Mapklranje; kpsjn. ssaassr- „¦** Na kmečkih shodih v St. Dju v Slov. gor., v Ortnožu in v obče na vseh zborovanjih Kmečke Zveze v zadnjem čaau je bila sprejeta naslednja resolucija, ki jo je poslanec dr. Hohnjec poslal finančnemu ministru v Beograd: ,,Kmetje in drugi člani Slovenske Ljudske Stranke, oziroma Slovenske Kmečke Zveze izjavljajo, da j8 preosnova in ozdravljeDJe naše valote nojoa potreba ter da je treba kronske bankovce, iz katerih sestoji gotovi imetek velike večine državljanov kraljestva SHS, čimpreje v pravičnem razmerju zamenjati za novi državni denar. Oe bi se ta izmanjava bila izvedla pred pol letom, bilo bi naše narodno gospodarstvo obifarovano milijonske in milijardne škode. Z markiranjem bankovcev se izmenjava ne bo pospešila, marveč zavlekla in tako bo vlada kriva, da 88 bo valuta zopet poslabšala. Da je v obtoku veliko krivo žigosanih kron, tega je kriva dosedanja politika vlade, ki je izvoz živil prepuščala privilegiranim in brezvestnim špekulantom ter tudi ni z vsemi sredstvi preprečila utihotapljanje tujih kronskih bankovcev v našo državo. Sedanji posestniki kronskih bankovcev so ponajveč kinetje, delavci in sploh nižji in srednji sloji, dočim so kapitalisti, vojni dobičkarji, oderuhi in špekulanti svoje ogromno premoženje pravočasno naložili v posestvo, hiše, neprimičnine, dragocenosti, v tujo valuto in y taje vrednostne papirje. Zato zahtevaaao, da se pri markiranju kronskih bankovcev morajo priznati ysi bankovci, če se posestnika ne more okriviti, da je prišel v posest teh bankovcev v slabem namenn. potrebščine zlasti obleko ia obutelj, kojih cena je nedosežno in neznosno visoka. Vse pomirjevalno vpiivanje narodnih zastopnikov ne more naroda docela uveriti o tem, da bi to markiranje bilo potrebno ter da bi zadržba 20% vplivala na našo valu<o zboljševalno. Postopaiije gotovib trgovskih krogov, ki so napovedano dvajsetodstotno oduzimanje sprejeli ue z dvajsetodstotDim znižanjem, marvec z več ko 20% zvišanjem ct-n pri blagu, je med narodom cmajalo vero v od vlade prorokovano valutno - zboljševalno moč dvajsetodstotne zadržbe. Avtoriteta Tladine caredbe je tudi močno trpela vsled tega, ker so se celo nekateri poštni in drugi državni uradi v popolnem protislovju z določili vladin« naredbe že tri dni pred začetkom markiranja branili sprejemati nemarkirani novec. Zato pa ima narod tem. veŁ pravice zahtevati od vlade, da brezpogojno drži svojo besedo v tem, da bodo za zadržane krone izdane priznanice pri zamenjavi yeljala toliko kot resnične krone. Naši kmetje tudi zahtevajo, naj jim vlada dovoli, da smejo s temi prizoanicami plačati davke. Pred nekaj dnevi sem g. ministra poslal tozadevno resolueijo, ki je tila sprejeta na vseh kmečkih zborih zadnjega časa in v katerih kmetje izjavljajo svojo željo in zahtevo, da se priznanicam prisodi veijava in vrednost za plačevanje davkov. Stavim torej na g. ministra vprašanje: 1. Ali je voljan y rokah kmetov se Bahajajočim priznanicam dovoliti veljavo za plačevanje davkov ? 2. Ali je voljan podrejenim davčniin uradom nemudoma ukazati, da morajo omenjene priznanice od kmetov sprejemati kot odplačiJ{h davkov? Zaradi nujnosti stvari in ker Narcdno predstavništvo ne zboruje, prosim pismenega odgovora. Naj država pokrije svoje potrebe z npravičenimi davki, zlasti z onim na vojne dobičke, ki že več kot pol leta čaka rešitve in katerega bi Narodno predstavništvo že davno bilo rešilo, če bi mu vlada dala priliko za delo. Če se pa bo pri markiranju odvzelo 20% in se bodo zato izdale priznanice, potem kmetje odločno zahtevajo, da smejo in morejo s temi priznanicami plačati davke. Ker je zavoljo markiranja kron zavladala med našim ljudstvom nevolja, ki narašča zavoljo negotovosti o tem, ali bodo izdane priznanice v resnici imele obljubljeno veljavo. in ker kmetje odločno zahtevajo, da smejo s temi priznanicami plačevati davke, je poslanec dr. Hohnjec dne 3. decembra na finanSnega ministra dr. Veljkoviča poslal to-le vprašanje: Markiranje kron in zlasti z njim združeno oduzimanje 20% vseh kronskih novčanic je vzbudilo med našim kmečkim narodom veliko nevoljo. Izvršitev te vladine naredbe pomenja za naše kmete, delavce in v obče za čJane nižjih in srednjih slojev ne samo izgubo časa, marveč tudi jako občutno izgabo denarnih prihrankov, za katere bi kupili za 88 ia otroke življenske