Branimir Furlan 155 Strokovni Ëlanek STRATEŠKE POLITI»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE VOJSKE STRATEGIC POLITICAL GUIDELINES FOR THE OPERATIONS AND DEVELOPMENT OF SLOVENIAN ARMED FORCES P O V Z E T E K UresniËevanje civilno-vojaških odnosov v demokratiËnih družbah zahteva od nosilcev institucionalnega nadzora nad vojsko definiranje obrambne politike, nadzor nad obrambnimi viri, doloËanje poslanstva in nalog vojske ter usmerjanje njenega delovanja in razvoja. Strateške politiËne usmeritve so mehanizem za uveljavljanje civilnega nadzora. Imajo vloge nadzora, vodenja (usmerjanja) in zagotavljanja virov. Po vsebini so lahko splošne ali posebne. Glede na namen razlikujemo usmeritve za delovanje in usmeritve za razvoj vojske. Analizi dokumentov nacionalne varnosti in dokumentov za naËrtovanje razvoja vojske kažeta, da civilne avtoritete v Republiki Sloveniji izpolnjujejo teoretiËne obveznosti civilno-vojaških odnosov. Strateške politiËne usmeritve so hierarhiËno povezane, celovite in dajejo vojski potrebne odgovore, vendar so vsebinsko neusklajene in nekatere nesodobne oziroma ne odražajo sedanjega varnostno- politiËnega okolja. STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 156 K L J U » N E B E S E D E Civi lni nadzor, c ivi lno-vojaški odnosi , s trateške pol i t i Ëne usmeri tve , s trateški dokument i , razvoj vojske , de lovanje vojske . A B S T R A C T Implementation of civil-militar y relations in democratic societies requires from civilian authorities, responsible for the institutionalized civilian control of armed forces, to define a defense policy, to control defense resources, to assign militar y missions and tasks, and to direct militar y operations and a development of an armed force. Strategic political guidelines are a mechanism for the implementation of civilian control, controlling and directing functions, and a function of providing resources. According to subject matter they can be divided to two groups: general guidelines and specific guidelines. According to purpose they can be put into two groups; those that direct operations of the armed forces and those that direct their development. The analysis of national security documents and development programs shows that civilian authorities in the Republic of Slovenia execute their obligations as expected in the theor y of civil-militar y relations. Strategic political guidelines are comprehensive and give required answers and directions to the militar y. They are hierarchically linked but inconsistent. Some of them are obsolete and does not reflex an actual political- security environment. K E Y W O R D S Civi l ian control , c ivi l -mil i tar y re lat ions , s trateg i c pol i t i cal guide l ines , s trateg i c documents , deve lopment o f armed forces , mi l i tar y operat ions . UVOD Temeljni namen vojske je zagotavljanje varnosti. Pri tem gre za zašËito ljudi (državljanov), demokratiËnih vrednot in norm ter države in civilnih ustanov Branimir Furlan 157 (Grizold 2005: 186). Civilna družba priËakuje od vojske, da bo sposobna uresniËiti svoje poslanstvo, da bo politiËno nevtralna, jasno svetovala na podlagi Ëimbolj profesionalne presoje in da bo družbeno odgovorna ‡ da bo prispevala k razvoju družbe (Foster 2000)1. Civilni nadzor nad vojsko je zgrajen na dveh stebrih. V prvem doloËajo cilje Vlade civilisti, še posebej na podroËju nacionalne varnosti, vojaki pa lahko sodelujejo le v razpravi o sredstvih, s katerimi bodo ti cilji doseženi. V drugem pa civilno vodstvo doloËa, kje so meje odgovornosti med cilji in sredstvi, med civilnimi in vojaškimi odgovornostmi (Kemp in Hudlin 1992: 7‡26). Uveljavljanje civilnega nadzora zato ne pomeni samo prepreËevanja njenega vmešavanja v politiËno sfero družbe oziroma prevzemanja vloge v družbi, za katero ni namenjena, temveË tudi obveznost in odgovornost ››nadzornikov« do vojske. Vojska potrebuje jasno opredeljeno nalogo in usmeritve za njeno izvedbo. Od institucij civilnega nadzora nad vojsko se priËakuje, da bodo opredelile obrambno politiko, imele nadzor nad viri, doloËile poslanstvo vojske ter odloËale o njeni uporabi. Parlament navadno sprejema varnostne koncepte države, zakone s podroËja obrambe in obrambni proraËun ter pregleduje, ali odobrava veËjo nabavo orožja, vlada pa predlaga in izvaja varnostno politiko ter predlaga zakone in proraËun2 (Born 2003: 21‡22). Strateške politiËne usmeritve so mehanizem uveljavljanja civilnega nadzora nad vojsko. Izhajajo iz strateških dokumentov (strateških podlag), s katerimi doloËajo nosilci institucionalnega civilnega nadzora nad vojsko sistem nacionalne varnosti in znotraj tega obrambni sistem, odrejajo vojaške naloge in ustvarjajo podlago za delovanje in razvoj vojske. Strateške politiËne usmeritve imajo trojno funkcijo: so nadzorni mehanizem, strateško vodilo (smerokaz) ter delivec virov. V vlogi nadzora doloËajo omejitve obsega in strukture vojske ter njene uporabe. Kot vodilo dajejo vojski smernice oziroma napotila, za katere naloge se mora pripravljati, doloËajo razloge in okolišËine uporabe vojske, kako naj se organizira in v kakšni smeri razvija. V vlogi dodeljevanja virov pa strateške politiËne 1 Feaver meni, da je izziv civilno-vojaških odnosov, kako ››pomiriti« vojsko, ki je dovolj moËna, da naredi vse, kar civilisti od nje zahtevajo, z vojsko, ki je tako ubogljiva, da naredi samo tisto, za kar jo civilisti pooblastijo (Feaver 1996: 149). 