VESTNIK
E Poštni urad 9020 Celovec E	Ver!ag:po$tamt 9020 Kiagenfurt	§
E	tzhaja v Ceiovcu
E	Eršcheinung:ort Ktagenturt
Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina 12 šiiingov	=
E ceioietna naročnina 120 šiiingov E
P. b. b.	§
5mimm!mmmHH«M!nui«mmttunM!)!m)nm)ummm:[i![)i=
LETMIK XXXI).
CELOVEC, PETEK, 13. MAJ 1977
ŠTEV. 19 (1813)
Ob
obietnici
avstrijske državne pogodbe
Pred 22. !eti — 15. maja 1955 — so na Dunaju svečano podpisa!) državno pogodbo in Avstrija je po 17. tetih končno spet postata samostojna in svobodna država.
Da imamo pri tem koroški Stovenci ve-
kaiano. Zato na tem mestu ne bi ponavljati la nas tako pomembnega obdobja, ttot je bi!o obdobje NOB.
Potitiki, ki so v tistem času voditi avstrijsko državo, so se v števitnih izjavah in stavnostnih nagovorih obvezati in za-obtjubtjati, da bo nova Avstrija kar največ prispevata k medsebojnemu sporazumevanju in miru v svetu; da se bo trudita ia prijatetjske odnose s sosednjimi drža-
iče napram vsem odkritim in zakrinkanim fašističnim tendencam in organizacijskim obtikam in da se tozadevno ne sme dopuščati kakršnokoti stepomišenje; da morata stovenska in hrvaška narodnostna manjšina dobiti vse pravice, ki jima gre-
Kancter Raab je ob pritiki zasedanja gtavnega odbora državnega zbora poudari!, da se mora steherni postanec zavedati, da z gtasovanjem za državno pogodbo, ki nataga Avstriji tudi bremena, prevzema odgovornost za vse odtočbe, ki tih vsebuje; kakršen koti pridržek je nemogoč in bi bit istoveten z odktonitvijo pogodbe.
Gtasito koroških socialistov pa je ta-t^rat četo zapisato, da v manjšinski poti-tiki ni ničesar botj škodtjivo, kot če se večinski narod ponaša s svojo večino, kajti voditi aktivno manjšinsko potitiko se pravi, če je treba, dat) manjšini pravice tudi proti votji nacionalistične večine.
Totiko za botjše poznavanje zgodovinskih dejstev. Predsednik Zveze stovenskih organizacij na Koroškem je že takrat poudarit, da za nas koroške Stovence zahteva po narodni enakopravnosti in iz-Potnitvi čtena 7 nikakor ne pomeni maten-kostno vprašanje, temveč vprašanje živ-'jenjskega pomena.
Koroški Stovenci smo podpis avstrijske
državne pogodbe pozdraviti in potni zagona graditi novo, demokratično drugo ^vstrijsko repubtiko v gtoboki veri, da bo takojšnja, popotna in širokogrudna izpot-"itev čtena 7 omogočita naši narodni manjšini, da bo zaživeta v avtohtoni podedovani domovini tisto vsestransko na-todno živtjenje, ki so ga nam več kot tisoč tet odrekati.
Če se danes ozremo nazaj, potem ugo-tavtjamo, da smo po 22. tetih spet na za ^etku in da je ostato od ugotovitve takratne Karntner Tageszeitung bore mato, botje rečeno - nič.
Odgovornost ne teži pri nas koroških ^'ovencih. Za zaostritev v zadnjih tetih sta \ cetoti odgovorni avstrijska zvezna vta-**a in koroška dežetna vtada. tz Avstrije, S) naj bi bita zavetišče enakopravnih na odov ter miru in zgtednoga sodetovanja "jod sosednjimi državami, je nastata nova "ječa narodov", ki grobo krši osnovna de-"*okratičnanače!a)nzdvaindvajsettetnim ^*Patnjevanjem državno pogodbe od eka Stovencem in Hrvatom osnovne pra '^e, hj so potrebne za obstoj in razvoj sake manjšine, še več, voditni potitični 'egi na Dunaju in vCotovcu načrtno kušajo diskreditirati koroške Stovence " njihovo vodstvo z vsemi mogočimi pot-" neresnicami, predvsem pa z zavestnim ovajanjem avstrijsko in evropske jav-esti. Samo tako si tahko raztagamo zad-je izpade dežetnega gtavarja in zunanje-9a ministra.	'
ta	ko smo Stovenci vodno znova
in napadov, ker hodimo dostedno pot " zahtevamo uresničitev pogojev, ki bi va!" *°9°t°viti obstoj in enakopraven raz-!*j' pa avstrijske obtasti ničesar ne ^^^ojo proti oživtjanju fašistično miset-
nn^**t'^***!P°*'tM*t so ob podpisu držav-
^ Pogodbo zagotavtjati, da bo Avstrija ° osoren primer države, ki se ne
""o in na vseh področjih trudi za mir m). ^otu svota. Oživtjanje fašistično dva?	^o^!"istični okscosi, podiranje
L °!ozičnih napisov, razbijanjo spomeni-baH " skrunjonjo grobišč protifašističnih Pra^***'bc""bn' atentati — vse to vodi čew ""sprotno smer. Avstrija postaja in ° ^ ^otj nokakšon otok konsorvatizma
"osn^^^Saoživtjanja fašistične mtsc!-
^dfa : ' so množijo primeri, ko na ta ne-xa , ' !n nevarni razvoj v Avstriji opo-
jajo tudi v mednarodni javnosti.
; o !2-totnici podpisa državno pogodbe trajne novtratnosti obračun j "i ravno v prid Avstriji:
Mezdnim manjšinam ktjub jasnim o,-	čtena 7 permanentno odreka
*"ovno pravico.
^ Proti oživtjanju fašistično misetnosti ^*;J^oj^vnosti ktjub tozadevnim obvozno "o napravi skoraj ničosar. meJ Jako imenovano posredniško vtogo dp. ^apadom in Vzhodom izpotnjuje ve
. °a'j nodostodno in onostransko; žaga "astopa kot zagovornik zapadne-"amosto da bi bita proti bto-te*" "*fi°vat<! svoj°
*!tod^	usmeritev Avstrije pa no
H	samo nam koroškim Stovencem,
sicer ros najbotj prizadeti, temveč bi "\Av**tijcom Vendar ni časa za to, da n„ objokovati našo usodo in čakati, da d,/".	avstrijska vtada kaj podarita at!
"a* i?**o drugi voditi borbo za nas. čaka !" dotgotfajon boj za našo na-kt	pravice. Naša potiticna strategija,
emotji na troh osnovnih načetih:
r^^ "ajštrše skupno nastopanje vseh na-zavodnih si!,
dQ^P^^a*avanjo z domokrati večinskega
DRUGO
SREČANJE
narodnosti sosednjih držav
Seme, ki je bito posejano ioni ob prvem srečanju narodnosti sosednjih držav v Sekiri ob Vrbskem jezeru, je že obrodiio prve sadove. Tako bi tahko oceniti tetošnje drugo srečanje, ki je bito v drugi poio-vici minutega tedna v Lendavi, torej na narodnostno mešanem področju SR Siovenije. O tem priča že dejstvo, da je bito števito sodetu-jočih narodnosti in njihovih organizacij tokrat bistveno večje in da je bita v ta okvir poteg Avstrije, ttatije in Jugostavije vktjučena tudi še Madžarska. Predvsem pa je srečanje potekato v detovnem vzdušju ter je nudito udetežencem mnogo zanimivih vtisov in dragocenih izkušeni, ki bodo koristno stužite pri nadatjnjem uvetjavtjanju pravic in vtoge narodnostnih skupnosti tako v družbenem živtjenju doma kakor tudi v odnosih med državami.
