ZAHVALA. Vsem udeležancem proslave deset letnice dne l/dacembra 1528 v Mariboru, vsem 'Iruštrom in -josamezi: ikom, ki so kakorkoli pripomogli, da se je desetletnica narodnega osvobojenja cbhajala tako svečano in magočno, izreka iskreno zahvalo z najprisrčnejšim pozdravom: Pripravljlani odbor. Smrt našega moža. V Noršincih1 pri Ljutomeru je preminul dne 10. t. m. obče spoštovani posestnik Pet. Brunčič, star 80 let. Ko je šel v pondeljek kakor že navadno k maši. se je spoteknil na nekem kupu pri kolodvoru. Najbrže se je pri tem tako močno pobil, da mu je to povzročiia smrt. Svojemu • zvestemu prijatelju in pevskemu tovarišu Jelenu je Iii? tro sledil. Kakor Jelen, tako je foil tudi rajni Peter zanesljiv čitalniški pevec. Bil je tudi zanesljiv naš pristaš in zvesti naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Naj mu bo zemljicalahka! Samt aicr upokojenega železničar- ja. Iz neznanega vzroka se je obesil v svojem stanovanju v Smetanovi ulici v Mariboru upokojeni železničar I. Salaba. Pogreb se je vršil v nedeljo popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju.' Bva opasna tička v rckah pravice. Mariborski policiji se je posrečilo aretirati bivšega finančnega stražnika v Veliki Kikindi Savo Todoroviča, katerega zasleduje okrožno sodišče v Veliki Kikindi radi poneverbe. Isti dan je prijela mariborska policija nekega Izidorja Levi iz Zagreba. Levi je ogoljufal par mariborskih trgovcev za 10.000 Din in v Ljubljani si je privoščil goljufijo za 250 tisoč Din. Zadnje vijolice. Višji živinozdravnik in obl. poslanec g. Pirnat nam je podaril dne 11. decembra šopek cvetočih vijolic. Vijolice je natrgal dne 9. decembra na grobu svoje svakinje, ki je umrla lcta 1896 in počiva na starem mariborskem pokopališču Požigalci po Prlekijl na deln. Dne Ł. decembra je izbruhnil požar v Vid mu pri Ahečovih v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici. S slamo krito gospodarBko poslopje je bilo takoj v objemu plamenov. Vročina od močno ^gorečega poslopja je popalila tudi hišno streho, katero je branilo šest gafeilnih društev. Dne 6. decembra je Začelo goreti pri Vogrincu. Ogenj se Ije pojavil ob 6. uri zjutraj, ko so bili Ijudje pri zornicah v cerkvi. Zgorel ije listnjak in streha na gospodarskem poslopju. Živino so rešili še pravočasno. Čisio očividno je, da gre pri požarih v Vidmu za peklensko hudobno požigalčevo roko. Treba se samo spomniti za eden mesec nazaj, ko je nastal med gostijo pri Kapunovih ogenj, ki je popolnoma lUpepelil vsa goapodarska poslopja. Slo je že tedaj od ust do ust, da ge hoče maščevati nad Videmčani hudobna roka. Po požaru pri Ahečovih. 80 našli listek, katerega imajo v rokah orožniki in na kojem je bilo prerokovano, da bo gorelo še pri eni hiši. Že 6. decembra se je uresničila napoved pri Vogrinčevih. Orožništvo je pridno na delu, da bi izsledilo hudobo v človeški podobi in jo izročilo na obračun roki pravice. Požarl prl Velikl Nedelji. Tekom treh tednov je tukaj pogorelo kar trem posestnikom: Magdaleni Trop, posestnici na Lešnici, Krabonji Treei, posestnici istotam in Mihu Ritonju pri Veliki Nedelji. Posebno je pri eadeta posestnica Krabonja, ki ji je Zgorelo vse in ai je rešila le golo življenje. Sumi se, da zažiga zlobna roka. Ni skoraj večera, da ne bi žarelo nebo od ognja. Morale bi se napraviti patrulje po vaseh. Tisti fantje, ki radi ponočujejo, naj bi, namesto da bi hodili ponoči dekleta dražit, raj Si pogledali, kaki ljudje hodijo ponoči okoli in da če pride kaka negreča, da hitro liudi zbudiio. Tatvina koiesa. Od Sv. Miklavža pri Ormožu poročajo: V noči od nedelje na pondeljek je neznanec udrl v klet kovača Zadravca in mu je odpeljal kolo znamke »Styria«. O tatvini je bilo takoj zjutraj obveščeno orožništvo v Ormožu, ki je začelo s preiskavo. Otvoritev drž. pletaisks šole v Ptuju in vpisovanje v I. letnik. Vpisovanje se bode vršilo do 15. t. m. v pisarni upravitelja v Ptuju, Na skritem št. 1. Sprejemajo se redni in izredni učenci. a) Redni učenci bodo morali stalno obiskovati drž. pletarsko šolo. Pouk je praktičen in teoretičen ter traja tri leta. Šolske potrebščine za pouk bodo dobivali učenci brezplačno na zavodu. Po dovršeni triletni učni dobi sprejmejo učenci odpustnico, ki velja v smislu zakonitih določb kot pomočniško spričevalo. b) Kot izredni učenci pa se sprajmejo tudi odrasle osebe, ki že izvršujejo pletarstvo in žele v zavodu izpopolniti svojo naoorazbo  v