2 Civilne oblasti so odgovorne za doloËanje nacionalne strategije, nacionalnih virov, politiËnih ciljev in odloËajo o vojni. Pri doloËanju vloge in poslanstva vojske ter pravil delovanja pa si odgovornost delijo z vojsko (Gibson in Snider 1993: 195). Po Huntingtonu so civilne avtoritete odgovorne za administrativno- fiskalno funkcijo, ki obsega naËrtovanje proraËuna, nabave, gradnje in materialno oskrbo, ter politiËno- strateško funkcijo, v kateri pa nosi delež odgovornosti tudi vojaško vodstvo (Huntington 1957: 428). STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 158 usmeritve politiËno zagotavljajo3, da bo imela vojska za uresniËevanje svojega poslanstva in nadaljnji razvoj dovolj virov, oziroma doloËajo vire, s katerimi bo vojska v prihodnje razpolagala. VRSTE IN LASTNOSTI STRATEŠKIH USMERITEV V SLOVENIJI Strateške politiËne usmeritve so lahko splošne ali posebne. Splošne izhajajo iz dokumentov, ki opredeljujejo slovenski nacionalnovarnostni sistem, obrambno strategijo in doktrino ter planske dokumente za razvoj Sovenske vojske. Splošne usmeritve se nanašajo na poslanstvo in naloge Slovenske vojske ter njeno strukturo v celoti. Posebne usmeritve so tiste, ki opredeljujejo del nalog ali del strukture Slovenske vojske ali pa se nanašajo na posamezne naËine njenega delovanja in razvoja. Zgled posebnih usmeritev za razvoj Slovenske vojske so ministrove usmeritve za preoblikovanje in razvoj sistema vojaškega izobraževanja in usmeritve za sistem kariernih poti. V prvem primeru minister usmerja nadaljnji razvoj vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter doloËa kratkoroËne reorganizacijske spremembe do konca leta 2004 (MO 2003: 1‡2)4, v drugem pa daje napotke za upravljanje kariere poklicnih pripadnikov Slovenske vojske in s tem vpliva na spremembe v kadrovskem sistemu v srednjeroËnem obdobju do leta 2010 (MO 2004: 1‡4). Lastnosti strateških politiËnih usmeritev so, da jih doloËajo nosilci institucionalnega civilnega nadzora, ki niso vedno hierarhiËno povezani, in da izhajajo iz zakonodajne in izvršne veje oblasti, kar pomeni precejšnjo samostojnost pri oblikovanju usmeritev. Strateške podlage, ki jih sprejemajo, pa so hierarhiËno povezane oziroma so v hierarhiËnem sosledju. Zato je, poleg usklajenosti z ustavnimi in zakonskimi podlagami ter nacionalnim in mednarodnim varnostno-politiËnim okoljem, ena glavnih zahtev, da so vsebinsko usklajene (konsistentne), ker le takšne dajejo jasne in nedvoumne smernice za delovanje in razvoj vojske. ODGOVORNOST CIVILNIH AVTORITET ZA DAJANJE STRATEŠKIH USMERITEV Skladno s slovensko ureditvijo civilno-vojaških odnosov so Državni zbor, Vlada, predsednik republike in minister za obrambo nosilci institucionalnega civilnega 3 Opredelitev razpoložljivih virov v strateških usmeritvah še ne pomeni, da jih bo vojska resniËno imela. Vire zagotavljata Državni zbor in Vlada po posebnih postopkih in se doloËajo z razliËnimi dokumenti, npr. s Kadrovskim naËrtom in NaËrtom pridobivanja stvarnega premoženja, ki ju sprejemajo Vlada, FinanËni naËrt Ministrstva za obrambo ipd. 4 Eden izmed rezultatov je bilo oblikovanje Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Branimir Furlan 159 nadzora nad vojsko. To so civilne avtoritete, od katerih Slovenska vojska (SV) priËakuje usmeritve za delovanje in razvoj. Odgovornosti Državnega zbora izhajajo iz 92. Ëlena Ustave RS, ki odloËa o uporabi obrambnih sil, ter 124. Ëlena, po katerem je sprejet zakon, s katerim se urejajo ››vrsta, obseg in organizacija obrambe« državnega ozemlja in nadzira ››izvajanje obrambe« (DZ RS 1991: 38, 50). Državni zbor je z 82. Ëlenom Zakona o obrambi doloËil, da bo sprejemal splošne dolgoroËne programe razvoja in opremljanja Slovenske vojske (DZ RS 1994). Obveznosti Vlade za oblikovanje strateških usmeritev na podroËju obrambe izhajajo iz 84. Ëlena Zakona o obrambi, po katerem je pristojna za vodenje in nadzor obrambe države (prav tam), ter Zakona o Vladi RS, ki s 5. Ëlenom zahteva od Vlade usmerjanje državne uprave prek ministrov ter usmerjanje ministrov pri izvajanju politike in izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov (DZ RS 2005). Minister za obrambo je skladno z 42. Ëlenom Zakona o obrambi odgovoren za odrejanje ››razvojnih, organizacijskih, tehniËnih in drugih ukrepov ter usmeritev«. DoloËa planiranje ter letne usmeritve za naËrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske (DZ RS 1994). Obveznost ministra, da usmerja Generalštab SV kot organ v sestavi5, izhaja tudi iz 23. Ëlena Zakona o državni upravi (DZ RS 2002). Podrobnosti je minister predpisal s pravilnikom o naËrtovanju, s katerim odreja nalogo organizacijski enoti, pristojni za obrambo politiko, da mu pripravi predloge dolgoroËnega obrambnega plana, smernic za izdelavo srednjeroËnega programa, srednjeroËnega programa in smernic za izdelavo poslovnega plana Ministrstva za obrambo (MO 2005: 4‡7). Predsednik republike je na podlagi 102. Ëlena Ustave RS vrhovni poveljnik obrambnih sil, vendar Ustava v 107. Ëlenu med njegove pristojnosti ne vkljuËuje usmerjevanja sil, ki jim poveljuje. Izvršno moË nad silami, ki jim po ustavi poveljuje, pridobi