
Delovno predsedstvo posvetovanja (foto Peter Falatov)
kovnemu krogu predstavili svoje možnosti, na družabnem večeru učinkovito zgladili še preostala strokovna nasprotovanja
iz zagnane razprave, se medsebojno dodobra spoznali in razšli kot prijatelji.
L. Šole
Uspešna seja mladih
Na zadnji redni seji, ki jo je imel aktiv mladih komunistov v osnovni organizaciji Zveze komunistov delovne skupnosti skupnih služb podjetja 8. 4. 1977, so člani obravnavali poročilo o tekmovanju mladih šiškarjev in poročilo o štipendistih v naši delovni organizaciji.
Pri prvi točki so ugotovili, da je bilo vključevanje v tekmovanja v letošnjem letu neprimerno boljše kot prejšnja leta. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je aktivnost mladih iz leta v leto večja, kar kažejo tudi rezultati, doseženi na raznih področjih. Ker pa na takih in podobnih tekmovanjih še vedno ni dovolj aktivnih mladink, je aktiv mladih komunistov apeliral na osnovno organizacijo ZSM SSP, da jih poskuša pritegniti čim več.
V nadaljevanju seje, kjer so obravnavali poročilo o štipendistih, so ugotovili, da je v Litostroju dobro urejeno vprašanje
izobraževanja. Mladi imajo možnost do plačanega študijskega dopusta in povrnitve stroškov izobraževanja.
Pri tem pa ne smemo pozabiti na cilje kadrovske politike, ki stremijo za tem, da se vrste tistih, ki se ali pa se želijo šolati, še povečajo, kadri pa naj se izobražujejo predvsem za tista delovna področja, ki že ali pa bodo predstavljala deficitirana delovna mesta.
Prav gotovo je izobraževanje naših delavcev iz neposredne proizvodnje eno pomembnih vprašanj, pri katerem se srečujemo. Prav ti delavci se šolajo za po-
klice, ki jih bodo kasneje opravljali izven neposredne proizvodnje. Aktiv mladih komunistov je pri tem opozoril, da taka vrsta izobraževanja ne vodi k ciljem kadrovske politike, katere moramo upoštevati pri vsakdanjem delu..
Člani Zveze komunistov so se dotaknili še članka v zadnji številki časopisa Litostroj, ki med drugim govori o problemih mla-div OO ZK v TOZD FI. Pereča vprašanja mladih v TOZD FI so obravnavali na problemski konferenci v osnovni organizaciji.
Aktiv mladih komunistov je bil mnenja, da taka konferenca zasluži pohvalo, vendar ob sklicu ni bila dobro pripravljena, kar je razvidno iz članka v našem časopisu.
Aktiv mladih komunistov meni, da jim je manjkala najbistvenejša razlaga o nekaterih vprašanjih. Razvidno je bilo tudi, da so mladi v osnovni organizaciji ZSMS TOZD finalni izdelki premalo informirani, kar pa je ver-
Meritve
Verjetno ste že opazili, da se v naši delovni organizaciji v zadnjem času pojavljajo neznani ljudje, ki z raznimi instrumenti opravljajo meritve. Skušal vam bom pojasniti, kdo so ti ljudje in kakšna je njihova naloga.
V delovni organizaciji smo se dogovorili, da moramo opraviti meritve ekoloških pogojev dela v tem letu, vendar smo postavljeni rok že malo prekoračili. K tem obveznim meritvam pa smo dodali še neobvezni del meritev, ki pa je za določitev stopnje težavnosti nujno potreben.
Mnogo delavcev se sprašuje, kaj merimo in ali bodo rezultati teh meritev vplivali na višino težavnostnega dodatka.
Ekološke meritve, ki smo jih dolžni izvršiti, obsegajo:
1.	meritve mikroklime:
—	temperatura zraka (zimska in letna);
—	relativna vlažnost zraka;
—	hitrost gibanja zraka (prepih);
—	toplotna sevanja;
2.	meritev nivoja hrupa in vibracij;
3.	meritev in analiza prahu;
4.	meritev osvetljenosti (naravna in umetna osvetljenost);
5.	meritev kemijskih škodljivosti v zraku;
tem meritvam pa smo dodali še:
a)	Opis faz dela za predstavnike posameznih kategorij delovnih mest, katere so izvajali naši tehnologi. Ti so izvršili tudi meritev študije časa.
b)	Za to vrsto meritev potrebujemo tudi zdravniško ekipo. Vsak izbrani delavec je bil zdrav-
niško pregledan, nato testiran za fizično obremenitev na ergome-tru, študentke višje šole za zdravstvene delavce pa jim merijo pulz na samem delovnem mestu. Teh delavcev oziroma delovnih mest je okoli 180.
Meritve niso samo enkratne, ker bi ne pokazale dejanskega stanja, zato jih je bilo treba ponavljati.
jetno vzrok v tem, da ne berejo sklepov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij na nivoju delovne organizacije Litostroj.
Kljub vsemu pa OO ZSMS TOZD FI zasluži pohvale, saj je ena prvih, ki je tako konferenco organizirala in jo dokaj uspešno tudi izvedla.
Take in podobne konference bi bilo prav gotovo potrebno sklicati tudi po ostalih osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine v naši delovni organizaciji, kajti le na tak način se lahko mlad delavec seznani in pogovori o nekaterih perečih problemih.
Aktiv mladih komunistov skupnih služb podjetja je bil mnenja, da je potrebno ponovno pregledati v vrstah ZSMS članstvo in sposobne mladince in mladinke, ki so se že izkazali s svojim delom ter jih predlagati za sprejem v vrste komunistov. Nedavno tega je bilo na eni izmed sej osnovne organizacije ZSMS SSP že zapisano, da sprejemanje mladih v Zvezo komunistov ne sme biti enkratna akcija, temveč stalen proces.
S. Mrkun
Večina delavcev meritve obravnavajo dokaj normalno, nekaterim pa se zde nepotrebno zlo. Toda, če hočemo ugotoviti dejansko stanje naših delovnih pogojev v celotni delovni organizaciji, so nujne. Na osnovi teh meritev bomo lahko iskali vzroke za težave, ki jih imamo na področju delovnih pogojev. Hočemo pa tudi ugotoviti, ali so delovna mesta, na katerih je povečana nevarnost za poškodbe oziroma obolenja, pravilno ocenjena.
Veliko dela v zvezi s temi meritvami smo opravili sami v delovni organizaciji, glavno nalogo pri tem pa ima Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki bo moral podati rezultate in ocene vseh teh meritev.
ing. Ivan Šavor
ZAHVALA
Delovnemu kolektivu Litostroja lepa hvala za sožalje in tako lep venec, ki ste ga kot zadnji pozdrav položili na grob mojega pokojnega moža, inž. Pe-
rc Lukiniča.
Lidija Lukinič Zagreb
s B Z B ZDIllm fOBJETJA S! 16 J (11 * 11J E
Ena izmed študentk šole za višje medicinske sestre meri pulz pri reprezentantu meritvenih delovnih mest
HDTOSTM ©
CIAT,t!0 OdOVIf ORGANIZACIJE IHOVI ZAVODI II10SI80J
Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav 2iv-kovič, Leopold šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. Inž., Milan Jur-javčič, Ivan Ellkan.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Ellkan, tehnični urednik Estera Lampič.
Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna LJUBLJANA 1976
Da bo šlo čim dlje
Tovariš, bili ste opazovani!
Hopla, to pa bo
Pokal menjal varuha
SORICA 77 # SORICA 77 # SORICA 77 S SORICA 77 # SORICA 77
Kot po navadi ?
Soriška planina je že petnajsto leto gostitelj vseh, ki jim v Litostroju smučanje kaj pomeni, ki se jim v žilah pretaka tudi nekaj tekmovalne krvi.
Pričakala jih je snežno bela tam za Robom — nedotaknjena lepotica, obsijana s toplim pomladnim soncem. Letos je sicer Eol poskrbel za čudovit uvodni dan in manj za veličastni zaključek, vendar mokri blagoslov zimskega praznika ni pokvaril.
KJE SO TISTE STEZICE
Z nekako žalostjo v srcu so opazovali prekaljeni borci — veterani tovarniških tekem — ves turistično tekmovalni cirkus na planini, ki so jo včasih upravičeno imeli za svojo. Misli so se nehote vračale nazaj, v čase, ko na planini še ni bilo parkirnih prostorov in žičnic, ko je bilo treba dve, tri ure ali več, težko otovorjenih hrbtov pošteno garati po mokrem in udirajočem se snegu navkreber do toplega kotička ob leščerbi. Prav potiho so oživljali prijetne spomine na čudovite dni enkratnega tovarištva, ko je koča za tri dni zaživela kot prijeten dom ene same družine.
Samo slabih deset let je minilo od takrat in vendar se je veliko spremenilo. Ne le to, da se na planino pripelješ prav do koče, najbrž se je nekaj obrnilo tudi v nas samih...
SKAČE, MARKO, SKAČE ...
Letošnja izredno uspešna Planica je vzpodbudila priznane lito-strojske strokovnjake, da so še posebno skrbno pripravili skakalnico, jo konzervirali in pognojili s snežnim cementom iz uvoza in domačim nitromonkalom, vse v želji leteti globlje, višje, dlje. Kljub natančnim meritvam in izračunom krivulje leta je bilo treba »kucelj« še dodobra preskusiti tudi s človeškim materialom.
Kot nalašč so se pod soriško velikanko nepričakovano pojavili na Sorici sicer še več ali manj nepoznani »hot-dogerji« v kratkih majicah, kar se za vroče pse spodobi. Po hitrem postopku so osuplim gledalcem servirali ne-nekaj akrobacij v zraku. Z manj znanimi amaterji, ki so se za mojstri stroke spuščali po prepadnem zaletišču, se je mati usoda različno poigrala, vsi pa so jo precej poceni odnesli.
Letalnica je preizkušnjo dobro prestala in ozaljšana kakor nevesta pričakala množico tekmovalcev. Med njimi je nedvomno izstopal »mlajši mladoletnik«, ki si je ob »sijajno izvedenem« dvojnem ritbergerju dodobra pretre sel ne več rosno mlade kosti.
Kandidati za dobro uvrstitev v kombinaciji pa so že v tej prvi panogi začeli zvso močjo. Letos si Marjan ni pustil blizu in je tako izpral lanski madež, ko je bil šele tretji. Toda na Tineta res nihče ni računal, čeprav je pripeljal na planino originalne skakalne hiko-rice še predvojne kvalitete. Oba Janeza med prvimi — kot po navadi in Lojze spet pred Brankom. Ob okrepljeni EPP bradača Franeta in ob živahnem ploskanju cicibanov, čebelic, pionirjev in pionirk, ki so že končali svoja tekmovanja v veleslalomu, je prva tretjina dala naslednje rezultate:
1.	Marjan Klemen, IRRP	35,5
2.	Valentin Žagar, Servis	34,5
3.	Janez Hafner, SSP	34,0
4.	Janez Kalan, Pl	33,0
5.	Alojz Rupnik, FI	32,5
6.	Branko Sršen, FI	32,0
ŠTIRIDESET TEKAČEV
se je zvrstilo v lepo pripravljeno smučino, ki jo je v dokaj garaškem slogu zaokrožil med vzhodnim in zahodnim obronkom planine traser Lojze. Gledalci na startu in cilju so se drli kot srake in skoraj prevpili neutrudnega
EPP — reporterja, ki je s svojim programom vlival novih moči v okončine tekmovalcev in jih pospremljal v drugi krog. Presneto zares je šlo in mrak je že lezel med smreke, ko je na cilj kot zadnji udeleženec panoge prisopihala naj mlajša — Zlata. Ko je sodniška komisija izračunala rezultate, je lahko samo ugotovila: »Nič nepričakovanega, brez presenečenj!« in dala v javnost naslednje rezultate:
Tek moških — 2 kroga:
1.	Branko Sršen, FI 16.11.68
2.	Andrej Grom, Pl 16.55.41
3.	Vlado Sazonov, FI 16.58.46
4.	Alojz Rupnik, FI 17.09.16
5.	Marjan Klemen, IRRP 17.42.85
6.	Janez Kalan, Pl	18.06.97
Tek žensk — 1 krog na isti progi:
1.	Mira šček, Pl	10.51.61
2.	Irena Kosmač, SSP 11.38.99
3.	Silva Jarc, IRRP 11.44.04
4.	Marija Oberstar,SSP 11.48.68
5.	Boža Šoba, IRRP 13.49.33
6.	Zlata Peček, SSP 14.58.94 Ali menite, da je kdo od štiridesetih tekel z navadnimi smučmi kot pred petnajstimi leti še vsi? Niti eden, le mazali so vsi, nekateri bolj mastno, drugi bolj rahlo. Oznojili pa so se pošteno, tako da se je čajček na cilju iz rok tete Mare prilegel kot le kaj.