tej stroki in oni, ki se žele izučiti v p!ctenju raznih pletarskih izdelkov, ki pride>r> v kmetijstvu v poštev. Za te učence je !"orsti6en pouk neobvezen. Redni učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starišev, oziroma njih namestnikov in naj prinesejo s seboj: rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo in nravstveno spričevalo. Redni in izredni učenci se bodo morali sami vzdrževati. Učence, ki bodo sprejeti, bode obvestilo upraviteljstvo o pričetku pouka. Smrtna nesreča. V gozdu pri Boštajnu se je pripetila 1. decembra ta-le nesreča: V strmem gozdu so pripravljali delavci drva in hlode. V soboto popoldne je vrgla napeta bukova veja sekiro na levo stran senca in smrtno poškodovala 231etnega ftf^Cesar iz Zabukovja. Zdravnik je smrtno rano zasilno obvezal in naročil prevoz v bolnico. Težko ranjeni je umrl med prevozom, zapeljali so ga v boštajnsko mrtvašnico in pokopali dne 4. t. m. Rajni je bil doma iz Zabukovja prl Sevnici in žalujejo za njim: starši, sorodniki in znanci Ne p-BČcajte oirek samihl V žup- niji Bizeljsko se je zgodil radi brezbrižnosti ta-le slučaj: Zakonaka Veršeč iz Spodnje Sušice sta šla na sejem, otroke pa pustila doma. Popoldne je 131etni Anton Veršeč blizu hiše na njivi zakuril ogenj. lOletnl Miha Veršeč je nesel vžigalice v hl« šo, brat Anton pa je šel po dračje. Pri ognju je ostala 41etna Mimika Veršeč sama. Stopila je preblizu ognja, goreti je začela obleka in takoj je bila vsa v plamenu. Neka soseda je sicer z vodo pogasila obleko, vendar je deklica v groznih boleCinah racli opeklin umrla. Težka nssi-eša. Posestnik iz HariJ v občini Marija Gradec pri Laškem Anton Oblak je dne 5. decembra težko ponesvcčil. Bil je zaposlen pri podiranju bukovja v gozdu. Izpodaekano drevo je nenadoma padlo, ae zvalilo preko nog zgoraj imenovanega in mu popolnoma zmečkalo levo nogo. Težko poškoddvanega posestnika so prcpeljali v celjsko bolnico. §kcila z?Aln}e potresne nesreče r Jiižni Ameriki. Zadnjič smo poročali o grozni potresni nesreči, ki je zadela južnoameriško državo Čile. Po uradnih izjavah Čilske vlade je zahteval potres 250 mrtvih in 600 ranjenih. Mesti Talca in Constitucion sta popolnoma razdejani, mo8no pa so trpela mesta Chillan, San Fernando in Curoco. Vlada je takoj, ko je doznala za obseg nesreče, poslala v prizadete kraje bolniško osobje in vojaštvo. Pri tem so poleg železnice pomagale zlasti ladje. Mate« rijalna škoda je po dosedanjih ugotovitvah cenjena na 150 milijonov pezov. Od te avote odpade 50 milijonov samo na meato Constitucion. Zopet enega rablja zadela kap. — Madžarskega rablja Karola Golda je zadela v 69. letu svoje starosti kap. V službi rablia ie bll od leta 1888 na- prej. Obesil je 130 ljudi in od teh 32 na Ieto ln tri osebe približno na 1 tnesec. Dlvjega prašlča, težkega 90 kg, sta ublla dne 25. m. m. popoldne Franc In Anton Šefiko na poaestvu Alojza Vrečko v Žegarju pri Prevorju. Res Izvanredno redek lovski plen sa t& baj! FOTRDILO. Podpisana Anastazija Blatnlk potrjufcm, la ml ]• gospod Poljsak mojo roko popolloma ozdravil, na kateri tem bolehala 8 ¦t. Iskala sem pomočl pri raznlb idravnitih in tudi v oeljski bolnlci pri goapodu irimariju dr. fitelnfelzarju, all bilo J« vae arnan, bolezen se je širlla in roka ]« bila redno slabša in bolečine vedno hujše. Goawd Poljšak me Je v teku osmib tednov pololnoma ozdravil, brez vsakih posledic, in t roka za vsako delo popolnoma sposobna. Sidi vsa okolica, ki me ]e poznala kot bol- Wco, se čudi mojemu ozdravljenju. Pri fceni je zdravik) čudežno učinkovalo, k«t«wga eem sprejela od gospoda Poljšaka, ta- ilio da se počutim telesno dosti krepkejšo, i kakem zastrupljenju nl niti govora, ka- i br trdijo zdravnlki. O resničnosti mojega lotrdlla sem pripravljena pokazati ee vsa»mu idravniku, kateri ne bi verjel moje Itdravljenje. 8v. Jurlj ob Taboru, 14. 9. 1928. Anastazija Blatnlk. Podpisano županetvo potrjuje, da je spi|lla ln podpisala Anastazija Blatnik »Potrmo« na drugi strani lastnoročno pred podflsanima: tupanstvo Sv. JuriJ ob Taboru, «. 10. 1928. Bokovnjačl lapod Tatre so Se v llarlboru. Lahko prldejo tudl k vam, da vam skrajšajo dolge zim¦ke večere. Pifilte po nje! »Rokovnjačl in druge povesti« stanejo broš. Din 16.—, vez. Din 18.— 28 in ae narofiajo v Tiskarni sv. Clrila. Za rože paplr najbolje kupite v Clrilovi tiskarni v Mariboru. Bazglednice za Božič in Novo leto kupite v Tlskarni sv. Cirila v Mariboru.