predsednik le takrat, ko se Državni zbor ne more sestati (takrat lahko odloËa o uporabi vojske (92. Ëlen Ustave)) ali ko na predlog Vlade odloËa o mobilizaciji Slovenske vojske (25. Ëlen Zakona o obrambi). Predsednik RS tako nima nobenih neposrednih zakonskih odgovornosti za izdajo aktov vodenja in poveljevanja. Njegova vloga je presojevanje ministrovih letnih usmeritev za naËrtovanje operativnih, materialnih 5 Skladno z 39. Ëlenom Zakona o obrambi je Generalštab SV organ v sestavi Ministrstva in najvišji vojaški strokovni organ za poveljevanje. STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 160 in organizacijskih priprav za uporabo vojske (DZ RS 1994), kar pomeni, da nima formalnih možnosti uveljavljanja svoje doktrinarne voditeljske vloge v vojski6. K obveznostim pridobitve predsednikovega mnenja je minister prikljuËil še podroËje oblikovanja politike dolgoroËnega razvoja in opremljanja SV (MO 1995: 2), kar pomeni, da minister priËakuje za izdelavo srednjeroËnega programa predsednikovo mnenje tudi o prej omenjenih smernicah. STRATEŠKE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ VOJSKE Strateške usmeritve izhajajo iz dveh skupin strateških dokumentov: (1) dokumenti, ki se nanašajo na nacionalnovarnostno politiko in obrambni sistem ter opredeljujejo naloge vojske (dokumenti nacionalne varnosti), in (2) dokumenti, ki usmerjajo razvoj vojske, njen obseg, organiziranost in opremljenost ter opredeljujejo vire (programski dokumenti). Prva skupina se nanaša na delovanje vojske, druga pa na njen razvoj. Glede na izvor jih lahko pogojno delimo na nacionalne, ker jih sprejemajo nacionalne civilne avtoritete, in na nadnacionalne, ker jih sprejemajo politiËne avtoritete zavezništev ali mednarodnih organizacij, h katerim spada Republika Slovenija. Delitev je pogojna zato, ker so nadnacionalne samo navidezno zunaj nacionalnega institucionalnega okvira in dajejo v javnosti pogosto zmoten obËutek, da so odloËitve v pristojnosti višjih organov (do tega pride tudi zaradi nespretnih izjav politikov)7. Vse t. i. nadnacionalne usmeritve so predhodno potrdili nacionalni predstavniki zakonodajne ali izvršne oblasti in v resnici predstavljajo nacionalne odloËitve. Na vsebino nacionalnih strateških dokumentov neposredno vplivajo strateški dokumenti Nata in Evropske unije. Znotraj Nata je temeljni dokument, ki vpliva na strateške usmeritve za delovanja vojske, Natov strateški koncept, ki ga sprejemajo predsedniki vlad na zasedanju Severnoatlantskega sveta. DoloËa strateško okolje, varnostne izzive in tveganja, naloge in namen zavezništva ter daje smernice za razvoj vojaških sil (NATO NAC 1999). Na 6 Od vrhovnega poveljnika lahko naËelnik Generalštaba in poveljniki enot SV upraviËeno priËakujejo, da bo skladno z vojaško doktrino znal in zmogel uresniËevati svojo voditeljsko vlogo ter dal vojski usmeritve za uresniËevanje poslanstva, ji doloËal prednosti ter jo znal motivirati. Zato bi zakonodajalec moral najti boljši naËin opredelitve vloge predsednika v odnosu do vojske, saj ta za zdaj obsega samo neobvezno presojo ministrovih aktov o delovanju in razvoju vojske, torej je predsednik v nekakšni svetovalni vlogi. 7 Izjave na naËin to zahteva od nas Nato zmotno sporoËajo, da zahteve presegajo nacionalne pristojnosti in da bi znotraj države želeli drugaËe, vendar moramo izpolniti zahtevo organizacije, v katero spadamo. To seveda ne drži, saj takšne zahteve brez soglasja nacionalnih predstavnikov nikoli ne bi bilo. Branimir Furlan 161 vojaško doktrino vplivajo zavezniške doktrine uporabe in delovanja sil. Med njimi je temeljna doktrina združenega delovanja, ki doloËa naËine uresniËevanja strateškega koncepta zavezništva, naËela operacij, naËrtovanje in uporabo sil, poveljevanje in kontrolo in naËine delovanja zavezniških sil (NATO MAS 1999). Na strateške usmeritve za razvoj vojske neposredno vplivajo sprejeti cilji sil v zavezništvu, ki jih na zasedanju Severnoatlantskega sveta potrjujejo ministri za obrambo. Cilji sil doloËajo ciljne zmogljivosti sil, stopnje pripravljenosti enot in zahteve (sposobnosti), ki jih morajo enote doseËi (NATO DPC 2006). Med dokumenti Evropske unije vpliva na usmeritve za delovanje vojske Evropska varnostna strategija, ki jo sprejemajo predsedniki vlad na zasedanju Evropskega sveta (Penone 2005: 54). Strategija doloËa varnostno okolje, grožnje varnosti, strateške cilje in varnostno politiko ter daje usmeritve za njeno uresniËevanje in za vojaške zmogljivosti (EU Council 2003). Temeljni dokument za usmerjanje razvoja Slovenske vojske je Glavni cilj 2010 (angl. Headline goal), ki med drugim doloËa ciljne sposobnosti delovanja sil EU v vseh operacijah kriznega upravljanja ter operativne zahteve za sile EU in roke uresniËitve posameznih korakov pri doseganju zmogljivosti (EU GEARC 2004). V nadaljevanju bo analiza namenjena samo nacionalnim strateškim dokumentom, ki poleg nacionalne uresniËujejo tudi skupno varnostno politiko zavezništev ali mednarodnih organizacij. Strateške usmeritve, ki izhajajo iz prve skupine strateških dokumentov (t. i. dokumenti nacionalne varnosti), so prikazane v preglednici 1. Na podlagi analize vsebine lahko ugotovimo, da pridobiva Slovenska vojska usmeritve za svoje delovanje iz njih. Tako lahko ugotovi, Ëemu je namenjena, za kakšne naloge se mora