ODPRTA NOC IN DAN NA SORČI SO SLALOMA VRATA
bi lahko prosto po Prešernu zapeli za zadnje zime, ko je bila planina prizorišče več kot sto tekmovanj v posamezni sezoni. Tista planina, ki so jo Litostroj-čani odkrili pred dvajsetimi leti, planina s snegom, če ga nikjer drugje ni bilo. Ali je kaj čudnega, če se na njej zbira sam vrh jugoslovanskega alpskega smučanja? In seveda Litostroja! Toda med turističnimi poročili Soriške planine RTV in časopisi sploh ne omenjajo.
V nedeljo — že v zgodnjih jutranjih urah, ko se sonce še ni izmotalo iz svojih tančic, so že skrivnostno peli plinski gorilniki po sobah. »Psst peglamo!«.
Proga, ki jo je za veleslalom kot zadnjo panogo tekmovanja zakoličil znani trener tovariš
Gartner iz Železnikov, je bila resnično dobro pripravljena (kjer odpove narava, priskoči na pomoč kemija; to bodo rasle pogačice in arnika!). Pa tudi dolga in zvita je bila dovolj, da je vsakomur nudila priložnost pokazati, kaj zna.
Prve so se zapodile med vratiča dekleta — malo nižje sicer, vendar dovolj daleč, da je bilo treba stisniti kolena. Silva je zmagala superiorno in v velikem slogu, sicer pa so bile udeleženke precej izenačene. Zlati moramo priporočiti več pazljivosti, da ne bo ob dobri vožnji ostajala brez uvrstitve.
Takle je bil vrstni red:
1.	Silva Jarc, IRRP	57,31
2.	Marija Oberstar, SSP	1.03.04
3.	Mira Šček, Pl	1.05.36
4.	Vika Miklavčič, SSP	1.09.67
5.	Boža Šoba, IRRP	1.10.36
6.	Irena Kosmač, SSP	1.31.84
Za dekleti so zavij ugali fantje. »Saj to je prehuda!« se je začudila gledalka Magda, ko je gledala obraz za obrazom, ki so v divjem naletu švigali mimo nie. »O, seveda — kot za svetovni pokal,« ji je prijazno razložil od prejšnjega dne v hrbtišču nategnjeni vodja tekmovanja — danes kontrolor pri kritičnih vratcih:
In rezultati? Brez posebnega presenečenja: prav na vrhu gneča »starih dobrih znancev«, uvrstitev štirih mladih v prvo deseterico in nekaterih veteranov v tisti del, ki ga osvetljuje olimpijsko geslo: važno je sodelovati...
Elektronske naprave Benedi-čičevega Tončka so dale za prvo osmerico tele čase:
1.	Branko Sršen, Pl 1.02.88
2.	Janez Kalan, Pl	1.03.40
3.	Janez Hafner, SSP 1.03.54
4.	Marjan Klemen, IRRP 1.05.19
5.	Dušan Škarabot, FI 1.05.75
6.	Janez Lampič, FI 1.05.80
7.	Branko Škoflek, SER. 1.06.27
8.	Lojze Rupnik, FI	1.06.40
Posebej so tekmovali učenci ICL. Proga je bila morda zanje pretežka, toda opazovalci smo pričakovali kljub temu več borbenosti med mladimi.
Uvrstitve:
1.	Bojan Marinček	1.09.51
2.	Franc Černe	1.14.46
3.	Hinko Košir	1.14.96
4.	Rajko Koritnik	1.15.13
5.	Tine Babnik	1.15.29
ZLATA SMUČKA 77 — SRŠEN Slab začetek, dober konec — bi lahko rekli za zmagovalca v kombinaciji Branka Sršena, ki je naslov najboljšega osvojil že petič zapored. Tesno za njim je veteran Marjan Klemen in kdo ve, kaj pripravlja za prihodnje leto, za svoj jubilejni petnajsti nastop.
Zlata smučka 77
Silvi gre, na smeh
V znamenju balinarskih krogel
Zadnje srečanje v letu 1976 smo imeli doma ob obletnici podjetja, kjer je prvo moštvo zasedlo 5., drugo pa 8. mesto.
5.	S tekmovanjem posameznikov smo končali letošnjo najuspešnejšo sezono:
Razvrstitev prvih štirih: Viktor Kos, Karel Roudi, Marjan Horvat, Franc Škraba.
6.	Na tekmovanju v okviru sindikalnih medobčinskih iger, ki je bilo na balinišču, smo med 19. sindikalnimi ekipami cele občine zasedli 3. in 5. mesto. Turnir je trajal 7 tekmovalnih dni.
V sredo 30. marca so se sestali balinarji Balinarske sekcije Litostroj na rednem letnem občnem zboru.
Na začetku so člane pozdravili tovariš Sabol v imenu sindikata, tovariš Nadlišek v imenu delavskega sveta in tovariš Tertnik v imenu komisije za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata. Udeležila se ga je tudi večina starih članov, zato je potekal v prav prijetnem vzdušju.
Posnetek je z mednarodnega turnirja v balinanju, ki je bil ob obletnici Litostroja v septembru 1976. Na sliki so tekmovalci iz Ulja-nika iz Pule skupaj z našimi
V poročilu o delu v lanskem letu se je predsednik BS Janko Fonda dotaknil dveh zelo perečih problemov, s katerima se srečuje sekcija pri svojem delu. To sta pokritje dveh stez balinišča in ureditve sanitarij. S tema problemoma se člani že dolgo srečujejo, povzročata pa tudi veliko nejevoljo. Balinanje je možno le ob lepem vremenu, pokritje steze Pa je iz leta v leto dražje. Prav zato so ponovno izrazili nejevoljo, ker nismo že pred leti vložili denarja v ta namen, temveč smo ga vložili v druge namene, za katere ne moremo trditi, da so bili tako nujni. Podoben problem je tudi s sanitarijami, saj je delavska restavracija ob nedeljah zaprta, ob teh dneh pa pride na balinišče veliko članov s svojimi družinami. Pomagati pa si morajo kakor vejo in znajo.
Delo balinarske sekcije LITOSTROJ v letu 1976 in naloge za leto 1977 (Poročilo posredoval Janko Fonda).
PREGLED AKTIVNOSTI v letu 1976
— športna sekcija balinarjev LITOSTROJ ima stalno registriranih preko 60 članov, več sto članov sindikata pa se občasno rekreira v prostem času.
— Sekcija je v obdobju tekmovalnega leta 1976 organizirala mnoga tekmovanja in razne oblike rekreacije.
1.	Tekmovanje četvork v I. ligi — ljubljanski
a)	V sezoni 1975 — 1976 na 10. mestu.
b)	V sezoni 1976—1977 po jesenskem delu na 2. mestu v prvi — ljubljanski ligi.
2.	Tekmovanje parov
Prvenstva Ljubljane se Je udeležil samo en par BSK Litostroj (Horvat—Roudi), ki je zasedel 8. mesto in se tako uvrstil na republiško prvenstvo. Na republiškem prvenstvu v Radovljici je par zasedel 7. mesto, kar ga je vodilo na državno prvenstvo v TIVAT (Črna gora), tam pa je zaradi neizkušenosti zasedel le 14. mesto. Kljub temu je to do sedaj naš največji uspeh.
3.	Tekmovaja posameznikov se je udeležilo 5 tekmovalcev.
4.	Prijateljska tekmovanja
V letu 1976 so se naši balinarji pomerili na 6 turnirjih in dosegli zelo dobre rezultate:
— Na turnirju v počastitev dneva mladosti v Mariboru so tretjič zapored osvojili 1. mesto in s tem dobili prehodni pokal v trajno last.
— Na mednarodnem turnirju v Postojni smo zasedli 4. mesto.
— Nato smo se srečali na mednarodnem turnirju v RONKI (Italija), kjer smo prvič dosegli vidnejši uspeh, in sicer 3. mesto.
— Turnir na Jesenicah nam je prinesel šele 11. mesto.
— Udeležili smo se tekmovanj za pokal Gorenjske, kjer smo zmagali v zelo močni konkurenci.
7.	Tudi na tekmovanju v okviru iger ZPS smo dosegli viden uspeh. Zasedli smo visoko mesto in s tem prispevali, da Je Litostroj v končni uvrstitvi osvojil I. mesto.
8.	Bili smo organizatorji občinskega in republiškega tekmovanja invalidov in upokojencev, kjer smo z ustrezno ekipo zasedli 4. mesto.
9.	Balinarska sekcija je organizirala tudi občasna TRIM tekmovanja. S svojo aktivnostjo skrbi za vsakodnevno popoldansko rekreacijo delavcev naše delovne organizacije in naših upokojencev.
PROGRAM DELA BSK LITOSTROJ
ZA SEZONO 1977
1.	Oživiti je potrebno že začeto akcijo za pokritje dveh stez balinišča (večkratni sklep IO OS Litostroj).
2.	Nujno je, da se na edinem rekreacijskem prostoru urede sanitarije, kar je pogoj normalnega dela te sekcije.
3.	Skrbeli bomo za ureditev parka in okoliša.
4.	Cilj naših prizadevanj na tem področju naj bo delovno in življenjsko okolje, kjer se bo delavec počutil samozavestnega in sproščenega. Naše vodilo naj bo: izboljševati zdravstveno stanje, telesne m duševne sposobnosti zaposlenih delavcev naše DO.
Z uresničevanjem teh ciljev bomo prispevali k oblikovanju socialistične osebnosti ter k bogatejšemu in vestne j šemu življenju delovnih ljudi. Ta zvrst športne rekreacijo naj temelji na konceptu množičnosti, in sicer kot športno rekreacijska dejavnost delavcev ter športno rekreacijski tekmovalni sistem.
Izdelati moramo osnutek statuta športnega društva Litostroj, tako da ta teles-nokultuma organizacija dobi tudi formalno pravno veljavo v okviru DO in občine.
Sestaviti moramo program dela, kateremu naj bo podlaga množičnost.
Izšolati je treba kadre za športno rekreacijo v naši DO.
5.	Dolžnost in pravica nas vseh skupaj je skrbeti za vzdrževanje, lep in kulturni videz objektov za rekreacijo. V okviru naše DO smo premalo naredili na področju telesne kulture. V okviru tozdov je potrebno združevati sredstva za izvajanje in razvijanje vseh prioritetnih telesno kulturnih objektov. Le tako lahko nudimo našemu delavcu prepotreben prostor za sprostitev po napornem delu.
6.	V letu 1976 smo s požrtvovalnim delom posameznikov končno le uredili prepotreben klubski prostor. Tu gre zasluga peščici tovarišev, ki so s svojim delom dokazali, da še vedno tli že malo pozabljeno udarniško načelo.
7.	Ker trdimo, da mora rekreacija postati sestavni del vsakodnevnega delavčevega življenja ln da bi to ne ostala samo fraza, moramo storiti več kot doslej. Storili pa bomo samo tedaj, ko bomo prisluhnili reku:
Nepozabni dnevi na Soriški planini
Končno je tudi naš 2. d prišel na vrsto za enotedensko smuča-rijo na Soriški planini.
Ko smo v soboto prišli na Soriško planino, smo si najprej temeljito ogledali obe koči z okolico, odšli na kosilo in potem nestrpno čakali na delitev opreme. Imel sem smolo, ker sem dobil premajhne pancerjev, a sem tudi to prebolel, saj sem kmalu spoznal, da je mogoče tudi s premajhnimi pancerji izvrstno smučati.
Popoldne smo se vsi zbrali na bližnjem griču in vsak se je moral spustiti po snegu navzdol. Na osnovi tega, kaj si pokazal med svojo vratolomno vožnjo, so nas razvrstili v tri skupine. Zatem
• SORICA 77 # SORICA 77 S SORICA 77 • SORICA 77 • SORICA 77 • SORICA 77 # SORICA 77 #
Oj, kako je dolga pot
Vrstni red moških je bil torej: točke
1.	Branko Sršek, FI	8
2.	Marjan Klemen, IRRP	10
3.	Janez Kalan, Pl	12
4.	Alojz Rupnik, FI	17
5.	Janez Hafner, SS P	22
6.	Vlado Sazonov, FI	28
Pri ženskah je Mira šček kljub enakemu številu točk pred mlajšo Silvo Jarc bila prva tudi letos. Brez kolajne seveda ni ostala Marija, saj njena borbenost prehaja že v legendo. Irena je bila četrta, Boža pa peta. Tudi to je uspeh, upamo pa, da se bo drugo leto število ženskih tekmovalk vsaj podvojilo.
EKIPNI PRVAK — TOZD Pl
Mira šček, Andrej Grom in Janez Kalan — TOZD Pl so priborili prehodni pokal za ekipno zmago; zadnji dve leti so ga krepko držali v rokah finalisti — letos tretji. Morda pa vsaj to rahlo diši po presenečenju in demantira naslov članka. Drugi je bil SSP, četrti pa IRRP.
IN POTEM...