Razlika med lanskim in letošnjim srečanjem pa je bila še v nečem drugem, bistvenejšem:
$ na Koroškem, kjer sta bili gostiteljici osrednji organizaciji koroških Slovencev, so bili udeleženci srečanja konfrontirani z naravnost klasičnim manjšinskim vprašanjem z vsemi temu položaju primernimi atributi;
^ v Prekmurju smo bili gostje Samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti in ni bilo govora niti videza o .manjšini", marveč smo slišati in videli, kako madžarska na-
ŽVZSZMC
zJcczzzcn?
V zvezi z nedavnim atentatom na drog električne napeljave na železniški progi pri Gospej Sveti so varnostne oblasti demonstrirale izredno dejavno vnemo — pri zasliševanju slovenskih mladincev! Tako so npr. J. Miillerja iz Vo-grč odpeljali v Pliberk, kjer so hoteli od njega zvedeti, ali je povezan z bombnimi atentati in če ve, kdo so storilci. Najprej zlepa in potem tudi z manj lepimi sredstvi, so ga skušali ..prepričati", da bi podal izjave, kakršne so si želeli. Šele po štirih urah zasliševanja so ga izpustili. Slišati pa je, da so bili podobne ..pozornosti" deležni tudi drugi naši ljudje.
Zanimivo bi bilo vedeti, ali so varnostni organi z enako vnemo posvetili tudi v tiste kroge, v katerih so — za razliko od koroških Slovencev — res že odkrili bombne atentatorje. (Vsekakor je znano, da so partizanski spomenik na Ro-bežah pognali v zrak „v obrambo nemštva".) Ali pa smo v očeh oblasti postali Slovenci že poklicni kriminalci?
# vsestransko sodelovanje z matičnim narodom,
se je v zadnjih tetih iztrazaia kot pravii-na. Avstrijski potitični krogi bi nas radi izotiraii in razbiti, toda korokki Slovenci *o nikdar nismo biti tako enotni, kot smo danes. Zato smo tahko prepričani, da bomo ob nadatjevanju našega dostednega boja tudi uspeti.
Noprostano rastoča aktivnost naših prosvetnih društev, močna poživitovmta dlnskoga dota na vseh področjih, novi prijomi v gospodarskih prizadovanjih, podpora matičnoga naroda [n sotidarnost domokratičnih sii večinskega naroda nas v tem prepričanju samo utrjujejo.
Zato naprej v bo) za našo pravice! Kajti naroda, ki hoče šiveti in se boriti, nihče ne more uničiti.
Pellks W;cser tajnik ZSO
rodnost kot samoupravna skupnost povsem enakopravno in enakovredno uveljavlja svoje posebne pravice in hkrati sooblikuje vse družbeno življenje.
Ta v dveh načelno in praktično zelo različnih smereh potekajoči pristop k obravnavanju manjšinskega vprašanja se je zrcalil tudi v delovnih pogovorih, ki so bili v sejni dvorani skupščine Lendava/Lendva. Predstavniki madžarske narodnosti so prikazali svoj položaj vse od ustreznih določil v republiški ustavi in v občinskih statutih pa do praktičnega uveljavljanja teh načel. Pri tem so poudarili, da rešitev narodnostnega vprašanja pri njih ni bila odvisna od katere koli mednarodne pogodbe, kakor tudi pravic narodnosti niso odmerjali po njeni številčni moči oziroma po dvomljivih odstotkih in osporavanih ugotavljanjih. .Edini kriterij je bila avtohtonost madžarskega življa, ki že od nekdaj živi v določenem naselju; ko smo to ugotovili, smo v občinske statute zapisali seznam teh krajev in po zakonu in uslavi jim je naša družba zavezana omogočiti vse pravice," se je glasil odgovor na tozadevna vprašanja. Posebno ponosni so na dvojezičnost, ki je na narodnostno mešanem ozemlju uresničena na vseh področjih družbenega življenja, in to obvezno za oba naroda. Kajti takole so povedali: .Dvojezičnost, če velja samo za manjšino, pomeni predstopnjo k asimilaciji; zato mora biti obvezna za oba naroda, šele tedaj pomeni resnično enakopravnost!" Za uresničevanje takšne enakopravnosti pa je seveda potrebno ustrezno ozračje, predvsem je to odvisno od tega, kakšen odnos ima do manjšine večinski narod. In tudi tukaj so z zadovoljstvom ugotavljali: .Čutimo, da večinski narod stoji za nami, kar nam utrjuje prepričanje, da bomo v celoti uresničili naše posebne pravice."
Medtem ko so v kratkih orisih položaja Italijanov v Sloveniji in Hrvatski ter Madžarov in Čehoslovakov v Hrvatski prišli v glavnem do izraza podobni pogledi, pa se je slika bistveno spremenila, ko je bilo govora o tem, kako manjšine živijo v drugih državah. Slovenci in Hrvati iz Madžarske so se še tahko pohvalili, da so v zadnjem času zabeležili viden napredek; zastopani so v vseh forumih in se tahko enakopravno vključujejo v družbeno življenje, kjer ima svoje mesto tudi njihov jezik; to velja tako za šolstvo kot za upravo. Prepričani so, da bodo po ubrani poti še naprej uspešno uveljavljali svoje pravice. — 2e dosti manj razveseljiva je bila podoba, ki so jo narisali predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji: imajo že sto let stare, pretežno le slabe izkušnje, šele razvoj, ki je privedel do osimskega sporazuma, jim vliva upanje, da se bodo stvari začele razvijati na boljše. Vendar se zavedajo, da se sporazumi ne uresničujejo sami od sebe, marveč se njihovo izvajanje rado zavlačuje v nedogled. Zato vedo, da jih čaka še dolgotrajen boj: .2e
(Dalje na 8. strani)
Vsi na
Prireditev
odbornikov in zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Siovencev
ob 22. obietnici podpisa avstrijske državne pogodbe
v nedeljo 15. maja 1977 ob 14.30 uri v veHki dvorani nove Mestne hiše v Borovljah
H. maja 1977 je 22. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Stovenci pa moramo ugotoviti, da repubtika Avstrija te pogodbe tudi po tako dotgem času še ni izpoiniia.
Razvoj zadnjih iet četo kaže, da vtada in pariamentarne stranke ne iščejo pravične rešitve v sodeiovanju s prizadetimi manjšinami, marveč nasprotno popuščajo zahtevam protimanjšinskih sii posebno na Koroškem.
Smo ceio priče vedno močnejšega pritiska na pripadnike stovenske narodne skupnosti: vsiijujejo nam zakon o narodnostnih skupinah {Voiksgruppengesetz), ki pomeni najboij grob napad na naš obstoj. S procesi proti siovenskim aktivistom hočejo siabiti našo živijenjsko voijo, razbiti nošo enotnost ir stret: naš ) odpornost.
Mi pa ne bomo šti na kotena. IS. maja bomo ponovno izpričati, da smo pripravtjeni iti
NAPREJ V BOJ ZA NAŠE PRAV!CE!
Zveza stovenskih organizacij	Narodni svet
na Koroškem	koroških Stovencev
Hujskači se sami kar akteriziraj o
V krog trst;/?, ki očitno smatrajo za svojo „araJno" Jolžnost, Ja nesramno kajskajo prof; koroškim Sloven-cew %?Azt;;o 7zj;Aovo voJsToo, sc je v^(jK<r;'(	ZMTMnj; w:M;sfer Jr.