pripravljati, kako naj se organizira, v kakšnih okolišËinah se priËakuje njena uporaba in na kakšen naËin bo delovala. S tem izpolnjujejo nosilci institucionalnega nadzora nad vojsko del odgovornosti iz teorije civilno- vojaških odnosov ter zagotavljajo vojski potrebne politiËne usmeritve za njeno delovanje8. Glede na namen teh usmeritev lahko ugotovimo, da izpolnjujejo 8 S stališËa opredeljevanja nacionalnovarnostnega sistema ter urejanja civilno-vojaških odnosov je pomembno, da vkljuËujejo dokumenti za vojsko potrebne usmeritve oziroma odgovore, ki jih potrebuje. Ni pomembno, koliko dokumentov obstaja, Ëeprav je bilo v preteklosti precej razprav tudi o tem. Namen raziskave, ki jo je po naroËilu MO opravil Obrambni raziskovalni center Fakultete za družbene vede, je bil med drugim ugotoviti, kateri dokumenti na podroËju nacionalne varnosti so potrebni in kako naj bodo hierarhiËno povezani. Skupina raziskovalcev je razvrstila dokumente glede na njihov namen na konstituitivne, predstavitvene, operativno-usmerjevalne in razvojne ter predlagala, naj ima Republika Slovenija: Resolucijo o izhodišËih zasnove nacionalne varnosti, Strategijo nacionalne varnosti, Obrambno strategijo, Strategijo vojaške obrambe, Obrambno doktrino in Doktrino vojaške obrambe (Bebler 1999: 17‡40). STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 162 vlogo vodila (smerokaza) za delovanje vojske, Ëeprav imajo tudi nekatere elemente nadzora9. Preglednica 1: Strateške usmeritve za delovanje vojske Izdajatelj Dokument Leto Usmeritve Državni zbor Resolucija o strategiji nacionalne varnosti 2001 ‡ nacionalni interesi, varnostno okolje, viri ogrožanja varnosti; ‡ nacionalnovarnostna politika, obrambna politika; ‡ sistem nacionalne varnosti, vojaška obramba, naloge SV; Vlada Obrambna strategija 2001 ‡ varnostno okolje, viri ogrožanja varnosti, interesi na obrambnem podroËju; ‡ strateški koncept obrambe RS, obrambni sistem; ‡ vojaška obramba, naloge in organiziranost SV, poveljevanje v SV; ‡ kadrovski in finanËni viri, materialni viri in infrastruktura; Vojaška doktrina 2006 ‡ varnostno okolje, viri ogrožanja varnosti; ‡ uresniËevanje strateškega koncepta Nata in EU; ‡ vojskovalna moË, poslanstvo in naloge SV, vrste in organiziranost sil, poveljevanje; ‡ zagotovitev možnosti za delovanje (viri, usposabljanje, opremljanje, pripravljenost ...); ‡ naËini in vrste delovanj (bojno, informacijsko, stabilizacijsko in podporno delovanje SV); Predsednik republike /nima predpisanih obveznosti izdajanja usmeritev za delovanje vojske/ Strateške podlage, iz katerih Ërpa vojska usmeritve za svoj razvoj, so v skupini programskih dokumentov (preglednica 2). S pomoËjo teh dokumentov uresniËujejo civilne avtoritete drugi del svoje odgovornosti do nadzorovanega ‡ vojske: doloËajo njen obseg, strukturo, opremljenost, razvojne prednosti ter razpoložljive vire. V prejšnji skupini usmeritev je vojska dobila odgovor, zakaj obstaja in Ëemu je namenjena, v tej pa, kakšna naj bo (kakovostno in številËno) in s Ëim bo razpolagala. Zato so te usmeritve usmerjene v 9 Npr. opredelitev nalog in naËina delovanja v Obrambni strategiji in Vojaški doktrini pomeni tudi omejitev (nadzor) ‡ vojska se lahko pripravlja le za te naloge in ne za druge. Poleg tega Vojaška doktrina v poglavju 8.1 Pravila in omejitve delovanja vzpostavlja mehanizme nadzora nad delovanjem vojske. Branimir Furlan 163 izpolnjevanje kontrolne funkcije in opredeljevanje virov, Ëeprav dajejo tudi vodilo vojski za njen kakovostni razvoj in opredeljujejo naloge v prihodnosti. Preglednica 2: Strateške usmeritve za razvoj vojske Izdajatelj Dokument Leto Usmeritve Splošne usmeritve Državni zbor Resolucija o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske 2004 ‡ strateško okolje; namen, poslanstvo in naloge SV; ‡ izhodišËa za razvoj in opremljanje SV, razvojni cilji, doseganje kljuËnih zmogljivosti; ‡ doktrina delovanja SV, struktura SV; ‡ sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja, kadrovski sistem, logistika; ‡ program nabav in infrastruktura, prednostni sistemi in oprema; ‡ obrambni izdatki in kadrovski viri; Vlada SrednjeroËni obrambni program 2007‡2012 2006 ‡ razvojni cilji obrambnega sistema, obseg in struktura SV; ‡ razvoj zmogljivosti (poslanstvo enot, ciljne zmogljivosti); ‡ obrambna politika in naËrtovanje, integracija v Nato in EU; ‡ kadrovski viri in struktura SV; ‡ delovanje SV doma in v operacijah ‡ vzpostavitev zmogljivosti (glavna oprema, strelivo, infrastruktura), izvajanje ciljev sil; ‡ tehnološki razvoj in znanstvenoraziskovalna dejavnost; ‡ kadrovska struktura, usposabljanje, obrambni izdatki; Minister za obrambo Smernice za izdelavo srednjeroËnega programa 2007‡2012 2006 ‡ izhodišËa za razvoj obrambnega sistema, ‡ razvojni cilji Slovenske vojske, ‡ naËrtovani viri; Usmeritve za izdelavo poslovnega naËrta MO RS 2008‡2009 2006 ‡ poslanstvo in vizija razvoja MO RS, razvojni cilji; ‡ usmeritve za naËrtovanje, kadri v SV, preoblikovanje SV; ‡ razvojne prednosti, kljuËne zmogljivosti in modernizacija SV; ‡ razdelitev finanËnih virov; Predsednik republike /presoja letne usmeritve za naËrtovanje operativnih, materialnih in organizacijskih priprav za uporabo vojske/ STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 164 Izdajatelj Dokument Leto Usmeritve