Zdravnik ETA je letos ostal brez dela. še največ je imel opraviti z iskanjem svojega nahrbtnika, ki mu ga je neodgovorni pomočnik odnesel na start veleslaloma, prav pod vrh Lajnarja.
Z razglasitvijo rezultatov in žrebanjem nagrad se je iztekel filmski trak XV. srečanja smučarjev na Soriški planini.
Zmagovalec v akciji
Kljub jubilejem in slavnostnemu obeležju je tudi to zadnje dejanje minilo le ob spremni besedi dolgoletnih organizatorjev in tehničnih sodelavcev srečanja, torej: skoraj kot po navadi.
Toda — se je film res iztekel in je srečanje končano?
Se vam ne zdi, prijatelji, da je ostalo v srcu sonca, smeha in dobre volje tudi za kako kasnejšo megleno uro razpoloženja?
ETO
Litostrojčan Marjan Horvat v svojem elementu
»DELO — REKREACIJA!«
Za tem je podal poročilo še predsednik nadzornega odbora Jože Tomažin in blagajnik Drago Svetličič.
Ob koncu sestanka so dali člani BS razrešnico staremu odboru in izvolili novi odbor. Tako so člani novega nadzornega in izvršnega odbora:
Vinko Klemenčič, Marjan Horvat, Jože Tomažin, Franc Bukovec, Ivan švaga , Stevo Popovič, Dodek in Janko Fonda.
Za požrtvovalno delo pri Balinarski sekciji pa so dobili skromna priznanja najzaslužnejši člani: Marjan Horvat, Drago Svetličič, Janko Fonda in Karel Roudi.
je vsaka skupina začela s prvimi vajami.
Drugi dan smo dobili že svoje smučarske učitelje in z njihovo pomočjo smo si hitro pridobivali smučarsko znanje. Najprej smo se učili najosnovnejših vaj, ki so se vlekle v nedogled. Vendar pa so prišle nato na vrsto zahtevnejše in zanimivejše vaje, ki jih je vsak z veseljem opravljal. Največji užitek je bil vsak večer, ko smo se s smučišč vračali v kočo, ko si se lahko zapodil na vso moč, kot svetovni smučarski as. Toda kmalu si ugotovil, da tl do tega manjka še veliko.
Najprej smo spravili svojo opremo v klet in nato odšli na čaj. Potem smo imeli razna predavanja in razgovore o nevarnostih v gorah, pa o smučarskih mažah, sledil je večer s tovarišem direktorjem, predavanja ob diapozitivih itd.
Ko smo izvedeli, da bo predzadnji dan bivanja na Soriški planini za vse učence smučarsko tekmovanje, smo se začeli pripravljati nanj in še bolj vaditi. Odšli smo celo na vlečnico, vendar je bilo prvič dokaj hudo priti nazaj v dolino. Kasneje smo se vlečnice tako navadili, da se skoraj nismo hoteli ločiti od nje.
Na dan tekmovanja smo dobili štartne številke in se podali na štart. štartal sem šestindvajseti in na svoje veliko presenečenje zasedel prvo mesto v svoji drugi skupini. To je bilo zame nepozabno doživetje, če pomislim, da prej še nikoli nisem stal na smučeh.
Komaj smo se vživeli v življenje v gorah in v naravne lepote, smo se že morali vrniti v Ljubljano. Vračali smo se s spoznanjem, da se je vsake stvari pametno naučiti in da imajo prav tisti, ki vsaj enkrat mesečno zahajajo v naše prelepe gore.
Anton Zajc, 2. d
Kje in kako bomo letos letovali
V letu 1977 bodo člani kolektiva, naši upokojenci in njih svojci lahko letovali v naših počitniških domovih v Fiesi in na Soriški planini, v avtomobilskih prikolicah v avtokampu Stupice v Premanturi in v najetih turističnih sobah v Novi Novalji na otoku Pagu.
1. CENE V POČITNIŠKEM DOMU V FIESI:
a)	člani kolektiva in naši	65,00
upokojenci	65,00
b)	družinski člani — zaposleni 120,00
c)	družinski člani — nezaposleni 65,00
d)	drugi domači gostje	120,00
2. SORIŠKA PIANINA:
a)	člani kolektiva in naši
upokojenci	65,00
b)	družinski člani — zaposleni 110,00
c)	družinski člani — nezaposleni 65,00
d)	drugi domači gostje	110,00
— Otrokom do 7 let starosti, ki nimajo svojega ležišča, se pri zmanjšanem obroku hrane zniža penzion za 30 %.
— Izmene gostov so 7-dnevne. Zamenjava gostov je vsak petek. Dotedanji gosti zaključijo s kosilom, novi pričnejo z večerjo.
3. PREMANTURA — AVTOKAMP »STUPICE« — PRIKOLICE
Od 1. 5. 1977 naprej bo naša delovna organizacija namestila 5 avtomobilskih pri-
Prenočiščo v zasebnih sobah I. katego-
rije, prehrana v restavraciji hotela:
a)	člani kolektiva in naši
upokojenci	65,00
b)	družinski člani —	zaposleni	130,00
c)	družinski člani —	nezaposleni	65,00
d)	drugi domači gostje	130,00
CENE v juliju in avgustu:
Extra kategorija:
a)	člani kolektiva in naši
upokojenci	105,00
b)	družinski člani — zaposleni 165,00
c)	družinski člani — nezaposleni 105,00
d)	drugi domači gostje	165,00
I. kategorija
a)	člani kolektiva in naši
upokojenci	100,00
b)	družinski člani — zaposleni 160,00
c)	družinski člani — nezaposleni 100,00
d)	drugi domači gostje	160,00
Prenočišče v zasebnih sobah I. kategorije, prehrana v restavraciji:
a) člani kolektiva in naši
upokojenci	95,00
letujejo v lastnih šotorih ali prikolicah.
CENE v avtokampu so od 1. 6. 1977
do 15. 9. 1977
—	oseba	16,00	din
—	avto	10,00	din
—	šotor	10,00	din
—	prikolica	15,00	din
—	turistična	taksa	4,00	din
—	električni	priključek	5,00	din
dnevno
—- Otroci od 5 do 10 let starosti imajo 30 % popusta.
Ravno tako imajo 10 % popusta člani AMZS.
Vsi člani našega kolektiva, ki gredo tja z našo napotnico ali se v avtokampu izkažejo z našo tovarniško izkaznico, bodo imeli posebne ugodnosti pri namestitvi.
6.	DOPUST V CSSR
(organiziran avtobusni prevoz).
1.	8-dnevni dopust za 50 oseb v Brnu
Odhod 25. 6. 1977 — povratek 2. 7. 1977.
Cena: 1.400,00 din.
2.	Od 2. 7. 1977 do 9. 7. 1977 dopust v Cerveni za 50 oseb in organiziranim avtobusnim prevozom. V tem času je predvideno tudi 2-dnevno bivanje v Pragi. Iz Cervene so organizirani razni izleti v avtobusom in ogledi čeških gradov.
Cena: 1.400,00 din.
3.	Auto rally v Brno od 21. 8. 1977 do 28. 8. 1977.
Prevoz z lastnimi osebnimi avtomobili.
Cena 800,00 din.
7.	DOPUST V SOVJETSKI ZVEZI
Letalski prevoz Moskva—Leningrad od
5.	Znesek za letovanje mora interesent vplačati najkasneje 14 dni pred nastopom letovanja; v nasprotnem primeru se prijavnica razveljavi. Z vplačilom se prijava šteje kot dokončna, nepreklicna in obvezna za obe strani.
Kdor predvidenega letovanja ne izkoristi in ga vsaj 14 dni pred rokom oziroma pred nastopom ne odjavi referentu za počitniške domove (tel. št. 263), se mu vrne samo 50 % od vplačanega zneska.
Izjema je le odjava zaradi objektivnih vzrokov.
6.	Pri razporejanju interesentov v počitniške domove in delitvi sob veljajo določila, ki jih je potrdila Konferenca sindikata.
Prednost pri razporeditvi imajo naslednji prijavljenci:
a)	zaposleni, ki delajo na zdravstveno ogroženih delovnih mestih;
b)	prijavljenci, ki dalj časa niso izrabili regresa v naših počitniških domovih;
c)	zaposleni, ki imajo kolektivni dopust;
d)	starši, ki imajo šoloobvezne otroke;
e)	pri enakih pogojih se upošteva tudi čas zaposlitve v delovni organizaciji Litostroj.
7.	Razporejanje interesov po
Tokrat:

Inž. Peter Poženel: POČITEK 1977
kolic, v katerih bodo člani našega kolek tiva in njihovi svojci lahko preživljali svoj dopust vse do 30. 9. 1977.
Prikolice imajo 3+1 ležišče, jedilni pribor za 4 osebe, posodo za kuhanje, 6 odej in drugo potrebno opremo. Rjuhe in prevleke za blazine je dolžan preskrbeti vsak gost sam.
Prikolico lahko uporabljajo 4 odrasle osebe ali pa 3 odrasle osebe in 1 otrok. Gostje lahko kuhajo sami v prikolici, lahko pa se hranijo tudi v restavraciji v kam-pingu.
a)	Cena prikolice je v maju, juniju in septembru 120 din (člani kolektiva plačajo 70 din).
b)	Cena kompletne prikolice v juliju in avgustu pa 150 din (člani kolektiva plačajo 100 din).
V cene je vračunana uporaba prikolice, turistična taksa, parkiranje za avto, elektrika, prijave in plin.
Izmene v prikolicah bodo 10-dnevne s pričetkom 1. 5. 1977.
4. Preko turističnega društva v Novi Novalji na otoku Pagu nam je uspelo zagotoviti dodatne kapacitete za sezono 1977.
Člani našega kolektiva in njihovi svojci bodo tu lahko letovali celo poletje. Najeto kapacitete so v privatnih hišah extra in I. kategorije s kompletnim dnevnim penzionom, ter v privatnih sobah I. kategorije in prehrano v restavraciji hotela Liburni ja in Loža. Gostje v sobah extra kategorije imajo na voljo moderno opremljeno sobo in kompletne lastne sanitarije. V I. kategoriji imajo na voljo moderno opremljeno sobo in skupne sanitarije v etaži za 3 do 4 sobe.
Pot do Nove Novalje na otoku Pagu je možna s trajektom iz Jablanaca do Novalje, ali pa cesti preko mostu na otok Pag.
CENE: v juniju in septembru Extra kategorija:
a)	člani kolektiva in naši
upokojenci	80,09
b)	družinski člani — zaposleni 145,09
c)	družinski člani — nezaposleni 80,00
d)	drugi domači gostje	145,00
I. kategorija: a) člani kolektiva in naši
upokojenci	75,00
b)	družinski člani — zaposleni 140,00
c)	družinski člani — nezaposleni 75,00
d)	drugi domači gostje	140,00
b)	družinski člani — zaposleni 155,00
c)	družinski člani — nezaposleni 95,00
d)	drugi domači gostje	155,00
— Otroci do 7 let starosti, ki uporabljajo lastno ležišče in dobijo zmanjšan obrok prehrane, imajo 30 % popusta.
— Otroci do 7 let starosti, ki ne uporabljajo lastnega ležišča in imajo zmanjšan obrok prehrane, plačajo 70,00 din dnevno.
— Otroci do 7 let starosti, ki spijo skupaj s starši in nimajo penzionske prehrane, plačajo 25,00 din dnevno.
Izmene v Novalji na Pagu so 10-dnevne. Gostje zaključijo z zajtrkom, novi pričnejo s kosilom.
5. V Novi Novalji na Pagu v avtokampu »Straško« člani našega kolektiva lahko
16. 6. 1977 do 23. 6. 1977. Cena za 8-dnevno popolno oskrbo 4.380,00 din. Možnost odplačevanja v 12-mesečnih obrokih.
DODATNA NAVODILA:
1.	Ugodnost nižjih cen pod točko a in c so omejuje za vse koristnike na skupno 10 dni, ne glede na kraj letovanja.
2.	Počitniški domovi bodo odprti:
Fiesa od 10. 6. 1977 do 9. 9. 1977
Soriška planina — vse leto
3.	Zamenjave gostov v Fiesi in na Soriški planini so 7-dnevne (vsak petek). Dotedanji gosti zaključijo s kosilom, novi pričnejo z večerjo.
4.	Prijavnice za dopust dobijo vsi člani kolektiva v tajništvu svoje TOZD oziroma sektorja.
NAŠI ŠAHISTI SREDI BORB
V Ljubljani je v teku XXX. tradicionalno sindikalno moštveno šahovsko prvenstvo Ljubljane, na katerem sodeluje 60 sindikalnih moštev iz mesta in okolice. Razdeljeni so v 60 skupin po 10 ekip. Kakor vsako leto sodeluje tudi prva ekipa naše šahovske sekcije v postavi: Mušič, Srebrnič, Lorbek, Lagudin, Kobler, Tušar in Vujoševič, ki se bori za najvišja mesta. Zmagovalec iz vsake skupine ima pravico nastopa na republiškem finalu, ki bo konec maja v Mariboru. Naša ekipa igra v tretji skupini in je po doslej odigranih šestih kolih dosegla 6 zmag. Premagala je Viator, Lek, Rok-Unis, Iskro, Pletenino in Klinične bolnice ter trenutno vodi v svoji skupini. Upajmo, da bo to mesto tudi obdržala!