Azžrr. Strupene pKserce je ;zsfre(;7 prej woj;?w ojJs^orM f /f<J;j;, ^jer sc je z 'ooJJnrM;; Jrž<wn;^; pogovarjal o arejrfv; še zaJnj;/? vprašanj ;z jaž-noflrols^ega padeta, /jš:rat; pa Izraz;'/ „;nferes Avstrije" taJ; za asoJo we^-Janjega 5S-ovca ReeJerja, šn ga je ;fa/;jans^o soJIšee zaraj; sTorjen;/; vojn;/; zločinov o^soJrlo na Josnrrt-no ječo.
Aa^or prej njim že mnog; Jrag;, zlasf; ^oroš^; Ježeln; glavar Wag-ner, je faj; minister Pa/?r s svojim žolčnim IzpaJom pokazal, Z:je ga čevelj najbolj žali.- namreč Jejstvo, Ja osreJnp organ;zac;jl !?orošG7j .Slovencev vztrajata v oJ^lonllnem stališča gleJe soJelovanja v manjšinskem sosveta. Allnlsfer fakr kot eJen IzmeJ glavnik pokaJnlkov In avtorjev tako Imenovanega zakona o na-roJntk skaplnak enostavno ne more razametl, Ja koroški Slovenci oJkla-njamo zakon, ki ga on slej ko prej smatra za ..naravnost vzornega". Zato pa Jrag! ministra Pa k ra toliko kolje razamejo, zlasti v Janajsklk kro-glk, kjer je slišati, Ja se je prav po zaslagl tega zakona povzpel na ministrski stolček In Ja koče kariero napravit; za ceno manjšinske politike.
Koliko je na tem resnice, ne vemo. Vemo pa, Ja se on In razni Jrag; visok; preJstavnlkl na Jržavnl In Ježeln; ravni v zaJnjem časa poslaža-jejo govorice, ki smo je kil; prej vajeni le v kroglk najkajšlk nacionalistov In sovražnikov korošklk Slovencev. KJo Jaje VVagnerja., Pa k ra In poJoknlm pravico, Ja samovoljno Jlskvalljlclrajo Izvoljeno voJstvo korošklk Slovencev? Svoje voJstvo smo sl svokoJno In Jemokraflčno Izvolil; In sl ne pasflmo Jlktatorsko oktrolra-tl „preJstavn!ke", ki k; klil kolj akog-Ijlvl In poslašnl za akaze, ki ki jlk po ovlnklk preko araJnega Danaja (n Celovca Jajal K//D. Po naj sl zapišejo za ašesa vs; tisti, ki se v svoj; onemogli jezi zaraJI oJločnosfl In JosleJnosf; korošklk Slovencev In njlkovega voJstva zJaj ponlžajejo na raven, na kateri so sicer aglrall le poklicni kajskač! In zasfrapljevalcl političnega ozračja.
PreJvsem pa sl morajo kit; oJgo-vornl Jejavnlkl na jasnem. Ja s takšnim pristopom k ..reševanja" oJprtlk vprašanj ne ko mogoče rešiti manjšinskega proklema. /n tako ko člen 7 še naprej preJsfavljal tisto klpofe-ko, ki ko kremenlla agleJ zlvsfrlje v sveta — foJa ne po krlvJl „nepo-slašnlk" Slovencev al; neke ^sramotilne kampanje" zoper avstrijsko manjšinsko politiko, temveč oJlnole po krlvJl tlsflk, ki nosijo oJgovor-nost za takšno asmerlfev te politike.
SPOROČILO tZ LENDAVE:
Položaj narodnostnih skupnosti
predstavtja meriio demokracije vsake družbe
Ob zaključku 2. Srečanja narodnosti sosednjih dežel, ki je bilo 6. in 7. maja 1977 v Lendavi (obširno poročilo objavljamo na 1. strani), je bila sprejeta naslednja skupna izjava sodelujočih delegacij:
V	Lendavi je bilo 6. in 7. maja 1977 drugo SREČANJE NARODNOST) SOSEDNJiH DEŽEL, katerega gostitetj je bila Samoupravna interesna skupnost za prosveto in kuituro madžarske narodnosti v SR Sioveniji. Na srečanju so sodeio-vaie deiegacije Maiijanske unije za !stro in Reko, Siovenske kuiturno gospodarske zveze in Sveta stoven-skih organizacij iz Furianije-Julij-ske krajine, Zveze Madžarov v SR Hrvatski, Zveze Čehosiovakov v SR Hrvatski, Siovenske narodnostne skupnosti iz Porabja, Hrvatske narodnostne skupnosti županij Vas in Zaia, Hrvatskega kuiturnega društva in Hrvatskega akademskega kiuba z Gradiščanskega ter Narodnega sveta koroških Siovencev in Zveze siovenskih organizacij na Koroškem.
Srečanje je potrdiio potrebo in koristnost takih stikov predstavnikov narodnosti sosednjih dežet. Udeieženci srečanja so se seznaniti s poiožajem madžarske narodnosti v SR Sioveniji. Posebna pozornost je veijaia dvojezičnemu posiovanju upravnih organov in sodišč na ozemiju, na katerem živi madžarska narodnost, dvojezičnemu šoi-stvu in aktuainim prizadevanjem za razvoj poiožaja in varstva pravic madžarske narodnosti v SR Sioveniji.
V	razgovorih so predstavniki narodnosti izmenjati informacije o svojem poiožaju in izkušnjah, kar prispeva k uspešnejšemu deiova-nju pri uveijavijanju narodnostnih pravic.
Udeieženci srečanja so opozoriti, da predstavijo poiožaj narodnostnih skupnosti meriio demokracije vsake družbe. Poudariti so veiik pomen pravic narodnosti in temeijnih svoboščin, zapisanih v števiinih mednarodno pravnih dokumentih, med drugim tudi v Spiošni dekiara-ciji o čiovekovih pravicah, v Mednarodnem paktu o državijanskih in poiitičnih pravicah in v Skiepni iisti-ni konference o varnosti in sodeio-vanju v Evropi. Predstavniki narodnosti, zbrani na srečanju, poudarjajo, da morejo narodnostne skupnosti postati dejavnik povezovanja in sodetovanja med narodi, krepitve mednarodnega miru in varnosti ter dejanske enkopravnosti v družbi, v kateri živijo, če je s posebnimi ukrepi zagotovijena njihova uveijavitev kot subjeta. V obdobju po konferenci o varnosti in sodeiovanju v Evropi in ko bo beograjska konferenca ocenjevaia dosežke iz skiepne iistine v Heisinkih, dobivajo ta spoznanja še večji mednarodni pomen.
Predstavniki organizacij narodnosti iz Jugosiavije, itaiije in Avstrije ugotavijajo, da je dosiedna dvojezičnost na narodnostno mešanem območju eden bistvenih pogojev za vsestranski razvoj narodnostnih skupnosti. Nadaije poudarjajo pomembnost odprtih meja, hi nam postanejo eiement zbiiže-vanja med sosednjimi narodi in čimboij naravna zveza med narodnostnimi skupnostmi in njihovimi matičnimi narodi .
Pozdravijamo Osimske sporazume, skienjene med repubiiko itaitjo in SFR Jugosiavijo, ki vsebujejo tudi pomembna doiočiia o pravicah itaiijanske narodnostne skupnosti v Jugosiaviji in siovenske narodnostne skupnosti v itaiiji, istočasno pa poudarjajo potrebo po hitrem in dosiednem uresničevanju doiočii in duha teh sporazumov.