Posebne usmeritve Minister za obrambo Obvezne usmeritve za preoblikovanje in razvoj sistema VIU 2003 ‡ izhodišËa in cilji za preoblikovanje in delovanje sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU); ‡ definiranje sistema VIU in struktura organov VIU; ‡ pomembnejše naloge in roki pri dopolnjevanju sistema VIU do konca leta 2004; Obvezne usmeritve za sistem kariernih poti pripadnikov stalne sestave 2004 ‡ namen in naËela kariernih poti, karierni stebri; ‡ podlage za naËrtovanje kariernih poti; ‡ usmeritve za podaljšanje pogodbenega razmerja; ‡ roki in naloge do leta 2010; LASTNOSTI STRATEŠKIH USMERITEV Strateški dokumenti, iz katerih dobiva Slovenska vojska usmeritve za svoje delovanje in razvoj, morajo izpolnjevati zahteve po: ‡ hierarhiËnem sosledju (sledijo od višje k nižji institucionalni ravni), ‡ sodobnosti (odražanje sedanjih varnostno-politiËnih razmer) in ‡ vsebinski usklajenosti (dopolnjevanje in dajanje jasnih usmeritev). HierarhiËno sosledje Na podlagi analize nosilcev, ki sprejemajo usmeritve in njihove vsebine, lahko ugotovimo, da so te hierarhiËno povezane ter si sledijo po naËelu od splošnega k posebnemu. V skupini nacionalnovarnostnih dokumentov je temeljni dokument resolucija Državnega zbora, ki doloËa nacionalnovarnostno in obrambno politiko, varnostno okolje in grožnje ter vojaško obrambo (DZ RS 2001: 2‡11). Na obrambnem podroËju uresniËuje Vlada resolucijo z Obrambno strategijo, kjer med drugim opredeljuje strateški koncept obrambe in obrambni sistem, vojaško obrambo, naloge in organiziranost SV ter vire (Vlada RS 2001: 5‡19). Vlada je tudi sprejela Vojaško doktrino in s tem doloËila naËelna stališËa o organiziranju, uporabi in delovanju Slovenske vojske pri vojaški obrambi države in izvajanju drugih nalog, s katerimi se uresniËuje obrambna strategija Republike Slovenije (Furlan 2006: 7). Glede na vsebino so ti dokumenti in iz njih izhajajoËe usmeritve v hierarhiËnem sosledju, s stališËa izvora pa ne povsem. Vlada namreË sprejema dva dokumenta, strategijo in doktrino, Ëeprav Branimir Furlan 165 je skladno z 42. Ëlenom zakona o obrambi minister tisti, ki je pristojen za predpisovanje vsebin, ki jih doloËa vojaška doktrina10. S tem prevzema Vlada del ministrovih obveznosti oziroma ta ne izpolnjuje vseh zakonskih pristojnosti za vodenje vojske. Podobne ugotovitve veljajo tudi za skupino programskih dokumentov. Dokumenti si vsebinsko hierarhiËno sledijo. Najvišje v hierarhiji je resolucija Državnega zbora RS o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in opremljanja SV, ki daje izhodišËa za razvoj vojske in doloËa potrebne vire (DZ RS 2004). Na nižji ravni uresniËuje Vlada resolucijo s SrednjeroËnim obrambnim programom, s katerim doloËa podrobne usmeritve za razvoj zmogljivosti, uresniËevanje ciljev sil, opremljanje in usposabljanje ter opredeljuje kadrovske in finanËne vire (Vlada RS 2006). LogiËno sosledje zakljuËuje minister, ki z letnimi usmeritvami za poslovno planiranje uresniËuje SrednjeroËni obrambni program (MO RS 2007). Vendar je tudi v tej skupini hierarhiËni nered. Tako kot v prejšnji skupini dokumentov prelaga minister del odgovornosti na Vlado, ki sprejema SrednjeroËni obrambni program. To je sicer po Zakonu o obrambi in 14. Ëlenu Pravilnika o planiranju na MO (MO 2007: 5) v pristojnosti ministra. Skladno s 5. Ëlenom Zakona o Vladi se od Vlade priËakujejo smernice za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in ne sprejemanje srednjeroËnih programov (DZ RS 2005). Zato bi bilo priËakovati, da Vlada sprejema smernice za izdelavo srednjeroËnega programa, ki jih sicer skladno s 13. Ëlenom pravilnika izdaja minister. To pomeni, da daje minister smernice za dokument, ki ga sprejema Vlada. Druga hierarhiËna neusklajenost je predpisovanje dolgoroËnega obrambnega programa, ki vkljuËuje splošni dolgoroËni program razvoja in opremljanja SV11. To pomeni, da bi morala obstajati dva dolgoroËna programska dokumenta ‡ prvi na ravni Državnega zbora in drugi na ravni Ministrstva za obrambo. Sodobnost Že hitra analiza Ëasovnega poteka sprejemanja dokumentov, ki dajejo strateške usmeritve za delovanje SV, pokaže njihovo nesodobnost (slika 1). Resolucija o strategiji nacionalne varnosti in Obrambna strategija sta npr. iz leta 2001. To ne bi smelo biti težavno, vendar se je v tem Ëasu veliko 10 ››Vojaška doktrina je najvišji vojaškostrokovni dokument« (Furlan 2006: 7). ››Skladno z drugim odstavkom 42. Ëlena Zakona o obrambi doloËa minister vojaško strokovno literaturo, izdaja strokovna navodila in ureja druga upravna in strokovna vprašanja organizacije ter dela vojske.