Istočasno pa se na drugem bojišču odigrava po cup sistemu moštveno tekmovanje za pokal maršala Tita. To tekmovanje zajema vse republike in pokrajine in vodi v zvezni finale, ki bo od 20. do 25. maja na Krku v počastitev rojstnega dne našega predsednika. V prvem kolu se je srečalo osem izbranih ekip. Naše moštvo je igralo z Metalko in jo premagalo z rezultatom 3:1. V drugem kolu se bodo naši srečali z ekipo RVS Trnovo.
Na republiškem prvenstvu invalidov 10. aprila v Kamniku je v ekipi reprezentance Ljubljane nastopila tudi naša delegacija in sestavljala hrbtenico ljubljanske ekipe.
IVKO
Tomaž Ponikvar
Marsikomu, ki je danes zaposlen v Litostroju, je to prva zaposlitev. Tako tudi Matjažu Ponikvarju, inženirju metalurgije, ki je v Litostroju šele dve leti in pol, dela pa v TOZD Pl pri službi varstva pri delu.
Matjaž je Ljubljančan iz Maribora, saj je živel v Mariboru 18 let. Pravi, da se počuti v Litostroju kar dobro in da pri delu nima posebnih težav. Čeprav skrbi za varnost mnogih delavcev pri nas, se sam ukvarja z dokaj nevarnim pa tudi nenavadnim športom — letanjem z zmaji, ali kakor sam pravi z zmajanjem.
O tem športu je sicer že prej slišal, vendar ga je prvič videl pred leti na televiziji. Zanj se je takoj navdušil, prav tako tudi njegov prijatelj in kmalu sta dobila načrte za izdelavo takega zmaja. Ker je bil njegov prijatelj pri tem delu zelo spreten, sta ga naredila kaj kmalu — že v treh tednih. Pri tem sta potrebovala votle palice iz dur aluminija in 24 m2 dakron platna. Zmaj niti ni bil tako drag, okrog 3000 dinarjev, vendar pa sta vanj vložila veliko dela in časa. 9. aprila 1975. leta sta bila blizu gradu Goričane preizkusila svoj izdelek. Za začetek sta izbrala blago travnato pobočje in se z zmajem spustila le kakšen meter visoko. Ker nista imela nobenega strokovnega znanja in ker tudi zmaj ni bil tehnično dognano izdelan, sta imela na začetku precejšnje težave s težiščem, njuni prvi poleti pa so bili povezani tudi s precej trdimi pristanki. Posebnih nesreč nista imela, razen da je prijatelj pri prvem letu padel na smreko,
Matjaž pa je pri drugem letu pristal na neki hruški. Ta pristanek je pustil sicer nekaj negativnih posledic, saj se je Matjaž udaril v vratno vretence in je zato nosil poleti nekaj tednov trdo ovratnico. Vendar to ni preprečilo nadaljnjih poskusov.
Potem ko sta letanje z zmaji že malo bolj obvladala, sta iskala višje in težavnejše terene. Tako sta se spuščala pri Slavkovem domu, z Blok in s Slivnice. Pri tem
domovih in sobah se opravi po 1. 5. 1977, zato imajo vse prijave do tega dne enako veljavo. Po tem datumu prispele prijave se upoštevajo le, če bo v domovih prostor.
8.	Za prevoz v domove in nazaj skrbi vsak sam.
9.	Napotnica velja le za tiste osebe, ki so na njej vpisane. Vsi drugi bodo sprejeti le, če bo prostor in če bodo takoj doplačali razliko do polne cene, ki je določena v ceniku.
10.	Če gost prekine letovanje in tako ne izkoristi vseh plačanih penzionov, nima pravice do povračila za neizkoriščene dneve.
11.	V cene penzionov (razen v avtokampu »Straško«) ni vračunana turistična taksa.
12.	Obvestila o razporeditvi bo TOZD, ZSE vročila interesentom do 15. 5. 1977.
13.	Vse prijavnice morajo biti izpolnjene natančno, ker jih v v nasprotnem primeru ne bomo mogli upoštevati.
športu igra veliko vlogo primeren teren, ki pogojuje vzlet in spust, pa tudi veter. Samo zaradi vetra sta šla petkrat na Slivnico in šele petič je bil veter dovolj ugoden, da sta lahko vzletela. Matjaž je povedal, da je pri letu potrebno ujeti neko optimalno hitrost, vzletati pa je potrebno vedno proti vetru. Marsikdo, ki se začne ukvarjati s tem športom, teh pravil ne pozna, zato se lahko zgodijo celo hujše nesreče. Drugače pa ta šport ni posebno nevaren, saj če ravnaš pametno in preudarno, do nesreče ne pride. Celo vožnja z avtomobilom je bolj nevarna, saj si odvisen od sovoznika ali od drugih na cesti, v zraku pa si odvisen le od svoje spretnosti, predvsem pa moraš biti sposoben preceniti pogoje.
Matjaž Ponikvar pa se ob tem športu ukvarja še z drugimi dejavnostmi. Njegova druga »ljubezen« je folklora. 2e pet let sodeluje pri folklorni skupini France Marolt, kjer igra kontrabas, obenem pa je tudi glasbeni vodja te skupine. Začel je čisto po naključju, saj je bil prej član akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, s katerim ima folklorna skupina iste prostore. Ta skupina ima okrog 100 članov, obstaja pa že od leta 1948. Ker veliko nastopajo doma in v tujini, Matjaž dosti potuje. Tako bodo zdaj za 1. maj nastopili v Raveni v Italiji, poleti pa gredo še na krajši turneji po Nemčiji in Nizozemski. Ker je to znana skupina tako pri nas kot v tujini, jih publika povsod rada sprejme. Posebno presenečeni so bili, ko so nekoč nastopili v Visli na Poljskem in so gledalci navdušeno spremljali njihov nastop, saj so prav dobro poznali slovenske narodne pesmi in ansamble. Sele' pozneje so lahko razumeli to navdušenje, ko so izvedeli, da ti ljudje prav dobro slišijo radio Ljubljana in redno poslušajo četrtkove večere narodnih pesmi.
Seveda se je na takih turnejah vedno dogajalo kaj veselega in zabavnega. Tako se jim je na neki turneji tudi pripetilo, da je napovedovalec z resnim glasom napovedal: »In zdaj bo nastopila znana jugoslovanska skupina France Merlot!«
Ob teh konjičkih ostane Matjažu za druge stvari bolj malo časa. Vseeno pa ga priložnostno še najde za izlete v hribe, saj je navdušen planinec in že dolgo član Planinske matice Ljubljana, pozimi pa tudi zelo rad smuča. Ob vsem tem pa hodi tudi redno v kino in priložnostno prebere kakšno knjigo.
Povečali bomo proizvodnjo TTS
VSE VEČ GOVORIMO O RAZŠIRITVI PROIZVODNEGA PROGRAMA TRANSPORTNIH VOZIL — VILIČARJEV, MOBILNIH DVIGAL IN AVTODVIGAL. ZA RAZŠIRITEV TE PROIZVODNJE JE BILO DO ZDAJ STORJENIH VEC POMEMBNIH KORAKOV. NAČRTI POČASI POSTAJAJO STVARNOST.
V	gradivu za devetindvajseto sejo zbora združenega in družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljana so bile postavljene smernice za uresničevanje programa družbenega razvoja v Ljubljani za leto 1977. Na gospodarskem področju je za industrijo med drugim zapisano, da bo Litostroj v letu 1977 skupaj z drugimi nosilci razvoja pripravil Program strojegradnje za SRS. Poleg tega bo Litostroj letos iz svojega srednjeročnega programa pričel uresničevati prvo fazo razširitve proizvodnega programa talnih prevoznih sredstev v sodelovanju z Indosom. širšo javnost je s tem na Ljubljanski televiziji že seznanil svetnik generalnega direktorja za finance, tovariš Milan špolar. Zato moramo o tem spregovoriti tudi v našem glasilu. Novica je pomembna, saj govori o našem nadaljnjem razvoju. O tem bomo razpravljali tudi na zborih delovnih ljudi.
Za podrobnejše novice sem poprosil tovariša inženirja Jožeta Šlandra, ki dela skupaj z drugimi tovariši na investicijskem načrtu za povečanje proizvodnje industrijskih vozil:
»Dejavnost Litostroja sloni na lastni razvojni poti. Rezultat tega je vrhunska oprema na vseh področjih, ki jih obdelujemo. S široko kadrovsko bazo smo nosilci razvoja strojegradnje. Vse to predstavlja trdno in trajno osnovo našega razvoja.
Posodabljanje in povečanje proizvodnje sovpade v čas 30. obletnice obstoja Litostroja in v čas razvoja samoupravnih odnosov. Uvajamo načela dohodkovnih odnosov kot novo vspodbudo za uspešno delo. Usklajevanje razvojnih dejavnosti na nekaterih področjih postavlja pred celoten kolektiv zahtevne in odgovorne naloge. Dosledna povezava tehničnega, ekonomskega, in samoupravnega razvoja lahko zagotavlja uspešno rast brez večjih problemov. Takšna izhodišča je treba upoštevati na vseh nivojih, na katerih se načrtuje naš nadaljnji razvoj.
Na osnovi ocene rastočih potreb trga, smotrnejšega proizvod-nega programa, visokega nivoja razvojne dejavnosti in bogatih izkušenj dolgoletnega proizvajalca talnih transportnih sredstev smo menili, da so dozoreli pogoji za Povečanje proizvodnje le-teh. Se-danja proizvodnja viličarjev nosilnosti 3,5 do 12 Mp temelji na mdividualnem posamičnem načinu proizvodnje, kar povečuje stroške, vnaša motnje v planira-Pje in onemogoča večjo širitev Proizvodnje. Misel o razširitvi Proizvodnje industrijskih vozil ie zorela že dalj časa, vendar do Uresničitve v preteklosti izdelanih Projektov iz raznih vzrokov, ni Prišlo.
V	okviru potrjenega razvojnega programa smo se delavci Litostroja odločili, da na osnovi kreditov povečamo proizvodnjo viličarjev, mobilnih dvigal in av-mdvigfii od sedanjih 17001 na ‘300 ton letno. Investicija bo izvedena v dveh fazah. V prvi fa-Z1> ki je deloma že realizirana, sm° nabavili nove obdelovalne stroje, ki bodo omogočali razširitev proizvodnje na 3500 ton strojev in to v sedanjih prostorih obdelave in montaže. V drugem uelu razvoja pa bo zgrajen poseben objekt, v katerega se bosta Preselili obdelava, ki bo tu dokončno kompletirala svoj strojni Park in montaža, tako da bodo končne zmogljivosti dosegle na-
rtovanih 7300 ton talnih transportnih vozil.
n_J?aracli kratkega roka — zagon proizvodnje v novem objektu je za£rt?van Že za leto 1979 — in lotradl .celovitosti zapletenih na-i~,7’ gre za načrtovanje ter dbo investicije in pripravo
proizvodnega procesa (obdelava trga, razvojno konstrukcijska dejavnost, izdelava organizacijskega sistema, sistema planiranja, ekonomskega ocenjevanja različnih variant, pridobivanje in vzgoja kadrov in skladno vključevanje novega obrata oziroma TOZD v celovit sistem organiziranega dela v okviru DS Litostroj), smo v Litostroju osnovali posebne skupine, sestavljene iz članov iz različnih strokovnih področij. Naloga teh skupin je intenzivno skupinsko delo v sodelovanju z ostalimi strokovnimi službami v podjetju za dosego končnega cilja: do zagona proizvodnje, kar je zahtevna in odgovorna naloga.
Investicijska skupina končuje izdelavo obširnega investicijske-
ga elaborata, ki ga bodo obravnavali najprej samoupravni organi v podjetju, nato pa ga bodo ti predložili v odobritev banki. Ko bo banka odobrila kredite, bomo lahko sprožili postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Novi objekt bo velik 84 X 112 metrov in bo stal na prostoru sedanjega odlagališča materiala in izdelkov med Dakovičevo ulico in objektom pločevinarne. Predvidevamo, da bomo zastavili prve lopate prihodnjo pomlad.