Odtočno obsojajo stopnjevanje pritiska na slovensko in hrvatsko narodnostno skupnost v Avstriji. Protimanjšinska poiitika Avstrije, zasnovana na zakonih o popisu posebne vrste in o narodnih skupinah (z dne 7. juiija 1976), se na-daijuje in to kljub očitnemu neuspehu ugotavijanja manjšin 14. novembra 1976. To dejstvo in zadnji viadni osnutki odredb o dvojezičnem uradnem posiovanju in o dvojezičnih topografskih napisih na Koroškem dokazujejo istovetnost cvstrijske viadne poiitike z zahtevami tistih protimanjšinskih organizacij, ki jih je Avstrija doižna prepovedati v skiadu s vcjimi mednarodno pravnimi obveznostmi. Sestavni dei te proLmanjšinskc poiiti-
ke so tudi sedanja poiitična kampanja in kazenski postopki proti aktivistom siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem s poskusi diskreditiranje in kriminaiizacije narodnostne borbe obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev — edinih iegitimnih predstavnikov siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji. Vsi ti postopki pomenijo grobo kršitev avstrijske državne pogodbe in drugih mednarodno pravnih obveznosti Avstrije na področju zaščite čiovekovih pravic, pomenijo pa tudi kršitev heisinške iistine o varnosti in sodeiovanju in otežujejo razvoj mednarodnega so-deiovanja v tem deiu Evrope.
Zeto izrežejo poino podporo pravičnemu boju siovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji za njihove tegitimne narodnostne pravice.
Lendava, 7. maja 1977.
Na drugem SREČANJU NARODNOST) SOSEDAH DEŽEL se je zbra!o oko!) 80 predstavnikov narodnostnih skupnosti iz štirih držav. — O potožaju in perečih vprašanjih s!ovenske narodnostno skupnosti na Korošcem je udo!eicnce srečanja seznani! predsednik ZSO dr. Franci Zwitter.
Nova dokumentacija
za obveščanje mednarodne javnost)
V	za!ožbi Medjunarodne poiitike v Beogradu je izšta knjiga ,,Probiem manjšin v jugosiovansko-avstrijskih odnosih", ki bo z dokumentiranimi izpovedmi siuiiia obveščanju mednarodne javnosti o probiematiki siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji.
Pubiikacija, ki je biia javnosti najprej predstavijena v srbohrvatskem jeziku in bo v kratkem izšia tudi še v siovenščini, angieščini, francoščini in nemščini, vsebuje prispevke Bogdana Osoinika, Dušana Nečaka, dr. Toneta Zorna, prof. Mirka Votentiča, Danita Turka, dr. Budistova Vukasa, Matjaža Jančarja in prof. dr. Vtadimira Kiemenčiča. Prav tako je vsebovano integraino besedtto intervjuja Edvarda Kardetja za avstrijsko revijo „Profit", medtem ko dokumentacijski det vsebuje note jugostovanske vtade Avstriji zaradi neizpotnitve dotočit državne pogodbe kakor tudi faksimite tetakov in drugih dokumentov, ki ponazarjajo potožaj obeh mnjšin, kot pritoge pa so knjigi dodani še zemtjevidi.
V	imenu avtorjev knjige je Bogdan Osotnik (podpredsednik zvezne skupščine SFRJ) na tiskovni konferenci opozorit na aktuatnost vprašanja narodnostnih manjšin v Avstriji. Meni! je, da tanskotetno preštevanje in sam zakon o narodnostnih skupinah kažeta, da uradna potitika Avstrije ni usmerjena v reševanje probtema narodnostnih manjšin v duhu državne pogodbe, temveč narobe, da daje koncesije in gre na roke sitam, ki so najizraziteje proti ureditvi manjšinskega vprašanja. Po drugi strani pa se je jugosto-vanska uradna potitika ne samo zavzemata za uresničitev in se dosiedno držata dotočit državne pogodbe ter priznavata začrtane meje, temveč je s četo vrsto dejanj pokazata kar največ dobre votje za dostedno uvetjavitev državne pogodbe in za ureditev vprašanja narodnostnih manjšin v Avstriji v duhu te pogodbe.
Nova dokumentacija brez dvoma pomeni važen prispevek v nadaijnjem boju za uvetjavitev pravic koroških Stovencev in gradiščanskih Hrvatov — to še posebej v trenutku, ko bo zaradi zadržanja Avstrije vedno botj potrebna mednarodna podpora temu boju.
Opomin Mauthausna
v Avstriji nočejo razumeti
Minulo nedeljo je bila na kraju nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen biizu Linza na Zgornjem Avstrijskem tra-dicionaina spominska svečanost, posvečena ietošnji 32-ietnici osvoboditve tega ziogiasnega kraja smrti. Okoli 6000 ijudi iz 15 deže) Evrope se je zbralo na nekdanjem „apel-piacu", kjer so se spomnili grozot nacističnega ziočinskega nasilja ter obnoviti zaobijubo, da nikdar več ne sme priti do nasilja čioveka nad človekom.
V tem smislu je govorit tudi pravosodni minister dr. Broda, ki je na svečanosti zastopa) avstrijsko zvezno vlado. Dejal je, da moramo biti v Avstriji budni napram tistim siiam, ki nosijo v sebi kai fašizma, kajti — kakor je naglasil minister Broda — v naši deželi nikdar več ne smejo vladati mučenja, nagla sodišča in umori, marveč mora biti zakonom zagotovijeno popolno spoštovanje.
Kakor so biie te besede ministra praviine in pozitivne, pa v svoji izpovedi ie ni bii dosleden. Kajti na množeče se zahteve demokratičnih organizacij po takojšnji prepovedi znanih neonacističnih skupin v Av-
striji je minister Broda menil, da prepovedi ne pomenijo učinkovite zaščite. S tem pa se je podal na ista spolzka tia formalističnega sprenevedanja, kjer so se pred njim znašii že drugi avstrijski predstavniki, ki se izgovarjajo na načeta demokracije, s tem pa hote aii nehote olajšujejo deio starim in novim fašistom pri njihovem izpodkopavanju demokracije v Avstriji.
Pri tem zagovorniki takšne „obrambe" demokracije in svobode pozabijajo nekaj bistvenega: namreč jasna doiočiia državne pogodbe, ki Avstrijo nedvoumno obvezujejo, da bo prepovedala vse nacistične organizacije in preprečita steherno nacistično dejavnost! Torej ne gre samo za to, kako si „skupni boj proti prvim znakom nasilja" (če še enkrat citiramo ministra Brodo) zamišlja ta aii oni predstavnik Avstrije, marveč gre predvsem za to, kakšne obveznosti tozadevno nalaga Avstriji državna pogodba, katere izpolnitvi se ni mogoče izmuzniti z nobenim sprenevedanjem in siepomišenjem.
V tem oziru je dovoij jasen tudi opomin Mauthausna — treba ga je ie razumeti.
Priprave na beograjski obračun
Meseca junija se bo v Beogradu začela konferenca, no kateri bodo predstavniki evropskih držav ter Amerike in Kanade polagali obračun o tem, kaj so posamezne države že napravile v okviru uresničevanja načel, zajetih v zaključnih dokumentih helsinške konference
Za odnos do Stovencev
so predvsem merodajna dejanja
CfiovšJn o^čins^i svet se je ralaall teden Mrtvit med drngim z vprrtsnrtjem novegrt zazit/ainega načrta trt je Mo v tej zvezi govora tarli o znani razsodbi astafnega sodišča, ^i je — M^or smo v mtšem lista oMirno poročali — prejšnji zrtzidrt/ni načrt razveljavilo, ^er je celovška oMina z naknadno prenamemM zemljišča na Kardinalskem nasipa (kjer naj ki kil zgrajen slovenski Anitami dom) kršila nstavno določilo o enakosti pred zakonom.