« (DZ RS 1994) 11 11. Ëlen pravilnika o planiranju v MO RS. 166 spremenilo v varnostno-politiËnem okolju Republike Slovenije. S tega stališËa sta dokumenta nesodobna12, saj ne dajeta kakovostnih podlag za usmerjanje vojske. To je najoËitneje tam, kjer dokumenta doloËata kot enega od strateških ciljev vkljuËitev v Nato in EU13. Polnopravno Ëlanstvo v Natu in EU je že dlje Ëasa dejstvo. S tem so opredeljene vloga SV v sistemu kolektivne varnosti ter obveznosti, ki izhajajo iz Ëlanstva v teh organizacijah. Težavo nesodobnosti strateških podlag blaži Vojaška doktrina, ki opredeljuje sedanjo varnostno in politiËno okolje ter omenja vlogo SV pri uresniËevanju strateškega koncepta Nata ter Evropske varnostne in obrambne politike (Furlan 2006: 12‡14). Resolucija in strategija sta potrebni celovite prenove in morata umestiti sistem nacionalne varnosti v sedanjo varnostnopolitiËno situacijo ter jo povezati s sistemom kolektivne varnosti. Vsebinska zastarelost posredno kaže na neizpolnjevanje obveznosti nosilcev institucionalnega nadzora nad vojsko in njihovo morebitno nerazumevanje pomena urejenosti nacionalnovarnostnega sistema, Ëeprav sta se tako Državni zbor kot Vlada pri sprejemanju dokumentov obvezala, da ju bosta po potrebi dopolnjevala14. To je povezano z uËinkovitostjo delovanja Ministrstva za obrambo, ki je predlagatelj gradiv za Vlado, in pristojnega delovnega telesa Državnega zbora ‡ Odbora za obrambo, ki obravnava obrambna vprašanja15. Dokumenti, ki dajejo strateške usmeritve za razvoj vojske, so na splošno sodobni in odražajo varnostnopolitiËno situacijo ter položaj Republike Slovenije v mednarodnem okolju. Resolucijo o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in opremljanja SV (ReSDPRO) je Državni zbor sprejel po vstopu v Nato in EU. Poleg tega je bila Republika Slovenija v tem Ëasu že vkljuËena v naËrtovanje sil zavezništva16 (slika 1). Zato so na primer obveznosti do zavezništva vkljuËene 12 Temeljno merilo ocenjevanja sodobnosti usmeritev je umešËenost ali povezljivost njihove vsebine s sodobnim politiËno-varnostnim okoljem Republike Slovenije. Poleg tega so merila tudi povezljivost s sedanjimi nacionalnimi interesi na varnostnem in obrambnem podroËju, sprejete obveznosti v zavezništvih in mednarodnih organizacijah, spremembe razvojnih ciljev ipd. 13 ››Strateški interes Republike Slovenije je: /.../ vkljuËevanje v Evropsko unijo in NATO (DZ RS 2001: 1).« ››Cilji RS na obrambnem podroËju so: /.../ vkljuËitev v Nato in EU (Vlada RS 2001: 5).« 14 ››UresniËevanje te resolucije bo na podlagi pristojnosti: ››/.../ spremljal Državni zbor RS neposredno in prek pristojnih delovnih teles ter jo dopolnjeval.« (DZ RS 2001:13) ››Vlada bo spremljala uresniËevanje te obrambne strategije in jo po potrebi dopolnjevala in spreminjala skladno s spremembami v varnostnem okolju. Pri tem se bosta upoštevala tudi dinamika preoblikovanja obrambnega sistema in še posebej Slovenske vojske ter potek vkljuËevanja države v Nato in EU« (Vlada RS 2001: 25). 15 Ministrstvo za obrambo je sicer v preteklosti pripravilo besedili za posodobitev strategije nacionalne varnosti in resolucije o splošnem dolgoroËnem rogramu razvoja in opremljanja Slovenske vojske, vendar je postopek obravnave na Vladi zaradi neznanih razlogov zastal in ju parlament nikoli ni obravnaval. 16 15. marca 2004 je bil v obravnavo v Natu posredovan osnutek ciljev sil za Republiko Slovenijo (NATO DRC 2004). STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 167 med razvojne cilje SV do leta 2015 (DZ RS 2004: 4). Prav tako sta sodobna dokumenta SrednjeroËni obrambni program (SOPR) in Usmeritve ministra za planiranje, ki uresniËujeta resolucijo Državnega zbora in se redno posodabljata skladno s sprejemanjem ciljev sil v Natu, potekom preoblikovanja vojske in razpoložljivostjo virov. Potreba po posodobitvi resolucije Državnega zbora je nastala šele leta 2008 s sprejetjem ciljev sil 2008, ki obsegajo obdobje do leta 2018. Resolucija namreË pokriva obdobje do leta 2015, kar pomeni, da Vlada in minister nimata stališËa Državnega zbora za razvoj vojske med leti 2015‡2018 oziroma da so v zavezništvu sprejete obveznosti, ki se nanašajo na razvoj vojske, πe preden so bile zajete v najvišji programski dokument države na obrambnem podroËju. Na sliki 1 je prikazan Ëasovni potek sprejemanja strateških usmeritev v okviru institucij nacionalnega politiËnega sistema ter v zavezništvu in EU. Med drugim je razvidno periodiËno posodabljanje usmeritev za razvoj vojske (SOPR, Cilji sil) in zaostajanje temeljnih dokumentov nacionalnega varnostnega sistema ‡ strategije nacionalne varnosti in obrambne strategije. Vsebinska usklajenost Vsebina strateških usmeritev daje uporabniku ‡ Slovenski vojski jasne in nedvoumne informacije o svojem namenu, nalogah, strukturi, naËinu delovanja in smereh ter prednostih razvoja. Analiza dokumentov na podroËju nacionalne varnosti kaže, da so ti vsebinsko razvršËeni od splošnega k posebnemu oziroma vsebina usmeritev odraža namen dokumenta. Vsebinsko neusklajeni sta Obrambna strategija in Vojaška doktrina, kar je posledica že prej omenjene nesodobnosti strategije, ki ne upošteva vkljuËenosti RS v zavezništvo in EU. Razlike so najbolj oËitne pri organiziranosti SV (preglednica 3) in poveljevanju, kjer na primer strategija ne omenja nobene povezave s sistemom poveljevanja zavezniškim silam, doktrina pa podrobno obravnava umešËenost SV v strukturo zavezniških sil na strateški, operativni in taktiËni ravni. Branimir Furlan 168 STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . Sl ik a 1: P re gl ed iz da ja nj a st ra te šk ih u sm er it ev 169 Preglednica 3: Vsebinska neusklajenost strateških usmeritev Obrambna strategija 2001 Vojaška doktrina 2008 Organiziranost Slovenske vojske glede na namen: ‡ sile za posredovanje ‡ glavne sile ‡ dopolnilne sile glede na popolnjevanje: ‡ poklicne (A) ‡ poklicno jedro, vojaki na služenju in rezerva (B) ‡ rezerva (R) glede na pripravljenost: ‡ do 30 dni ‡ do 90 dni ‡ do 180 dni glede na namen: ‡ bojne skupine ‡ odzivne sile ‡ prostorske sile ‡ skupne združene namenske sile glede na sposobnost: ‡ premestljive ‡ nepremestljive glede na pripravljenost: ‡ do 90 dni ‡ do 181 dni ‡ nad 365 dni Tako kot pri analizi sodobnosti dokumentov, ki se nanašajo na naËrtovanje razvoja SV, lahko tudi v tem primeru ugotovimo bistveno boljšo vsebinsko usklajenost usmeritev za razvoj vojske od tistih, ki se nanašajo na njeno delovanje. To je zaradi že prej omenjene kakovosti resolucije Državnega zbora, ki upošteva naše obveznosti do zavezništva, ter pripravljavcev SOPR in usmeritev ministra, ki povzemajo usmeritve Državnega zbora in jih usklajujejo z dokumenti o ciljih sil, ter projekcij razpoložljivosti kadrovskih in finanËnih virov. Vsebinske neusklajenosti spadajo k podrobnostim in izhajajo iz dejstva, da je resolucija Državnega zbora preveË podroben dokument oziroma ni tisto, kar bi moral biti po definiciji ‡ splošni program17. Državni zbor je namreË preveË natanËno opredelil ciljne zmogljivosti, kadrovsko strukturo in vojaško opremo ter s tem omejil manevrski prostor Vladi in ministru oziroma ju prisilil v odstopanje od usmeritev. Dejstvo je, da se Vlada in minister morata prilagajati razpoložljivim virom in obveznostim v EU in Natu ter doseženemu stanju razvoja Slovenske vojske in temu primerno prilagajati vsebino SOPR ter usmeritev za naËrtovanje. Nekatere Branimir Furlan 17 Nekatere navedbe niso splošne, saj podrobno opredeljujejo opremo, organiziranost ali številËnost vojske in s tem presegajo namen resolucije oziroma vlogo zakonodajne veje oblasti. Na primer: ››Slovenska vojska bo imela tri motorizirane bataljone ...« (DZ RS 2001: 8). ››Srednja bojna kolesna vozila (135) z integriranim topom za prevoz vojakov in izvidovanje ter vozila za ognjeno podporo. Vozila bodo predstavljala osnovno bojno sredstvo motoriziranih bataljonov ...« (prav tam: 19). Leta 2015 bo v pogodbeni rezervi SV: ››/.../ 344 Ëastnikov, 1032 podËastnikov in 4124 vojakov.« (prav tam: 25). 170 neusklajenosti so prikazane v preglednici 4, v preglednici 5 pa so razvidne podrobnosti v resoluciji Državnega zbora na podroËju opremljanja. Preglednica 4: Nekatere neusklajenosti med usmeritvami Državnega zbora in Vlade ReSDPRO SOPR 2007‡2012 obrambni izdatki 2 % BDP do leta 2008 obrambni izdatki 2 % BDP v letu 2009 3 motorizirani bataljoni, ki bodo dosegli konËne operativne zmogljivosti 2006, 2007 in 2009 3 motorizirani bataljoni, ki bodo dosegli konËne operativne zmogljivosti 2006, 2009 in 2011 dva oklepna bataljona (oklepni in oklepno- mehanizirani bataljon) en oklepni bataljon prednostna nabava raketnega sistema zraËne obrambe srednjega dosega težišËe modernizacije je raketni sistem zraËne obrambe kratkega dosega do leta 2015 nabava 12 helikopterjev posodabljanje in opremljanje helikopterjev ter nabava šolskega helikopterja vojašnica Murska Sobota ni na seznamu perspektivnih vojašnic do leta 2012 bo v Murski Soboti nova vojašnica v projekciji stalne sestave SV so Ëastniki, podËastniki, vojaki in civilne osebe v projekciji stalne sestave SV so Ëastniki, višji vojaški uslužbenci, podËastniki, nižji vojaški uslužbenci in vojaki leta 2008 bo v SV 1160 Ëastnikov in 2000 podËastnikov stalne sestave leta 2008 bo v SV 1250 Ëastnikov in 1840 podËastnikov stalne sestave S podrobno opredelitvijo glavne opreme (preglednica 5) prevzema Državni zbor od ministra del pristojnosti, ki jih ima na podlagi 42. Ëlena Zakona o obrambi, in mu postavlja omejitve pri uveljavljanju odgovornosti ob vodenju vojske18. 18 Drugi odstavek 42. Ëlena Zakona o obrambi: ››Minister doloËa /.../ opremljanje, vrsto oborožitve in druge vojaške opreme, ki jo uporablja vojska ...«. STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 171 Preglednica 5: Podrobna opredelitev opreme v resoluciji Državnega zbora Vrsta oborožitve ali opreme Število kosov hitra patruljna ladja 2 srednja bojna kolesna vozila 135 lahka kolesna oklepna vozila 85 baterija raketnih sistemov zraËne obrambe kratkega dosega 3 radar dolgega dosega 2 veËnamenska terenska vozila okoli 400 lahka terenska tovorna vozila 300 srednja terenska tovorna vozila 300 težka terenska tovorna vozila 100 vozila za poveËanje premiËnosti 140 taktiËni poveljniško-nadzorni sistem 1 baterija raketnega sistema zraËne obrambe srednjega dosega 1 transportno letalo 2 helikopterji za podporo iz zraka 12 veËnamenski helikopterji 15 srednji transportni helikopterji 4 SKLEP V Republiki Sloveniji izpolnjujejo nosilci institucionalnega civilnega nadzora nad vojsko svoj del odgovornosti skladno s teorijo civilno-vojaških odnosov, ki je znaËilna za demokratiËne družbene ureditve. Strateške politiËne usmeritve zagotavljajo kakovostne podlage za delovanje in razvoj vojske. Slovenska vojska ima jasno opredeljeno vlogo v sistemu nacionalne varnosti, doloËene poslanstvo in naloge, organiziranost in naËine delovanja ter cilje in razpoložljive vire za svoj razvoj. Strateške politiËne usmeritve so vsebinsko celovite, hierarhiËno povezane, vendar vsebinsko neusklajene in nesodobne, s Ëimer odpirajo možnosti Branimir Furlan 172 napaËnega ali dvoumnega razumevanja prejemnika ‡ Slovenske vojske. V nekaterih primerih vsebina strateških usmeritev ne ustreza ravni, na kateri se sprejema, ali pa z vsebino dajalec usmeritev posega v pristojnosti drugega. Za odpravo neusklajenosti oziroma izboljšanje ureditve strateških usmeritev, ki se nanašajo na nacionalnovarnosti sistem in programiranje razvoja vojske, bi bilo treba uresniËiti nekatere predloge: Državni zbor RS 1. Sprejeti novo Resolucijo o strategiji nacionalne varnosti (umestiti jo v sedanjo varnostnopolitiËno okolje, povezati s sistemom kolektivne varnosti). 