Investicijski načrt predvideva proizvodnjo viličarjev z nosilnostjo 3,5 Mp, 4,5 Mp, 5Mp, 6,3 Mp, 8 Mp, 10 Mp in 12,5 Mp v skupni količini 600 vozil letno, mobilnih dvigal nosilnosti 6 Mp in 12 Mp in avtodvigal nosilnosti 12 Mp, 20 Mp in 30 Mp v skupni količini 100 vozil letno, kar predstavlja obenem s proizvodnjo rezervnih delov in prigradnih orodij skupno vrednost skoraj 650 milijonov dinarjev letno. Proizvodne kapacitete bo mogoče z manjšimi dodatnimi vlaganji po potrebi še povečati.
	. !	"L ’
		I
		1 ;
		
Dvanajsttonski viličar
Celotna vlaganja v prvo in drugo fazo izgradnje so ocenjena na 260 milijonov dinarjev za osnovna sredstva in 100 milijonov za dodatna obratna sredstva (investicija temelji na obstoječi proizvodnji industrijskih vozil).
Kaj pomeni garancija?
VPRAŠANJE GARANCIJE, POSEBNO ZA VELIKE OBJEKTE KOT SO ČRPALNE POSTAJE, ŽERJAVI, DIE-SELSKI MOTORJI, STISKALNICE, OPREMA ZA HIDROELEKTRARNE ITD., JE VELIKEGA POMENA PREDVSEM ZA KUPCA; PRODAJALCU ALI PROIZVAJALCU PA JE LAHKO V VELIKO BREME, CE SO NJEGOVI PROIZVODI NESOLIDNI. BESEDA GARANCIJA NAM NI NEZNANA, ČEPRAV JE TUJKA. VERJETNO PA SE BESEDE GARANCIJA V CELOTI VSI NE ZAVEDAMO DOVOLJ, POSEBNO PA NE VSEH POSLEDIC, KI SE POJAVLJAJO V GARANCIJSKI DOBI.
Največkrat je garancija zahtevana že v ponudbeni dokumentaciji in v času priprave ponudbe se moramo taki zahtevi prilagoditi. Kakor smo že v ponudbi predvideli garancijo na opremo, se moramo zavedati možnih posledic. Večji objekti, kot so hidrocentrale, imajo navadno eno do dve leti garancije. V času garancije se turbine vrtijo največkrat pod vodstvom investitorja, kar je za nas neugodno zaradi manjših napak, katere hoče investitor odstraniti, seveda s pomočjo naših strokovnjakov, če v centrali strokovnjakov ni, potem gre vsaka, tudi manjša napaka v naše breme, odvisno tudi od poštenosti investitorja, ki včasih pretirava, ker bi lahko manjše napake odstranil sam brez večjih težav.
Brez pomena bi bilo naštevati vse možne napake, od katerih lahko pride na individualni opremi in ne samo turbinski. V LITOSTROJU pa moramo pogledati resnici v oči, saj lahko opažamo, da se prav zadnje čase vsi radi otepamo problemov v zvezi z garancijo. Garancija je stvar naše OZD. Kdo je v resnici kriv za napako? Kateri TOZD? Takšna vprašanja se vse preveč postavljajo in to v kritičnem trenutku, kadar se približuje dan izteka garancije, investitor pa išče napake na naši opremi. Prodaja je prva na udaru, od nje navadno zahtevajo pristanek na podaljšanje veljavnosti garancije. Kdo bo pristal? Kdo je kriv?
Za primer lahko omenimo centralo Kidatu I, v kateri se vrtijo naše turbine in to v veliko zadovoljstvo konzultanta in investitorja. O kvaliteti našega gonilnika in sploh »srca« turbine trdijo ne samo, da smo ga naredili v roku, pač pa tudi kvalitetno! Na žalost pa je za Kidatu I garancija dve leti in v tem času je v celoti odpadla notranja zaščitna barva v spiralah — toda v eni bolj kot drugje, kar dokazuje slabo zaščitenost spirale že v tovarni. Podaljšanje roka garancije je neizogibno, v tovarni pa še nismo uspešno
rešili načina, kako bomo na terenu uredili pomanjkljivosti. Nekdo v tovarni je kriv, iskanje opravičuje. Kupec hoče hitro in učinkovito akcijo, kar pa nam zadnje čase ne gre preveč od rok.
Nikakor ni naš namen le kritika, vendar moramo resnično nekaj storiti, saj še vedno vemo, da obstaja zunanja montaža, ki bi morala take in podobne probleme hitro reševati. Prav pa je, da poiščemo pravega krivca. Stalno moramo izboljševati naše delovanje na področju izdelave in montaže individualne
dobi, so včasih prikriti, oziroma niso ločeni od osnovne pogodbe, v tem smislu pa bo potrebno nekaj ukreniti, ker bomo le tako lahko vedeli, koliko nas stanejo popravila v garancijski dobi. Skupno z našo pro-jektivo, montažo, prodajo ter drugimi oddelki bi morali najti način in se dogovoriti o bodočih poslih, za katere bomo obvezni nuditi garancijo. Zahteve pa so vedno večje, zato pohitimo, da nas čas ne prehiti.
ing. Silvan Štokelj
POPRAVEK
V mojem članku, ki je izšel v prejšnji tševilki časopisa z naslovom »Montirali bomo v Iraku« je prišlo v tekstu do neljube napake. V stavku »Oprema sestoji iz dveh Francisovih turbin, vsaka moči 25 MW...,« sem pomotoma napisal Francisove turbine, pravilno pa je Kaplanove turbine. Prizadetim se za napako opravičujem.
Ing. S. Š.
Transport krogličnega zasuna za HE KAMBURU v Keniji
opreme. Marsikatera napaka je odstranjena že na terenski montaži, ki je, kot smo že slišali »podaljšana roka proizvodnje in notranje montaže«. Na žalost pa se pojavlja vse preveč napak popolnoma po nepotrebnem. Zavedati se moramo, da so objekti posebno naše ogledalo in želimo si, da bi se vsi, ki delamo na njih zavedali svoje vloge ter delali tako, da bodo napake minimalne. Hitro ukrepanje je naša dolžnost, ne glede na to v katerem tozdu kdo dela. Stroški, ki nastajajo v garancijski
PREGOVORI
— Roka je naj hitrejša in naj zanesljivejša pomoč, (francoski)
— Ni neumnih poklicev, so samo neumni ljudje, (francoski)
— Čevljar lahko v tujini živi od poklica, kralj pa v izgnanstvu umre od lakote, (perzijski)
Investicijski elaborat izhaja iz maloserijske tehnologije in organizacije proizvodnje s poudarjeno pripravo dela. Predvidena je večja zamenljivost delov v okviru družin viličarjev in dvigal in uveljavljanje cenejših tehnoloških rešitev, primernih za maloserijsko proizvodnjo. Montaža družine srednjih viličarjev bo organizirana na principu montažnega traku s pretehtano tehnologijo in zaprtim sistemom delovnih mest.
V okviru montaže predvidoma ne bo postopkov mehanske obdelave.
Strojni park bodo sestavljali visoko produktivni obdelovalni stroji, ki bodo programsko in numerično krmiljeni in ob katerih bo potrebno manj delavcev. Stroji omogočajo menjavanje serij z minimalnimi izgubami, s tem pa se nacionalizira proizvodnja manjših serij in zalog. Organizacija dela mora zagotoviti skrajšanje procesa proizvodnje na 2 do 3 mesece, učinkovit obveščevalni sistem pa mora omogočiti hitro reagiranje na motnje v procesu dela. Mehanizacija rutinskih del bo omogočila, da bomo zaposlili tudi manj režijske delovne sile.
Ena najvažnejših in morda najtežjih nalog pa bo pridobivanje in usposabljanje ustreznih kadrov. Izdelati bo potrebno dober in učinkovit sistem nagrajevanja in zagotoviti njihov vpliv pri oblikovanju in snovanju novosti, ki jih to delo vedno nudi. Mnenja smo, da je le na ta način, ko delavcu nudimo strokovno rast, ga obveščamo ter vzpodbujamo pri individualnem in skupnem delu, moč doseči velike uspehe ter uspešno razviti zdrave samoupravne odnose. Cilj delavcev bodočega TOZD in članov investicijske skupine je to, da s pomočjo strokovnih služb in številnih drugih delavcev uresničijo začeto delo. Prizadevali si bomo povezati bogate izkušnje z lastnimi znanstvenimi dognanji na področju tehnologije, planiranja, vodenja proizvodnje, ekonomike in organizacije.
Pomembna je vzpostavitev ravnotežja med tehničnimi in organizacijskimi prizadevanji, še naprej moramo razvijati samoupravne odnose na eni in dohodkovne odnose na drugi strani, doseči sodelovanje tako znotraj TOZD kot tudi v okviru vse delovne organizacije, kajti le na ta način bomo dosegli boljši skupni rezultat. Nastajajoči TOZD bo zaradi specifičnosti maloserijske proizvodnje notranje morda drugače organiziran, vendar to v bistvu ne spremeni notranjega reda in odnosov.
INDOS, ki je član združenih podjetij strojegradnje, proizvaja viličarje manjše nosilnosti — do 3 Mp. Prostorska bližina in povezava v okviru ZPS bo vodilo k sodelovanju na vseh področjih: skupna nabava, kooperacija, sodelovanje pri razvojnem in konstrukcijskem delu itd. Stiki v tej smeri so bili navezani tako, da je pred nami daljši proces dogovarjanja in usklajevanja vseh problemov,« je končal tovariš Šlander.
A. N.
Poročilo o delu OA v letu 1976
OA Litostroj že od svojega začetka deluje v leseni, z apnenim ometom ometani baraki, ki je morda zadostovala graditeljem tovarne. Prostori so neprimerni, nimamo niti osnovne opreme, kaj šele vsega tistega, kar danes obratna ambulanta mora imeti.
OA Litostroj ima tri ordinacije: ordinacija št. 1 izvaja aktivno zdravstveno varstvo, ima specialista medicine dela in višjo medicinsko sestro s tečajem iz medicine dela; ordinaciji št. 2 in 3 pa izvajata pasivno zdravstveno varstvo (zdravita bolnike) in delata v dveh izmenah — ena dopoldne, druga popoldne; menjata se tedensko. V ordinaciji št. 2 dela zdravnik splošne medicine z medicinsko sestro, njima pomaga v dopoldanski izmeni še ena medicinska sestra. V ordinaciji št. 3 dela specialistka medicine dela. Z njo dela medicinska sestra. Ker v dopoldanski izmeni dela v tovarni več kot polovica zaposlenih, sta v ordinaciji pasivnega zdravstvenega varstva dve medicinski sestri.
V	zobni ambulanti delajo en višji dentist, en višji zobotehnik in ena zobna asistentka.
V	laboratoriju je zaposlena ena laborantka s polnim delovnim časom, druga laborantka s polovičnim delovnim časom, ki je bila večidel v bolniškem stale-žu, je bila v začetku druge polovice leta invalidsko upokojena.
Po dosedaj veljavnih navodilih je moral opraviti zdravnik 1580 efektivnih ur, medicinska sestra pa 1720. V ordinaciji št. 1 je bilo v tem času opravljeni 1791 pre-
gledov, in sicer:
prehodnih	532
po členu 6. ZPNB	77
periodičnih	426
za šoferje (samopl.)	66
učence v gosp.	690
Za te preglede je bilo potrebnih 880 ur, ostalega dela pa je
bilo še 700 ur (sodelovanje z gospodarsko organizacijo, poročila, zdravstvena prosveta, nadomeščanje v kur ati vi itd).
Ordinaciji 2 in 3 pa sta opravili naslednje delo:

Prvih pregledov	4503	4355
ponov. pregledov	6785	6505
posvetov	145	225
injekcij	593	709
malih prevez	2275	2160
malih kirurških posegov	139	71
odstranitev cerumna	342	171
malih medicinskih uslug	2264	1377
manjših transp. imobilizacij	91	117
obsevanj UV	110	377
zdravniških spričeval	6	2
pregledov za zdr. komisijo	285	211
pregledov za inv. komisijo	20	22
ušesnih vložkov	61	20
nezgodnih poročil	122	97
skupno število faktorjev	140.719		137.041
Ordinacija št. 3 je dva meseca delala s skrajšanim delovnim časom zaradi odsotnosti zdravnice (spec. izpit). Ce upoštevamo, da mora zdravstvena ekipa narediti na uro 80 faktorjev in je za čas 1580 ur norma 126.400 faktorjev, potem sta obe ordinaciji krepko presegli normative.
Zobna ordinacija Je opravila 6922 storitev in od tega:
plombiranje brez zdravljenja	2010
izdiranj zob	206
plombiranj, zdravljenj	299
drugih intervencij	2833
snemnih protez	64
fiksnih protez	190
zdravljenje mehkih delov ust. votl. 1320 Konec leta 1976 je šel višji dentist v pokoj.