Med razpravo je kilo čatiti, da je razsodka ustavnega sodišča gotovim krogom okiežaia v želodca. Celovški mestni očetje očitno ne morejo razameti, da je najviŠje sodišče odločilo v korist .Slovencem tn s tem nedvoamno opozorilo, da se morajo tadi v celovški okčinski šoki držati zakonov, ki veljajo za vse avstr j jske državljane. Posamezni govorniki so izražali svoje „začadcnje" in svoje „nerazamevanje" spričo takšne razsodke, SPOVff-jevska troedinost pa se je z vzorno enotnostjo (ki jo vse od sklepa o lanskem agotavljanja manjšine sem opažamo v vsek vprašanjik, ki so kakor koli povezana s koroškimi Slovenci/) zoperstavila komnnističnemn mandatarja, ki je atemelje-no in doknmcntirano opozoril, da je kil sklep o pre-namemki omenjenega zemljišča očitno naperjen proft Slovencem in zato pomeni kričeč primer diskriminacije.
Posekno kad na astavno sodišče je žapan Gaggenker-
ger, ki ma predvsem ne gre v račan atemeiptev sodišča, namreč da je okčina prenamemko zemljišča sklenila zaradi lastnika oz. kapca, to je Slovencev. Vendar gre njegov očitek glede „dakovnega rentgenizira-nja" vsek 44 celovškik okčinskik odkornikov očitno predaleč; saj je sodnikom gotovo zadostovalo že zaslišanje žapana samega, da so si lakko astvarili sliko o ..naklonjenosti" in o ..prijateljstva" do Slovencev.
Za ta odnos vendar niso toliko merodajne kesede, marveč odtektajo predvsem dejanja. Ravno po dejanjik sodeč pa v zadnjem časa opažamo, da se celovško ozračje napram Slovencem še vidno oklaja, če pomislimo na množeče se težave, ovire in ..izgovore", kadar kdo išče v Celovca dvorano za kakšno slovensko prireditev. Odkar je namreč v Doma glaske gostoval Partizanski pevski zkor, je treka že vnaprej predložiti točen spored, in odkar so kilt v slovenski gimnaziji kaltarni dnevi s temo o /ašizrna, deželna šolska oklast ne dovoli več nokene izvenšolske prireditve (kakor da takik v dragik šolskik zgradkak ne ki kilo/) . . .
Vse kaže, da ki nas radi oksodiii na kaltarni molk v tistem Celovca, ki je še v prejšnjem stoletja kil po-memkno slovensko kaltarno središče. Ok tem pa doma in v sveta zatrjajejo, da so nam naklonjeni, da so naši prijatelji, da imamo koroški Slovenci vse pravire in svokoščine.
o varnosti in sodelovanju v Evropi. Na ta obračun se povsod temeljito pripravljajo, ker vedo, da po dveh letih ne bodo dovolj lepe besede, ampak bo treba prispevek ene in druge države dokazati predvsem z dejanji.
Tudi posvet jugoslovanskih strokovnjakov, ki se bodo v prihodnjih dneh zbrali v Beogradu, da proučijo mednarodnopravne vidike evropskega sodelovanja, sodi v okvir teh priprav. Razpravljali bodo o povezavah med zaključnimi dokumenti helsinške konference ter mednarodnim pravom, nadalje o povezavah med deklaracijo konference neuvrščenih v Colombu in zaključnih dokumentov helsinške konference, pa tudi o spoštovanju mednarodnopravnih obveznosti v zvezi z zaključnimi dokumenti helsinške konference ter o sodelovanju pravnikov v vprašanjih teh dokumentov.
Beograjska „Borba" je v svoji vesti o posvetu jugoslovanskih strokovnjakov napovedala, da bo govora tudi o odnosih med blokoma, o preprečevanju uporabe site, o evropskem sistemu miroljubnega reševanja sporov, pa tudi o manjšinski zaščiti in o človekovih pravicah. S tem bo podan pregled o vsem, kaj je Jugoslavija že napravila v širokem okviru možnosti pri uresničevanju zaključnih dokumentov heisinške konference.
, j'*- - 'esihent	/o
bodo ponesli glas o koroških Slovencih
VABILO
Zvezna gimnazije za Slovence v Celovcu pristčno vabi na
a!^ademijo
ki bo v nedeijo 22. maja 1977 ob 14.30 uri v Delavski zbornici (Arbeiterkammer) v Ceiovcu.
Slovenska gimnazija praznuje 20-ietnico svojega obsloja v znamenju zbiižanja narodov pod nasiovom:
20 tet stovenske gimnazije
.DOMOViNA, PODAJ M) ROKO ..." {Oton Župančič)
„)HR SEiD EiN TE!L DiESES LANDES ..[F. J. Perkonig)
Na sporedu so pevske in instrumentaine točke in recitacije s primerno spremno besedo, nadaije tetovaden nastop in ritmična gimnastika.
V prostorih pred dvorano bodo dijaki razstavijaii svoia iikovna in ročna dela.
Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasne preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Siovence.
AaWMte!jsfUO
Gtedaiiški teden v Betjaku
„Hočemo vam prinesti pozdrave iz zibeike siovenske kutture in s pretepa koroško narodno pesmijo v vas zbuditi spomin na rodno zemljo. Hkrati pa vas želimo seznaniti z našim narodnim poiožajem in vas na drugem kontinentu prositi, da nam pomagate pri naši borbi za ohranitev materne govorice in za dosego enakopravnosti na podedovani domači koroški zem-tji . . ."
Tako je naglasil dr. Franci Zwit-ter v svojem intervjuju, ki ga je da!
glasilu Slovencev v Kanadi, kjer je tudi orisal namen in pomen bližnje turneje instrumentalno-vokalne-ga ansambla „Trio Korotan s pevci iz Podjune po Kanadi in Združenih državah Amerike.
Prihodnji teden — 18. maja 1977 — bo namreč omenjena skupina Slovenskega prosvetnega društva „Danica" iz Št. Vida v Podjuni odpotovala na 14-dnevno turnejo v Kanado in Ameriko, kjer bo v številnih mestih pod vodstvom svojega pevovodje Hanzija Kežaria pri-
redila koncerte narodne pesmi, in sicer v dveh sestavih: kot mešani oktet in kot instrumentalni trio s pevci.
Pri Slovencih v Kanadi in Ameriki — med katerimi so tudi mnogi naši rojaki, ki se še posebno veselijo obiska koroških prosvetašev — vlada za gostovanje izredno veliko zanimanje. Tako list ameriških Slovencev „Prosveta" kot tudi glasilo Slovencev v Kanadi „Dnevnik-Diary" že skozi tedne objavljata vesti o tem dogodku ter opozarjata svoje bralce na posamezne koncerte. Kanadski „Dnevnik-Diary" pa je zadnjo številko sploh v veliki meri posvetil Koroški ter na 12 straneh (vključno naslovne strani) poroča o napovedanem gostovanju in predstavlja skupino iz Podjune, objavlja petstranski pogovor s predsednikom ZSO dr. Francijem Zvvittrom in navaja pesmi naših dveh pesnikov Andreja Kokota in Valentina Polanska, po ^Slovenskem vestniku" povzema poročilo o nedavni protestni vožnji na Dunaj, za informacijo široke mednarodne javnosti po v angleščini prinaša še obširen članek o tem, kako Avstrija „rešuje" manjšinsko vprašanje in kako „izpc!nju-je" svoje mednarodne pogodbene obveznosti.