2. Sprejeti novo Resolucijo o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (opredeliti razvoj do leta 2020 in vsebino prilagoditi namenu dokumenta in pristojnostim Državnega zbora). 3. Sprejeti spremembe Zakona o obrambi (opredeliti naËin uresniËevanja poveljniških funkcij vrhovnega poveljnika ‡ strateškega voditelja). Vlada RS 4. Sprejeti novo obrambno strategijo (umestiti v sedanjo varnostnopolitiËno situacijo, upoštevati strateške koncepte Nata in EU). 5. Sprejeti smernice za srednjeroËno obrambno naËrtovanje. Minister za obrambo 6. Spremeniti pravilnik o planiranju na MO (omejiti vsebino na procese, ki se dogajajo na ministrstvu oziroma so v pristojnosti ministra). 7. Prenehati pošiljati v vladne postopke dokumente, za katere je pristojen minister. 8. Dopolniti navodilo za izvrševanje predsednikovih obveznosti na obrambnem podroËju (opredeliti usmeritve, ki jih daje vojski vrhovni poveljnik). Prenova strateških usmeritev s ciljem njihovega posodabljanja in zagotovitve vsebinske usklajenosti ter povezljivosti bi morala biti ena od prednostnih nalog na Ministrstvu za obrambo v prihodnjem kratkoroËnem obdobju. Zahteva akcijski naËrt, ki bi, poleg rokov priprave predlogov strateških dokumentov STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . . 173 za obravnavo in sprejem v Državnem zboru in Vladi, doloËil naloge za pripravo strokovnih podlag, ki bi jih izvedli organi v sestavi, Generalštab SV in ObvešËevalno-varnostna služba, ter nosilce priprave teh dokumentov na Ministrstvu za obrambo oziroma v Direktoratu za obrambno politiko. VIRI Anton BEBLER, 1999: Hierarhija dokumentov na podroËju nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji ‡ poroËilo. Ljubljana: Obramboslovni raziskovalni center, FDV. Hans BORN, 2003: Parlamentarni nadzor nad varnostnim sektorjem: naËela, mehanizmi in praksa. Ženeva: Centre for the Democratic Control of Armed forces. DZ RS, 1991: Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91. DZ RS, 1994: Zakon o obrambi. Uradni list RS, št. 82/94. DZ RS, 2001: Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Uradni list RS št. 56/01. DZ RS, 2002: Zakon o državni upravi. Uradni list RS, št. 52/2002. DZ RS, 2004: Resolucija o splošnem dolgoroËnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Uradni list RS, št. 89/04. DZ RS, 2005: Zakon o Vladi Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 24/05. EU COUNCIL, 2003: A Secure Europe in a Better World. European Security Strategy. Bruselj. EU GEARC, 2004: Headline Goal (2010). Bruselj. Peter D. FEAVER, 1996: The civil-military problematique: Huntington, Janowitz and the question of the civilian control. Armed forces & Society, vol. 23, no. 2, 149‡178. Gregory D. FOSTER, 2000: Civil-military gap: what are the ethitcs? Proceedings. U.S. Naval institute. Branimir FURLAN, 2006: Vojaška doktrina. Ljubljana: PDRIU, MO RS. Christopher P. GIBSON, Don M. SNIDER, 1993: Civil-military relations and the potential influence: a look at the national security decision-making process. Armed forces & Society, vol. 25, no. 2, 193‡218. Anton GRIZOLD, 2005: Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju. Ljubljana: FDV. Samuel HUNTINGTON, 1957: The soldier and the state. The teory and politics of civil-military relations. 13. izdaja, 1998. Massachusetts: Harward university press. Kenneth W. KEMP, Charles HUDLIN, 1992: Civil supremacy over the military: its nature and limits. Armed forces & Society, vol. 19, no. 1, 7‡26. MO RS, 1995: Navodilo za izvrševanje obveznosti do predsednika republike na obrambnem podroËju. Št. 806-01-268/95, 24. 10. 1995. MO RS, 2003: Obvezne usmeritve za preoblikovanje in razvoj sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja v Slovenski vojski. Št. 811-01-1/2003-31, 14. 7. 2003. MO RS, 2004: Obvezne usmeritve za sistem kariernih poti pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske. Št. 180-02-4/2004-7, 1. 10. 2004. MO RS, 2005: Pravilnik o planiranju v Ministrstvu za obrambo. Št. 017-02-15/2003-31, 23. 12. 2005. MO RS, 2006: Smernice za izdelavo srednjeroËnega programa za obdobje od 2007 do 2012. Št. 803-1/2006-20, 23. 3. 2006. MO RS, 2007: Usmeritve za izdelavo poslovnega plana Ministrstva za obrambo za leti 2008 in 2009. Št. 803-6/2007-7, 26. 6. 2007. NATO DRC, 2004: 2004 Draft Force Goals. Slovenia. Bruselj. Branimir Furlan 174 NATO DPC, 2006: 2006 Force Goal Update. Slovenia. Bruselj. NATO MAS, 1999: Allied Joint Doctrine AJP-01. Bruselj. NATO NAC, 1999: The Alliance's Strategic Concept. Washington D.C. Fabien PENONE, 2005: Brief Guide to the European Security and Defense Policy (ESDP). Bruselj: French Delegation to EU PSC. VLADA RS, 2001: Obrambna strategija. Št. 820-00/2001-1, 20. 12. 2001. VLADA RS, 2006: SrednjeroËni obrambni program 2007‡2012. Št. 803-2/2006-58, 27. 11. 2006. STRATEŠKE POLIT I»NE USMERITVE ZA DELOVANJE IN RAZVOJ SLOVENSKE . . .