Laboratorij je opravil 33.614 storitev pri 3732 zavarovancih, in sicer 18.733 storitev v preventivi pri 1693 zavarovancih in 14.841 storitev pri 2039 bolnikih.
ti
6
o
10
KOMPOZICIJA FILMSKE SLIKE
Filmski posnetek sestoji iz določenega števila posameznih sličic. Vsako dvodi-menzialno likovno delo (oljna slika, grafika, fotografija) Je grajena po pravilih notranje kompozicije. Ta pravila so od krili že veliki stari slikarji. Istim pravilom kompozicije mora ustrezati tudi vsaka posamezna slika na filmu. Tudi format sličic ustreza klasičnemu formatu, kjer Je razmerje stranic 3:4 in se na ta format nanašajo tudi vsa pravila kompozicije. Tako mora biti glavni predmet, ki ga snemamo, v eni od točk zlatega reza, tj. na približno 2/3 dolžine ali višine formata. Kompozicija filmske slike je torej več kot samo to, da se glavni predmet nahaja na sliki ter da mu niso odsekane glava ali noge ali da ne stoji poševno.
Veliki plan
Detajl
Linije zlatega reza
Točke zlatega reza
Kompozicija slike Je umetniško dejanje in vpliva na splošni vtis filma. Tako npr. ni dovolj samo, da človek stoji na glavni liniji zlatega reza, ampak je zelo važno tudi to, kam Je usmerjen njegov pogled ali smer gibanja. Tako mora človek vedno gledati ali se premikati v smeri, kjer je na sliki več prostora.
GLOBINSKA KOMPOZICIJA
Poleg kompozicije slike je pri filmu izredno važna kompozicija po globini prostora, ki ga snemamo. Gibanje se v resnici ne vrši le v eni ravnini ali v več vzporednih ravninah, ampak tudi iz ravnine v ravnino, tj. proti kameri ali od nje (npr. iz globine prihajajoči vlak). Pri takem gibanju je zelo važna pravilna izbira objektiva, da ne dobimo popačene slike.
Tako dobimo tedaj, ko uporabimo normalni objektiv, tudi gibanje predmeta proti kameri normalno, občutek pri gledanju je isti, kot bi gledali z normalnim očesom. Predmet se namreč veča z normalno hitrostjo. Ce pa uporabimo za snemanje širokokotni objektiv bo občutek veliko bolj dramatičen, ker se bo predmet večal veliko hitreje, kot bi to videli z normalnimi očmi. Pri uporabi teleobjektiva pa Je to povečanje počasnejše kot je normalno.
Pri globinski kompoziciji lahko izkoristimo tudi lastnost objektiva, da ima pri različnih odprtinah zaslonke različne globinske ostrine. Tako lahko en predmet ločimo od drugih, ki so bolj spredaj ali bolj zadaj s tem, da Jih naredimo neostre. Tako povečamo pozornost gledalca na ostri predmet, pozornost na neostri predmet pa zmanjšamo.
inž. P. Poženel
Obračun godbenikov
GODBENIKI LITOSTROJA SO NA SVOJEM REDNEM LETNEM OBČNEM ZBORU OCENILI SVOJE DELO, KRITIČNO OBRAVNAVALI SVOJE NAPAKE TER SPREJELI PROGRAM ZA NADALJNJE DELO. POHVALNE BESEDE ZUNANJIH PREDSTAVNIKOV. VUKOSAV ŽIVKOVIC IZVOLJEN ZA NOVEGA PREDSEDNIKA.
Obolevnost pa nam pokaže naslednja tabela:	___________
Skupine obolenj	I število bolnikov	Poslani 1 8 I 1 M >	
1. Nalezljive bolezni	99	u	1
2. Novotvorbe	70	48	5
3. Bolezni žlez in presnove	25	14	5
4. Bolezni krvi	5	2	
5. Duševna obolenja	84	28	7
6. Obolenja živcev in čutil	756	189	15
7. Obolenja srca in ožilja	249	83	6
8. Obolenja dihal	2857	44	18
9. Obolenja prebavil	835	76	25
10. Obolenja sečil in spolovil	286	73	10
11. Porodi, splavi	36	7	16
12. Kožna obolenja	628	149	1
13. Obolenja gibal	884	81	12
14. Nezgode pri delu	1100	223	21
15. Nezgode izven dela	938	165	24
16. Nedoločena stanja	6	—	—
	8858	1193	166
Iz gornje tabele sledi, da je indeks pogostnosti 254 na 100 zaposlenih ali preprosteje, 100 zaposlenih je 254-krat zbolelo. Najpogostejša so bila obolenja dihal, in sicer je bila obolevnost 820 na 1000 zaposlenih, poškodbe pri delu 316 primerov na 1000 zaposlenih, nezgode izven dela 270 na 100 zaposlenih, obolenja gibal 254 primerov na 1000 zaposlenih in obolenja prebavil 240 primerov na 1000 zaposlenih. Vsak sedmi bolnik je bil poslan k specialistu in vsak triinpetdeseti v bolnico.
dr. Edo Tepina
— Na svojem rednem letnem občnem zboru pihalnega orkestra Litostroj, dne 11. 4. 1977 so godbeniki pregledali svoje delo.
— Dosedanji predsednik tovariš Štefan Jurak je v svojem poročilu kritično ocenil delovanje godbe. Iz prikaza je razvidno, da je imela godba v preteklem letu delovanja precej težkih trenutkov, zato je bilo potrebno nekaj ukreniti.
— Po poročilu nadzornega odbora in blagajnika je zbor sprejel tudi nekatere popravke v svojem statutu.
— Iz zelo plodne razprave, ki je odkrito prikazala stanje v godbi, je razvidno, da jih tarejo problemi samega programa godbe, udeležbe na vajah, prostorska problematika, vzgoja novih kadrov, zastarelost dosedanjih in nabava novih instrumentov in še vrsta drugih težav.
— V razpravi je sodeloval tudi predsednik konference sindikata
Litostroj tovariš Ivo Sabol, ki je orisal skrb sindikata za pihalni orkester. Vsem navzočim je povedal, da je delovni kolektiv Litostroja z razumevanjem obravnaval nastalo situacijo godbi ter se v ta namen aktivno vključil v reševanje finančne situacije ter drugih problemov, ki tarejo orkester. Povedal je, da je prav današnji občni zbor tista prelomnica, kjer bomo sklenili, da bomo v bodoče sodelovali bolj samoupravno ter v duhu novih družbenih dogajanj.
— Konferenco sta pozdravila tudi predsednik in tajnik zveze kulturnih organizacij občine šiška, ki sta dala vsa priznanja in moralno pomoč godbi Litostroj.
— Po razrešnici starega odbora je bil izvoljen novi odbor. Za predsednika je bil enoglasno izvoljen sekretar sveta ZK Litostroj tovariš Vukosav Živkovič. Ostali člani odbora pa so še:
POŠKODBE V FEBRUARJU IN MARCU 1977
TOZD/DS	Število poškodb	Št. izgubljenih delovnih dni
TOZD Pl — livarna jeklene litine	11	194
— livarna sive litine	9	87
— pločevinama	12	64
TOZD FI	18	150
TOZD IVET	4	38
TOZD SE	2	7
TOZD ZSE	2	20
TOZD ICL	2	6
DS SSP	3	38
Iz podatkov je razvidno, da smo imeli v naši delovni organizaciji 63 poškodb, od tega se jih je 8 pripetilo na poti v službo oziroma iz službe.
Zaradi poškodb smo izgubili 604 delovne dni, ali povprečno 9,5 dneva na eno poškodbo.
Oči si je poškodovalo kar 21 delavcev, glavo 3, telo 3, prste rok 14, ostali del roke 8, noge pa si je poškodovalo 14 delavcev.
Največ poškodb se je pripetilo v ponedeljek in torek 14, nato sledijo sreda, četrtek in petek z 9 poškodbami, v soboto pa se je pripetilo 8 poškodb.
V februarju smo imeli 3 poškodbe več kot v istem mesecu lani. Zaradi poškodb smo lani v februarju izgubili 628 delovnih dni, ali poprečno 10,4 dni na eno poškodbo, kar je nekoliko več kot v letošnjem letu.
Služba varstva pri delu
POŠKODBE V MARCU 1977 TOZD/DS	Število poškodb	Št. izgubljenih delovnih dni
TOZD Pl — livarna jeklene litine	7	132
— livarna sive litine	5	60
— pločevinama	9	150
TOZD FI	20	265
TOZD IVET	5	41
TOZD SE	1	7
TOZD ZSE	1	7
TOZD ICL	3	33
TOZD IRRP	1	8
DS SSP	1	60
V	marcu se je poškodovalo 53 naših delavcev, od tega 5 na poti v službo oziroma iz službe.
Zaradi poškodb smo izgubili 763 delovnih dni, ali poprečno 12,1 dneva na eno poškodbo.
Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 6, telo 1, prste rok 13, ostali del roke 8, noge pa si je poškodovalo 22 delavcev.
Največ poškodb se je pripetilo v torek 14, sledijo v petek 11, v ponedeljek 10, v sredo in četrtek 7 in v soboto 4 poškodbe.
V	marcu smo imeli 9 poškodb več kot v istem mesecu lani. Zaradi poškodb smo lani v marcu izgubili 726 delovnih dni ali poprečno 17,3 dni na eno poškodbo, kar je nekoliko več kot v letošnjem letu.
Služba varstva pri delu
Maks Kričaj, Štefan Jurak, Pavle Torkar, Fadil Zec, Jože Kodrič, Jani Fuss, Franc Gregorc, Ivan Križman in Ante Burič.
— Po izvolitvi se je novi predsednik tovariš Živkovič zahvalil za zaupanje v svojem imenu in imenu vseh izvoljenih. V kratkih, bogatih besedah je orisal dosedanjo pot ZK Litostroja, ki je skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ob tednu komunista v Litostroju obravnavala kulturno dejavnost v naši delovni organizaciji. Povedal je, da bo prav ZK v Litostroju skupno s sindikalno organizacijo izpeljala vse sklepe, ki so bili sprejeti na sestankih ob tednu komunista pod parolo človek — delo — kultura. Vsem navzočim je obljubil, da bo storil vse, da se stanje v godbi izboljša.
Komisija za sklepe je na osnovi prebranih poročil in razprave pripravila nekaj predlogov, ki naj se upoštevajo pri sestavi programa bodočega dela kot prednostne naloge.
1 Izdelati oziroma dopolniti interni statut in poslovnik godbe s pomočjo naše pravno službe.
2.	Za boljše in solidne j še delo v orkestru naj se organizirajo nekatere komisije. Te bodo popestrile delo, ki so ga dosedaj opravljali referenti. Predlagali so formiranje teh komisij: kadrovske, gospodarske, disciplinske in tehnično programske.
3.	Okrepiti je treba samoupravni organ, tj. odbor orkestra z delegiranjem treh članov konference sindikata Litostroj — predsednika, kadrovika in menažerja, s čimer bo v bodoče zagotovljena močnejša povezava med podjetjem in orkestrom, kar smo do sedaj močno pogrešali. Istočasno pa bi se povezali tudi z drugimi podjetji in tam organizirali koncerte ali pa razne nastope ob proslavah.
4 Reševanje kadrovskih problemov je ena prednostnih nalog v bodočem delu. Priporočamo, da kadrovska komisija začne nemudoma organizirati mlade za pouk na instrumentih (predvsem pihala in trobila). Po možnosti pritegniti mlade iz šišenskega področja in najti skupni jezik z upravo ICL ter glasno šolo za ustanovitev oddelka glasbene šole »Franca Šturma«. Istočasno predlagamo ustanovitev ansambla zabavne glasbe, ki naj deluje pod okriljem godbe.
5.	Cim hitreje organizirati nabavo novih instrumentov, rabljene pregledati in jih po potrebi popraviti, da bodo pravočasno na razpolago novim učencem.
6.	Gospodarska komisija naj poleg svojih običajnih nalog vodi posebno skrb za čimprejšnjo zagotovitev najnujnejših funkcionalnih prostorov za delo orkestra skupaj z družbenimi delavci podjetja.
7.	Tehnično programska komisija naj sestavi program bodočega dela.
a)	Najprej je treba sestaviti program študijskega dela, organizirati intenzivne skupno vaje, organizirati pa tudi vaje po skupinah, kar smo v preteklosti zanemarili.
b)	Sodelovati moramo na proslavah, političnih manifestacijah in imeti samostojne koncerte.
Bodočemu odboru želimo obilo uspeha pri delu, na člane orkestra pa apeliramo, da v čimvečjem številu sodelujejo pri vajah in nastopih.
— Na občnem zboru je prejelo 12 članov godbe priznanja za 10, 15 in 20-letno delo v pihalnem orkestru.
M. Vidmar
ZAHVALE
Zahvaljujem se vsem sodelavcem TOZD FI obdelovalnice za obisk in darilo v bolnišnici.
Anton Laznik
*
Sodelavcem iz mehanske obdelave TOZD FI se zahvaljujem za izrečena sožalja, pomoč in spremstvo na pogrebu moje matere.
Janez Tomšič z družino
Ob smrti moje matere se zahvaljujem za pomoč in sožalje sodelavcem iz mehanske obdelave — TOZD FI.