„Tric Korotan s pevci" bo gostovanje v Kanadi pričel 21. maja, in sicer v mestu Beamsville, kjer bo koncert v domu društva „B!ed" iz Ftamiltona. V nedeljo 22. maja bo naša skupina v Torontu, kjer bo imela ob 2.45 uri popoldne koncert v Central Technical Schoo! Audito-rium, zvečer pa ^Koroški večer" na ladji Jadran". Na poti iz Kanade v Ameriko je predviden tudi ogled znamenitih slapov Niagara. V Ameriki se bo turneja pričela v Chicagu, kjer bo koncert 25. maja zvečer; sledili bodo še nastopi v mestih Milvvauke, Cleveland, Pitts-burg in Ennon Valley; na povratku domov pa je za 30. in 31. maj predviden še obisk na sedežu OZN v New Yorku, kjer naj bi se skupina sestala tudi z generalnim sekretarjem svetovne organizacije dr. Kurtom Waldheimom.
Na prireditvah, ki jih pripravljajo organizacije slovenskih rojakov v Kanadi in Ameriki v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani, bo skupaj z ansamblom
Prejšnji teden je bi) v Beijoku gteda-tiški festiva) z nasiovom „Spectrum 77". Oko)i 14 000 obiskovatcev si je ogtedato predstave 23 skupin iz 14 držav s treh kontinentov. Najraztičnejših žarnskih, po večini eksperimentatnih predstav je bi!o kar 53 po števitu, tako da si vseh prireditev skoraj ni biio mogoče ogtedati. Poteg omenjenih 14.000 obiskovatcev pa se je tega pomembnega gtedatiškega dogodka udetezito precejšnje števito strokovnjakov z vsega sveto, kar gotovo priča o uspehu in o upravičenosti srečanja. Kajti čeprav je bit festivat v Betjaku prirejen še!e tretjič, si je v kratkem času pridobit vetik ugted in stoves dateč po Evropi in svetu.
Ker podrobno ne moremo poročati v posameznih prireditvah, naj bo omenjena vsaj predstava Studio Teatra iz Varšave, in sicer skupine okrog Josefa Szajne, ki vetja za eno izmed najuspešnejših osebnosti današnjega evropskega gtedatišča. S svojo predstavo REPLtKA je teatratno-fantastično ponazorit spomine in doživ-tjaje v nacističnih koncentracijskih tabo riščih Auschwitz in Buchenwatd. To je bit pristen dokaz, da ima gtedatišče tudi brez besed vetiko izpovedno moč. Prav to je
iz Podjune nastopal tudi gledališki in (ilmski igralec iz Ljubljane Janez Hočevar-Ritle. Prav tako pa bo z našo skupino potoval tudi predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, ki bo kanadske in ameriške rojake podrobneje seznanil s položajem in bojem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Našim ^ambasadorjem" želimo, da bi uspešno opravili svoje lepo, zanimivo in odgovorno poslanstvo!
pokazat je vse grozote na v bistvu preprost, naiven način, ampak tako groteskno, grozno in strahotno, da se stvarnost v taboriščih prav živo odraža v predstavi, gtedatca pa spretetava strah in groza, škoda, da te predstave ni vi-deto več tjudi, ztasti mtadih, ki poznajo grozote iz dobe nacizma samo iz pripovedovanja oz. knjig.
Stovenijo sta zastopata Lutkovno gtedatišče KUD Kobanci iz Kamnice ter Primorsko dramsko gtedatišče iz Nove Gorice. Prvi so presenetiti z marionetnimi tut-kami (ZOGtCA MAROGtCA) in kvatitetno prav nič niso zaostajati za drugimi skupinami. tmponirata je scenska rešitev, ki je bita ponazorjena zgotj z mettami iz riževe stame. Nekotiko štaba, če sptoh smem uporabiti ta izraz, je včasih bita mizanscenska postavitev:	Ko dedek in
babica iščeta izgubtjeno Žogico Marogico, se pogovarjata zmeraj s tretjo osebo v odrskem trikotniku; tako sta kot gtavni oseb! največkrat igrata preveč v ozadje, namesto mtadi pubtiki, ki je pridno sodetovata, ko je bito npr. treba spihati ničvrednega zmaja z odra.
Predvsem pa je škoda, da si ni več naših tjudi ogtedato žeto dobro predstavo TALEC. Zgodba pripoveduje o angteškem vojaku, ki ga je ugrabita tRA, da bi izsi-tita izpustitev in tako preprečita usmrtitev nekega čtana irske repubtikanske armade. Zaprt v beznico se angteški vojak za-tjubi v mtado sobarico. Po nesrečnem na-ktjučju pa ga zadene smrtonosna krogta in tako je njegova smrt brez smista, ne koristi nikomur. Predstava v izvedbi gtedatišča iz Nove Gorice je bita režijsko, igraisko in mizanscensko na višku, medtem ko je bii tekst vse premato izčrtan, torej dramaturško siabo pripravtjen. Tako so se prizori vse preveč vtekii; motiti so tudi vkijučeni songi, ki so nekajkrat prekinjati rdečo nit sicer dobre in zanimive predstave.
Giavna zasiuga za uspešni in zanimivi gtedaiiški teden gre brez dvoma organizatorju Atfredu Meschniggu, ki je ob otvoritvi pozdravi! goste v štirih jezikih, med drugim tudi v siovenščini.
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++*++++++++++++++++++++++++++++*+
Beseda soseda v deželi
Večer pesnika Kokota v Beljaku
Pod naslovom ..Beseda soseda v dežeii' bosta kulturni urad mesta Beljak in beijaiki študijski oder priredita večer našega pesnika Andreja Kokota. Prireditev bo v torek 17. maja ob 20. uri v Kietnem gieda-iišču (Keliertheater), kjer se bo občinstvu predstavi) pesnik Kokol, poieg lega pa bosta njegove pesmi tako v stovenskem izvirnem besediiu kakor tudi v nemškem prevodu (prevode sla poieg pesnika prispevata še Peter Kersche in Horst Ogris) braia Jože Logar z radioteievizije Ljubtjana ter Bruno Czeitschner, čian Študijskega odra Beijak.
Večer pesnika Kokola bo že druga prireditev v Beijaku, kjer ima občinstvo priiožnost spoznati kuiturno-umetniško snovanje koroških Siovencev. Pred enim ietom je beijaški kuiturni urad v sodeiova-nju s Siovensko prosvetno zvezo in kiubom Miadje priredi) razstavo naših iikovnih umetnikov, ki jo je povezai z večerom naših iiterarnih ustvarjaicev. Tako Beijak vsekakor kaže dosti večjo širino in zanimanje za siovenskega soseda v dežeii, kakor pa to doživijamo v de-žeinem giavnem mestu, kjer se v dobi ..veiikega prijateija' Siovencev župana Guggenbergerja vrstijo primeri, da za siovenske prireditve niti dvorane ni na razpoiago.
DR. ANTON SVETINA	4
PRtSPEVK! K ZGODOVtN! V0GRČ
Dne 7. aprila 167t je hita v Pliberku sodna razprava, pri kateri sta dva podložnika župnije Vogrče tožila župnika Florijana Staude-Larja, da je pri plačevanju dolgov nastopal kot Porok. Sodišču je predsedoval vicedomski sekretar iz Celovca Burkhard Steindl, prisednik Pa je bil pliberški vikar Stergar. Župnik je od v obeh primerih oproščen.
V	začetku leta 1678 je župnik Staudekar umrl. Cesar Leopold I. je na njegovo mesto Prezentiral župnika v S. Salvatorju Ivana Maherja. Dvorna pisarna cesarja Leopolda je v P'smu z dne 21. aprila 1678 pooblastila ljubljanskega škofa, da ga investira.