Pavel Sajovlč z družino
*
Ob bridki praznini, ki je tako zgodaj nastala med nami ob izgubi mojega moža Ivana Prosena, upokojenca T. Z. Litostroj, se Iskreno zahvaljujem upravi podjetja za vso izkazano pozornost, za poklonjeno cvetje in vse storjeno, kakor tudi litostrojsld
godbi ter Vinku Kabaju za govor ob odprtem grobu.
Posebna hvala za vso pomoč in pozornost sodelavcem ploče-vinarne, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, ter ga zasuli s cvetjem, ki ga je tako ljubil.
Vsem in vsakemu posebej, h* ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, še enkrat prisrčna hvala.
Žena Marija, Jože in Jana z družinama
Pripoved neke vrtnice
Slišala sem, kako so se delavci Litostroja pogovarjali o nekem drevesu. Posadili so ga, negovali, občudovali in končno podrli.
Nam ubogim vrtnicam se v Litostroju godi še slabše. Trideset so nas kupili v vrtnariji. Vse nas je neka tovarišica v škornjih, delovni obleki, hrapavih rok z vso ljubeznijo posadila, zalila in nas zadovoljno občudovala. Bile smo srečne. Rastemo v tovarni, za to-
Za razvedrilo
varno, za ljudi iz te tovarne. Res je, da lahko pade na nas žoga in nas poškoduje, ker pa je to tovarna in ne pašnik, po katerem bi se pasle koze, smo se počutile varne. Lepo smo rasle, hrapava roka neke tovarišice nas je boječe gladila.
Pa se je zgodilo. Ker je bilo mračno, nismo videle, čigava roka se je stegnila nad našo sosedo. Zagrabila jo je, izpulila ter potlačila v smrdljivi polivinil.
Moja tovarišica je v vrečki odpotovala neznano kam. Tako je moralo oditi že več kot polovico tovarišic.
Ostala polovica posajenih pa z grozo čakamo čas, ko bomo zacvetele. Ne bojimo se prepotenih čevljev, ne bojimo se žoge. Bojimo se dišečih, negovanih in nežnih ročic, ki bodo segale po nas, nas trgale in pustile v nekaj urah oveneti v razkošni vazi. Svoje naloge, da bi s svojim cvetjem razveselile vse delavce v tovarni, ne bomo opravile.
Verjemite, da ne po naši krivdi.
Jokanju prisluškoval in napisal MIHEC
ZAGROZI TEK
avtvn.
poku
PRI-
LAS-
TEK
DEL
pro-
stora,
BARrJ
SAMO
PESTO V ZASAVJU
SPLET
UrBR
GOS-
POD
VESro
VZSiK
ITALIJA
STEK
REKE
v
MORJE
GRANK
JUSOM
IRSKI
PIANIST
PfESTO
ZRN
LJUBKOV Z. IME
NEVTRON
TRGOVSKI RAZ/V V ZUM. TRq
DUŠIK
JOD
vts. Sola
M. HEROJ Andrej HDa '4s.
vdor
vojske
ČAROVNICA V ODISEJI
VZK-
LIK
Tonski
način
MAKED
Komatu.
RAftorm Lupin KA
POE N. /ME
NIČLA
Novak
Vinko
povros
ZAIMEK
POLJE-
DELEC
FRANC-
OSKI
VELIKI LOVEC ( ST)
ŽITMICE, SHRAMB ZA KRI MO
kJNSKA ‘1
MUSLI-
MANSKA
SVETA
KNJIGA
VOSJVR
NASA
VOJSKA
tve-
zenje
POJDI-
MO
(ER.)
Oksida -cije
star
SLO-
VAN
Pre-
hLocj
noro
DEU
ŽERJA
KRAJ
Bazo
LJ.
POVH.
SIRSKA
MERA

KtrAJSP.
OBŽA-
LOVANJE
NEM.
politik
'BJHOS.
Glas-
bilo
Nosrovž
Pomol
m
CELJE
KALIJ
Nauk
o
•j/RAN/o
OKRAS-
RAST.
i°0°NCA
k/zevo
ZNANJE
BRUC!
SAMOGC
OTOK
STOJ
REP/
AMPER
KONEC
Polo-
toka
del
bleda
JARDMR
SR SC PR n TA*
m
PREBIVALKA JRANA
Spanja
indijska Z. obl
debel
papir
ORACno
ORODJE
NEMŠKI
PREDL.
ŽABA
VAL PO POTRESU
AKADEH
KLUB
RADE
KONČAR
GLASB.
IMSTRO-
HEMT
(fORA5im
ARGON
•N/ENh
tuji
ZDRui, P K LAV £
RADO

BARVA
IGRAL.
KART
krz-
nena
TORBICA
TROP-
SKI
KUŠCAr
OTOK VIS V
KRATKE NOVICE
30. marca je bila 13. redna seja delavskega sveta podjetja. Prisotni so obravnavali razpis rednih volitev delegatov v delavski svet delovne organizacije, delavske svete TOZD, v delavski svet delovne skupnosti in upravni odbor delovne organizacije. V nadaljevanju so sprejeli tudi sklep o sklicu zborov delavcev, ki je bil 23. aprila v različnih delovnih enotah. Obravnaval je dnevni red zborov delavcev, določil delegate delavskega sveta delovne organizacije in delegate delavskih svetov po TOZD in SSP, ki so vodili zbore delavcev. Na koncu je sprejel tudi sklep o razpisu referenduma 25. aprila, ki smo se ga udeležili vsi delavci naše delovne organizacije.
2. aprila je bil sestanek razširjene koordinacije predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva naše delovne organizacije. Na sestanku so ugotovili, da so priprave za ustanovitev novih tozdov stekle, prav tako pa je bil sprejet tudi rokovnik posameznih opravil. O investicijah v našem podjetju smo izdelali program investicijskih vlaganj, ki smo ga razposlali investitorjem. Najbolj daleč pa so priprave za viličarski elaborat. Da pa bi lahko že prihodnje leto začeli z uresničevanjem našega petletnega plana, bi bilo potrebno izdelati tudi ostala dva elaborata vsaj do septembra.
14. aprila se je sestal uredniški odbor za pripravo posebne izdaje glasila — zbornika ob 30-letnici Litostroja. Za zbiranje gradiva so zadolženi posamezni sektorji in službe, delo pa je že steklo v celoti.
6. aprila nas je obiskalo 30 bodočih rezervnih starešin, ki služijo vojaški rok na Vrhniki.
Najprej so si ogledali tovarno in proizvodni proces. Po ogledu pa so se udeležili razgovora, na katerem so sodelovali predsednik upravnega odbora delovne organizacije, sekretar ZK Litostroj in predsednik KS ZSMS. Gostje so se seznanili z uspehi, ki jih je Litostroj dosegel v svojem 30-letnem obstoju ter z nadaljnjo usmeritvijo in razvojem delovne organizacije. Prikazana pa je bila tudi sedanja samoupravna organiziranost in projekcije nove organiziranosti, ki temelji na načelih Zakona o združenem delu, prav tako pa tudi organiziranost in delovanje družbenopolitičnih organizacij.
24. marca je bil razširjeni sestanek politične koordinacije, ki je bil namenjen pripravam za ustanovitev novih tozdov. Udeležili so se ga predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, direktorji tozdov in predsedniki delavskih svetov. Na sestanku so obravnavali analizo in pogoje za ustanovitev novih tozdov, tovariš Korošec pa je v svojem poročilu nakazal časovne roke, ki se jih moramo pri tem držati. Najprej bodo ustanovitev novih tozdov obravnavali delavci na zborih delavcev, nato pa bomo zanje glasovali na referendumu (25. aprila). Osem dni po referendumu je rok za pritožbe, veljaven pa postane šele 30 dni po tem, ko je bil izvršen. Tako lahko najkasneje 30. 6. registriramo nove temeljne organizacije združenega dela. Takoj po referendumu mora biti sklicana tudi komisija, ki ureja poslovanje novih tozdov, svoje delo pa mora opraviti najkasneje 60 dni od tedaj, ko postane referendum veljaven. Okrog 25. avgusta mora to obravnavati Upravni odbor, nato pa se bodo že vsa sredstva knjižila na nove tozde. Ob vsem tem pa bo potrebno do konca leta sprejeti še vrsto novih aktov, samoupravnih sporazumov in raznih pravilnikov.
Ena seja Upravnega odbora je bila posvečena le obravnavi izhodišč za ustanovitev novih tozdov. Na osnovi gradiva je Upravni odbor ugotovil, da te temeljne organizacije združenega dela izpolnjujejo osnovne pogoje za svojo ustanovitev, zato pa bo potrebno tudi čim prej sprožiti samoupravni postopek za njihovo organiziranje.
Litostrojčani, ki so se leta 1950 udeležili prvomajske parade v Beogradu
Letos, ko praznujemo 30. obletnico naše tovarne, se še posebno rada spominjam nazaj v prva leta dela v Titovih zavodih Litostroju.
Spominjam se prvega maja leta 1950. Na prvomajski paradi v Beogradu smo bili tudi delegati iz Slovenije. Iz Litostroja nas je bilo deset. 30. aprila zjutraj smo se pripeljali z vlakom v Beograd, kjer so nas Beograjčani lepo sprejeli in nas za tri dni sprejeli na svoje domove. Lepo smo se razumeli in si drug drugemu pripovedovali dogodke iz NOB.
Na dan prvega maja smo se v zgodnjih jutranjih urah začeli zbirati na zbirališčih in nekaj čez osmo uro se je po beograjskih ulicah pričela povorka, katera nam je ostala v trajnem spominu.
Delovne organizacije so simbolično prikazale svoje delo in napredek v petih letih svobode, nosili smo tudi slike naših voditeljev: našega maršala tovariša TITA, LENINA, ENGELSA, MARKA in drugih. JLA je prikazala svoj napredek v oborožitvi in s tem jamčila mir in nadaljnjo graditev naše socialistične domovine. Korakali smo mimo tribune, kjer je gledal parado tudi naš maršal tovariš TITO s svojim spremstvom. Vzklikali smo »živel, maršal Tito!«, »živela partija!«. Veselo nas je pozdravljal, mi pa smo bili srečni, da smo našega maršala videli tako od blizu.
Tretji dan našega bivanja v Beogradu smo si ogledali še nekaj muzejev in druge zanimivosti mesta in se zvečer polni vtisov in spominov vrnili na svoje domove.
Tončka Škoflek
vesti iz obratov
TOZD FI
ŽERJAVI
V proizvodni hali montaže montiramo četrti maček za žerjav EMD 160 MPX28 m. Teh žerjavov je naročenih pet za ZSSR, izdelujemo jih v okviru kooperacije ZPS, in sicer z Metalno Maribor.
Za JE Krško je izdelan in pripravljen za odpremo žerjav EMD 163 X 22 MP. Za Vodovod Beograd imamo v zaključni fazi montaže dva ročna žerjava, ki jih bomo montirali na dveh črpalnih postajah, za katere izdelujemo črpalke tudi pri nas.
Montiramo tudi drugo serijo reduktorjev za Sovjetsko zvezo.
PREOBLIKOVALNI STROJI
V	fazi montaže je pet hidravličnih strojev z oznako 5 HPC-II. 25. Za Jugoazbest je v zaključni fazi stiskalnica HLC 1600 ton za preoblikovanje mas.
Za Kovinoplastiko Lož smo pričeli montažo na ekscentričnem sekalnem stroju MPC-1-315.
V	zaključni fazi mehanske obdelave imamo posamezne sestavne dele za preoblikovalne stroje za krivljenje pločevine, ki so naročeni za ZSSR.
DIESELSKI MOTORJI
Dokončujemo montažo prve gradnje 6 cilindrskih dieselskih motorjev. Motorji so naročeni za Kitajsko, vsaka gradnja ima po tri motorje, skupno 2700 KM. Za Romunijo je do zdaj izdelanih in odpremi j enih pet gradenj motorjev; vsaka gradnja obsega po tri
6	cilindrske motorje v skupni moči 900 KM. V zaključni fazi montaže imamo zadnjo gradnjo motorjev za BTB, vsaka s po dvema
7	cilindrskima motorjema v skupni moči 2310 KM.
Končali bomo tudi pripravo rezervnih delov za odpremo iz obširnega naročila za ZSSR.
TURBINE
V zaključnih fazah mehanske obdelave je kompleten vodilnik Kaplanove turbine za EH SD II. Vodilnik turbine sestavljajo v glavnem samo veliki deli, tako po teži kakor tudi po dimenzijah, kot so spodnji vodilnikov obroč, zgornji vodilnikov obroč, turbinski pokrov, regulirni obroč in vodilne lopate. Obdelujemo jih v glavnem na naših velikih strojih, zaradi česar je prav v tem obdobju težka obdelava pred izredno veliko nalogo, kajti dobavni roki posameznih delov so že točno določeni in so usklajeni s tehnološkim zaporedjem odvijanja del na terenu. Vsako najmanjše odstopanje od internega rokovnika bi pomenilo premaknitev končnega roka za začetek vrtenja turbine, ki je tudi že predviden. Vzporedno z vodilnikom obdelujemo tudi vse ostale turbinske dele, ki so prav tako podvrženi zahtevam internega rokovnika in pomenijo glede na obširen še preostali obseg del tudi velike obveznosti ostalih obratov. Vredno je omeniti obdelavo Kaplanovega gonilnika, katerega sestavljajo naslednji deli: glava, gonilne lopate, kapa in mehanizem. Skupna teža gonilnika znaša skoraj 90 ton. Vsi omenjeni posamezni deli zahtevajo skrajno natančnost in previdnost pri obdelavi. Gonilne lopate, ki so ulite iz specialne Cr Ni litine, obdelujemo deloma strojno, v glavnem pa ročno in sicer v brusilnici gonilnikov za hidravlične oblike. Ta operacija spada v sam vrh ročne obdelave, potrebna je izredna točnost, kajti odraz te natančne obdelave se v končni obliki pokaže kasneje pri samem izkoristku stroja v pogonu.
TALNA TRANSPORTNA SREDSTVA
Končana je izdelava 7,5 t nakladalcev in smo jih že v glavnem odposlali raznim kupcem. Montaža nakladalcev nosilnosti 3,51 je v polnem teku in bo predvidoma gotova v naslednjem mesecu. Prav tako zelo pospešeno montiramo nakladalce nosilnosti 5t v novi izboljšani izvedbi.
ČRPALKE
V montažni hali proizvodnje črpalk se je kljub pomanjkanju naročil le nabralo nekaj črpalnih agregatov, ki jih bomo zmontirali in odpremili še v mesecu aprilu.
Za Salonit v Anhovem pripravljamo montažo petih črpalk tipa 2 CUHA. Za Kanalizacijo Ljubljana bomo izdelali črpalko za fekalne vode. Za INO v Lendavi montiramo črpalko, ki bo vgrajena v sistem rafinerije in nosi CP 6/20. Pripravljamo posamezne dele za centrifugalno in ozkotlač-no črpalko za Dugi Kot, za Industrijo stekla Lipik montiramo črpalko 3 CN 7 in za Železarno Štore še črpalko 3 CV 2-II.
N.
NOVICE IZ PRODAJE
Kljub vse bolj zaostreni gospodarski politiki in delnem upadanju proizvodnje v naši državi, kot tudi zmanjšanemu povpraševanju na domačem trgu je prodajnemu sektorju uspelo pridobiti nekatera nova naročila.
Za naročnika »STANKOIM-PORT« iz Sovjetske zveze bomo dobavili 5 hidravličnih zapogib-nikov HKOC-1-315/6000 v skupni teži 125 ton opreme. Kot posrednik sodeluje Kovinotehna. Po podpisu blagovne liste med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo za leto 1978 bomo za že omenjenega naročnika izdelali več hidravličnih strojev, in sicer: 38 hiravlič-nih zapogibnikov tipa HKOC-1-250/5000 v skupni teži 760 ton in 3 hidravlične stroje tipa HKO-1-1000 v skupni teži 300 ton.
STANKOIMPORTU smo poslali tudi ponudbe o izdelavi maksimalnih količin posameznih tipov hidravličnih strojev za letne dobave do leta 1985. Pretežno pridejo v poštev tipi HVO, HVC in HKOC, kakor tudi stroji za tlačno litje iz programa WOTAN.
Pred kratkim smo pridobili pomembno naročilo za 36 različnih tipov zobniških prenosnikov (reduktorjev). Naročnik je »ME-TALURGOIMPORT« iz Moskve. Naročnika smo dobili s posredništvom »Rudnapa« iz Beograda. Vrednost omenjenega naročila znaša 2,5 milijona klirinških dolarjev. Prodali smo naslednje tipe zobniških prenosnikov: 11 kosov tipa A 2100, 5 tipa AB 560 — HT — 900 in 20 podaj nih mehanizmov, vse v skupni teži 266 ton strojne opreme. Dobava je predvidena za prvo in drugo četrtletje 1978. leta.
Od tvrdke HINDUSTAN SHI-PYARD LIMITED , Visakhapat-mam iz Indije smo dobili naročilo za ladijske dele, in sicer za gradnjo VC 171.013 (ladja) glava statve, za gradnjo M1014 pa komplet, to je glava statve in krmilo — vse v skupni teži približno 28,5 ton in vrednosti 50 tisoč ameriških dolarjev. Razveseljiva je tudi novica, da kot prvi pravkar pošiljamo naročeno turbinsko dvigalo EMD (163, 7/22, 7) MpX 35,1 m za jedrsko elektrarno Krško. Mačka smo odpremili v marcu, most pa čaka na odpremo. Skupna teža znaša 144 ton. Pomembno je to, da je to prva oprema, ki jo izdelujemo doma in je namenjena JE Krško. To je nesporen dokaz našega znanja in truda, vloženega v zahtevne projekte.
Pot našega izdelka
Sedemnajstega marca zvečer je stal pred Litostrojem velik Vektorjev kamion s prikolico. Prikolica je bila skrivnostno pokrita z debelim platnom in trdno prevezana z močno vrvjo. Pod platnom pa se je skrival žerjav, ki je bil pripravljen za prevoz v jedrsko elektrarno v Krško.
Na področju proizvodnje turbin smo dobili naročilo za HE Tikveš. Naročilo se nanaša na Francisovo turbino s pripadajočo strojno in elektro opremo. Skupna teža naročene opreme znaša preko 291 ton.
V mesecu marcu in aprilu je bilo izdelanih tudi večje število ponudb, in sicer večje ponudbe za HE GABROVICA — 1691 ton opreme, HE SALAKOVAC 1800 ton opreme in HE ZAVOJ — Spiralna Francisova turbina z opremo v teži 370 ton. Za tujega naročnika pa smo izdelali ponudbo za HE RIVL MARE v teži 1106 ton turbinske opreme.
Na področju kooperacije z Wotanom se zaenkrat obseg del ne bo povečal. Za domače naročnike je predvidenih 15 strojev vseh tipov. Pripravljamo se na večji izvoz v Sovjetsko zvezo, v začetku 15 strojev, kasneje pa bi obseg stopnjevali glede na potrebe in naše zmogljivosti. Raziskujemo tudi možnosti za povečanje izvoza v države tretjega sveta in v dežele v razvoju.
Proizvodnja strojev za tlačno litje je odvisna od uspešnega odvijanja proizvodnje ostalih izdelkov našega proizvodnega programa, to je z ozirom na obremenjenost sedaj razpoložljivih kapacitet doma in pri poddobavite-Ijih. Kooperacijska pogodba ni sklenjena, zato vse temelji na možnostih, ki jih daje začasni uvoz Wotanovih delov. Wotan je v načelu pristal na podpis pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, ima pa nekaj pripomb z ozirom na pogodbena določila v našem predlogu. Z razumevanjem je bilo sprejeto naše sporočilo, da ne moremo iskati nikakršnih možnosti mimo najnovejših jugoslovanskih pozitivnih predpisov s tega področja, ki pa so za tuje partnerje veliko bolj zahtevni kot prejšnji. Pripravlja pa se tudi zakon, ki bo sistematično uredil področje dolgoročne proizvajalne kooperacije s tujimi partnerji, kakor tudi ureditev predpisov glede prenosa industrijske lastnine in tehnologije. Na temelju tega zakona bo potrebno dosedanje določilo po-
Vsa zasopla sem zadnji hip pritekla pred Litostroj in z velikim olajšanjem ugotovila, da je žerjav še tukaj.
Pravzaprav niti nisem bila tako pozna, toda pri teh prevozih se nikoli ne ve točnega časa odhoda, saj je to odvisno tako oa cestnega režima kot od policijskega spremstva. Tako smo si ob medli razsvetljavi še zadnjič ogledali naš tovor in že so se pripeljali miličniki. Naenkrat se mi je zazdelo vse skupaj strašansko pomembno. V hipu so začele svetiti vse mogoče luči, posedli smo v avtomobile in se počasi in dostojanstveno odpeljali.
Najprej sem se peljala v avtomobilu, ki je pripadal tovarniške-
Vozili smo se. Utripalo je spredaj, v sredini, zadaj — najbolj zastrašujoči pa sta bili tiste dve plavi lučki. Vse to nam je dajalo občutek velike pomembnosti. Sicer pa smo zavzemali kar precejšen del ceste. Ker smo zaradi velikosti pa tudi zaradi teže vozili precej počasi, se je za nami nabirala precej velika kolona avtomobilov. Ob takih trenutkih smo po radiu dobili navodila, da moramo počasi zaviti na levo in ustaviti. Potem pa smo gledali v tiste, v primerjavi z nami prav miniaturne avtomobilčke, kako so olajšano drveli mimo nas.
Ob eni takih prilik pa sem se junaško odločila, da se preselim in to v policijski avto.
Žerjav za Krško je pripravljen za prevoz — širina 4,80 m, dolžina 7,20 m in teža 28 ton
godbe med tvrdkami WOTAN WERKE GMBH in TZ LITOSTROJ o dolgoročni proizvodni kooperaciji za stroje za tlačno litje ustrezno prilagoditi in dopolniti v dokončno veljavno vsebino. Pogovori o tem so že predvideni in upamo na ugoden zaključek za obe strani.
želja obeh strani je, da se med drugim vgrajuje v stroje za tlačno litje čim več delov domače proizvodnje, kar je naš cilj in sodobna oblika izvažanja naših izdelkov, vgrajenih v celotno napravo.
A. Novak
mu spremstvu, zato smo vozili prvi. Za nami je vozil policijski avto, nato kamion s tovorom, za njim avtomobil s spremstvom in nazadnje še policijski avtomobil. Vsega skupaj nas je bilo kar precej. Prvi uspeh smo zabeležili na na koncu Djakovičeve, ko smo elegantno zvozili prvo križišče. Moram priznati, da se je tovor junaško dražil na svoji prikolici. Pa saj tudi ni mogel drugače, pod budnimi očmi mož postave in sploh ob vsej naši prisotnosti.
Prevoz čez križišče na Viču pa je potekal že veliko bolj dramatično. Naši prijatelji miličniki so se postavili z avtom sredi ceste, zaprli promet, divje mahali s svetlečimi loparji, piskali s piščalkami, mi pa smo počasi zvozili to križišče. Kar na smeh mi je šlo, ko so se za nami ozirali prestrašeni in presenečeni obrazi voznikov, ki smo jih nenadoma zmotili v novem prometnem režimu.
Potem smo srečno začeli »turnejo« po naši veliki avtocesti.
BREZ BESED OB NOVIH TOZDIH
Kmalu bi mi bilo skoraj žal, saj je bila v tem avtomobilu precej ostrejša klima. Ker smo pogosto tudi sproti usmerjali nasproti vozeča vozila na rob ceste, so miličniki to opravljali kar skozi okno in mahali s svojimi loparji. Nek zaspan Turek se je ob tej akciji jugoslovanske policije ustavil kar sredi ceste in se ni več premaknil niti za milimeter. Pomagal ni niti lopar, niti trobljenje, niti zastrašujoč pogled iz našega avta. No, pa smo se malo stisnili, zavili rahlo na levo in izvozili mimo njega.
Naša akcija je potekala prav lepo, vse dokler ni zatulil po radiu glas »Stoj!« Na kamionu je namreč počila guma. Ampak to sploh ni bilo strašno. Naš šofer je zamenjal gumo v sedmih mi; nutah! Nato smo se na naši poti ustavili še enkrat, ampak zaradi manj napornih stvari. To je bilo na Otočcu, kjer smo v bifeju spili vsak po eno kavo. Ob taki pozni uri (bilo je okrog dveh ponoči) sicer še nisem bila v lokalu, ker bi me bilo kar malce strah, v tem primeru pa sem se počutila čisto varno. Ob sebi sem imela namreč štiri simpatične miličnike in štiri Litostrojčane.
Od tu naprej je naša pot potekala brez težav. Cesta od Krškega sicer ni bila ravno naj lepša, zato pa je bila ob tej uri čisto prazna.
Končno smo prispeli na gradbišče jedrske elektrarne, tu pa se mi je občutek naše velikosti in pomembnosti čisto sesul. V primerjavi z ogromno kupolo, kjer se bo vrtel reaktor, je naš tovor predstavljal zelo, zelo malo. Gradbišče je bilo močno osvetljeno, toda kot izumrlo. Seveda pa tudi ura ni bila primerna, da bi ljudje veselo hodili naokrog. Vesela in ponosna sem bila, da smo srečno pripeljali naš tovor z velikim napisom »Litostroj«, obenem pa sem začutila tudi veliko utrujenost in sem si želela le še čim prej v posteljo.