30. oktobra 1682 je škofijski komisar v Stašem trgu pri Slovenj Gradcu Lebcrwurst v župnišču v Pliberku zasliševal priče v kazenskem procesu zoper Urbana Vresnika, podložnika župne nadarbine v Vogrčah, ker je 25. julija napade) na njivi župnika Maherja, ki je tani pobiral desetino, in ga do krvi ranil na Slavi. Kako se je ta proces končal, iz ohranjenega listinskega gradiva ni razvidno.
Leta 1690 je dobil vogrški župnik po izvršeni vizitaciji župnije od škofijskega ordinariata dekret, ki mu je med drugim nalagal, naj duhovniku, ki poučuje farane, daje namesto obeda po) goldinarja.
Y	prvi polovici leta 1693 je župnik Ivan Jurij Maher hudo zbolel. To izvemo iz ukaza namestnika deželnega vicedoma v Celovcu z dne 15. junija 1693, v katerem naroča vice-doni, naj župnik Maher ugodi zahtevam biv-
šega kaplana v Wolfsbergu Ivana Jakoba Zed-litza o odškodnini. Kaplan Zedlitz je namreč večkrat nadomestoval župnika Maherja na njegovo prošnjo, župnik Maher pa mu je obljubil, da bo resigniral na župnijsko mesto v Vogrčah v njegov prid. Vsled tega je kaplan Zedlitz svoje kaplansko mesto v Wolfsbergu odpovedal in je sedaj brez službe, župnik Maher pa je svoj odstop skrivaj preklical.
Župnik Maher je 5. septembra 1693 umrl. To izvemo iz prošnje grajskega kaplana v Pliberku Filipa Levpužiča (Laupischick) za to mesto. Razen njega se je za izpraznjeno mesto v Vogrčah potegoval tudi Andrej Jurij Slapar, vikar v Kapli. Dvorna pisarna v Gradcu je obe prošnji poslala škofu v Ljubljano in vice-domu v Celovec v poročanje. Cesar Leopold I. je s prezentacijsko listino z dne 4. maja 1694 imenoval na izpraznjeno mesto v Vogrčah duhovnika Filipa Levpužiča, dvorna pisarna pa je dala škofu Žigi Krištofu grofu Herbersteinu nalog, da ga investira na to mesto.
Dne 3. septembra 1696 se je vršila vizitacija župnije Vogrče, pri kateri priliki je vizitator ugotovil tole: Za cerkovnika je Matej Gašper, podložnik župne cerkve, ki ga je izvolil pred sedmimi leti župnik v soglasju s farani. Njegova kolektura znaša 8 in pol četrtinov žita, ki ga prejema od 28 faranov, kak dan tudi piskrč prosa. Ne zna ministrirati, pač pa to razumejo dečki. Župna cerkev ima v posesti 9 podložnih družin in 2 kočarja. Cerkev plačuje od teh kmetij deželi davke, njej pa ostane 7
četrtinov pšenične moke in ravno toliko ovsa. Če v družini umreta oče ati mati, je treba dati župniku za pogreb in za mašo ovco in 30 krajcarjev, sedanji župnik zahteva namesto ovce en goldinar. Cerkvena ključarja sta bila Luka Vošnik, podložnik župne nadarbine, in Valentin Rožič, podložnik župne cerkve sv. Florjana. Svojčas so nastali spori glede stroškov ob priliki procesije ki jih je bil škof pri vizitaciji poravnal tako, da morajo klujčarji dati župniku na dan procesije 30 krajcarjev, medtem ko farani niso hoteli dati več kot 15 krajcarjev. Za župnika je Filip Levpužič (Phi-lippus Leupiscig), ki je doma iz Kanala c akvi-lejski škofiji. Ordiniran je bil na naslov pa-trocinija v Justinopolisu (Koper?). Duhovnik je 19 let, od tega je služboval pol leta v Ziljski dolini, tri leta je bil vikar v Rožeku, eno leto kaplan v Beljaku, 10 let in pol v službi pliberškega grofa in sedaj tri leta tukaj. Od 8 cerkvenih podložnikov dobiva desetino. Njegovi dohodki znašajo letno okoli 300 goldinarjev, faranov pa je okoli 370, od teh 300 komuniciranih.
Župnik Levpužič pa v Vogrčah ni bil priljubljen, ker so se farani meseca septembra 1706 zoper njega pritožili v sledečem:
1.	Iz nagajivosti in deloma iz malomarnosti napoveduje napačno maše. Mašo napove v domači cerkvi, potem pa gre v drug kraj, kjer se vršijo pojedine. Tako je npr, na dna sv. Lovrenca napovedal mašo pri pliberški podružnični cerkvi v Dobu, šel pa je tisti dan v Štebenj v dobrlovaški župniji. Spremljala ga je množica vernikov, bral je tam mašo in potem popival, doma pa je tisti dan toča uničila vse pridelke na poljih, česar je kriv ta duhovnik, ki nikoli ne moli zoper točo.
2.	Njegovi predniki so imeli običaj, da so okoli Binkošti blagoslavljali polja, on pa tega ne dela in zaradi tega pobije skoro vsako leto toča poljske pridelke.
3.	Skoro nikoli ne bere maše doma in tudi ne pridiga, kar gre najbolj v škodo mladini.
4.	Pristojbine za cerkvena opravila zaračunava v višjem znesku kot njegovi predniki; od tistega, kar cerkev dobiva od podložnih družin ali kot darilo, jemlje eno tretjino, medtem ko so predniki jemali le majhno aro.
5.	Za pojedine ob praznikih in na prošče-nju jemlje iz cerkvenega denarja 17 in tudi 20 goldinarjev, kar bo spravilo cerkev na beraško palico.
6.	Običajna romanja so se poprej vršila na dan patrocinija vsake cerkve, sedaj pa je župnik to spremenil, da se vršijo običajna romanja na dan proščenja dotične cerkve, da lahko pride pravočasno na obed.
7.	Pri vsakoletnem pregledu cerkvenih računov pride vsa fara skupaj in se volijo takrat cerkveni ključarji. Vsi njegovi predniki so na ta dan plačevali za kruh in pivo, sedanji župnik pa ne da ničesar, gleda le na to, kako bi polnil svoj mošnjiček, drugim ga pa prazni.
Škofijski ordinariat je pooblastil pliberškega vikarja Andreja Krivica, da zadevo preišče in o tem poroča v Ljubljano.
Leta 1707 se je vršila vizitacija župnije Vogrče, pri kateri je bilo ugotovljeno tole: 4. maja obhajajo dan sv. Florijana. V župniji obstaja bratovščina sv. Rozarije, ki so jo pred štiriindvajsetimi leti ustanovili menihi iz Brež.
(Dalje v prihodnji števil^;)
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GLOBASN!CA:
5. kulturni festival lepo uspel
Siovensko kuiturno društvo v Giobasnici je v času od 23. apriia do 1. maja pri Šoštarju v Giobasnici prirediio tradicionaini kuiiurni festivai, katerega so se poieg števiinih domačinov udeiežiii tudi zastopniki narodno poiitičnega živijenja koroških Siovencev in zastopniki družbenega živijenja matične dežeie Siovenije.
Pohod po poteh partizanskeLjubljane
Zveza, slovenske mladine na Koroškem je vabila mladince, borce in športnike k udeležbi na tradicionalnem XXI. pohodu „Po poteh partizanske Ljubljane" ki je bil v soboto 7. maja tega leta.
Letošnji pohod je bil v počastitev 40. obletnice Komunistične partije Slovenije, 85. rojstnega dne tovariša Tita in 32. obletnice osvoboditve.
Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Celovca proti Ljubljani. Na poti nam je prisedel naš vodnik že v Kranju, odkoder smo se odpeljali v Ljubljano v dvorano Tivoli. Po kratkem sprejemu z zakusko smo bili udeleženci razdeljeni na skupino borcev in skupino mladincev. Skupina mladincev se je aktivno udeležila pohoda po poteh partizanske Ljubljane, skupina borcev pa si je v tem času nekoliko ogledala zanimivosti Ljubljane. Po končanem pohodu smo se zopet srečali na Trgu revolucije na zaključni manifestaciji. Po le-tej smo bili povabljeni na kosilo in nato na razgovor in zabavo ob spremljavi glasbe do večernih ur. Dobrim vtisom, ki smo jih odnesli iz Ljubljane, so na mejnem prehodu na Ljubelju sledili slabi. Poslužili smo se našega slovenskega jezika, kar je tudi naša v členu 7 avstrijske državne pogodbe zapisana pravica. Nemško govoreči carinik, ki je pregledoval naš omnibus, se pa je te naše pravice spomnil, ko je pregledal že polovico avtobusa in šele nato poklical slovensko govorečega carinika, v čigar spremljavi je nato nadaljeval svoje pregledovanje.
S tem v zvezi je treba omeniti, da smo koroški Slovenci bistveno prispevali k vzpostavitvi nove demokratične Avstrije, ki nam pa kljub temu še danes odreka pravice iz člena 7 avstrijske državne pogodbe. Kljub tem dogodkom smo si v Celovcu bili enotnih misli, da se bomo naslednje leto spet udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane.
Nova števi!ka Miadega roda
Lelošnji kulturni festival v Giobasnici je bil že peti po vrsti. Poieg domačih pevskih zborov so nastopili tudi narodno zabavni ansambel .Lojze Slak", igralska skupina SPD „Rož" iz Št. Jakoba v R. s tragedijo .Kacijanar", mladinska foiklorna skupina iz Globasnice in moški zbor .Stane Žagar" iz Krope.
Škofiče
V nedeijo je rtašei zadnje poči-vaiišče na škofiškem pokopaiišču kmet Maks Wazenik pd. Hvač iz Škofič. Mnogo prezgodaj ga je neizprosna smrt iztrgata iz naših vrst, saj je bi! star šeie 65 iet.
Pokojni izvira iz Nemčeve domačije pod Jerberkom. Že zgodaj je mora) od doma in se s svojimi pridnimi rokami prebijati skozi živije-nje. Šeie ko se je priženi) k Hvaču v Škofiče je našei mirnejše živtje-nje, ki pa ga je izpoinjevai z neverjetno pridnostjo. Bii je zvest pripadnik naše narodne skupnosti ter navdušen zadružnik in kot tak čian upravnega odbora škofiške poso-jiinice.
Na domu in ob odprtem grobu so se od pokojnika posioviii naši pevci, v imenu posojiinice pa je spregovori] Lovro Kramer pd. Jan-šej in orisa) tik tega zavednega in izredno deiovnega moža. Najiepši dokaz priijubijenosti in spoštovanja pa je biia vsekakor veiika ude-težba pogrebcev, ki mu je tako iz-kazaia posiednjo čast.
Pokojnega bomo ohraniti v tepem spominu, ženi in otrokom izrekamo naše gtoboko sožatje.
V	okviru seminarja Zveze slovenske mladine v Železni Kapli je bil 23. aprila prirejen v Podpeco k Perš-manu izlet, na katerem je spregovoril tudi predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper.
Navzočo mladino je seznanil s strašnim dogodkom, ko so oboroženi fašistični zločinci komaj 14 dni pred kapitulacijo Hitlerjeve Nemčije pri Peršmanu postrelili tl-člansko družino. Na to grozodejstvo nemških fašistov danes spominja na Peršma-novo hišo vzidana spominska plošča, ki hkrati tudi opominja, da se kaj takšnega ne sme več pripetiti. Tov. Prušnik je pozdravil borbo slovenske mladine na Koroškem, ki se bori proti nenačelni Kreiskyjevi politiki,
Obiščite Werner Bergovo galerijo v Pliberku
V	nedeijo t5. maja bodo v Pii-berku spet odprti Wemer Bergovo gaterijo. Poteg že znanih det bo v dveh posebnih prostorih razstav-tjenih tetos še 22 umetnikovih stik, ki so nastate v zadnji zimi in še nikjer niso bite pokazane javnost).
Tako bo obisk gaierije nudii tudi obiskovatcu, k) je že bit kdaj v gateriji nekaj povsem novega. Umetnikova najnovejša deta napravijo še močnejši vtis, kot smo to pri Bergovih stvaritvah že vajeni.
Gaterija bo do začetka novembra odprta vsak dan od tO. do 12. !n od 16. do 18. ure.
izven teh ur je obisk mogoč po dogovoru vsak čas (Tetetonske šte-vitke: 0 42 35 - 21 1 04, 22 57 in 21 67).
V okviru festivala je Slovenska prosvetna zveza predvajala slovenski film .Pastirci", Krščanska kulturna zveza pa film .Sila in vest" v nemškem jeziku. Za prijetno zabavo sta skrbela priljubljena ansambla .Fantje iz Podjune" in .Murka Lesce".
V nedeljo 1. maja je bila kot zaključek 5. kulturnega festivala siav-nostna akademija, ki se je odvijala v znamenju petinsedemdesetletnega živijenjskega jubileja slovenske koroške pesnice Milke Hartman. V kulturnem sporedu so peli in brali njene pesmi in se ji tako vsaj delno oddolžili za njeno prizadevanje v korist naše narodne skupnosti na Koroškem.
Priznati je treba, da je organizator, domače SKD pripravilo iep in privlačen kulturni program, v katerem so nastopili mešani pevski zbor .Peca" iz Globasnice, moški pevski zbor .Franc Leder-Lesičjak" SPD Edinost iz Stebnja (oba zbora vodi pevovodja Janez Petjak) ter mladinska (oiklorna skupina v Globasnici, ki je nastopila v novih narodnih nošah in s svojim plesom izzvala navdušen aplavz. Kot gostje so sodeiovali na koncertu pevci
M!wa/o aMe/jo #. wa;a so otroci Iz f/thcrha m o^o/Icc pripravi/! wa-tcrlns^o pros/avo, h! sc je zače/a oh 74.30 rrrl v t/voranl Schwarz/ v E/1-herha. Proslavo je prlrMI/o shapno z otroci 5/oveHsho prosvetno Jraftvo „Erf!?!ost" Iz Phhfrha. Pred števl/nl-
ki nima več mnogo skupnega z resnično demokracijo. Pri tem je posebej omenil Kreiskyjevo izjavo, da bi bilo prav sestaviti komisijo, ki naj bi se prepričala, kako se godi Slovencem tostran in onstran Karavank. Realizacija Kreiskyjeve ..zamisli" bi bila vsekakor kričeč primer vmešavanja v notranje zadeve druge države. To je vsekakor spodrsljaj, ki se diplomatu kot Kreisky ne bi smel pripetiti.
Premnogokrat slišimo na Koroškem — če zahtevamo naše pravice — očitek „Ihr hobt eh olles". Tudi Kreisky se poslužuje te fraze, kadar zahtevamo izvedbo člena 7 avstrijske državne pogodbe. Kreisky je očitno opazil, je dejal tovariš Prušnik, da koroški Slovenci nismo živina, ki je zadovoljna, da ima polne jasli in da pride do vode. Mi spadamo med kulturno razvite narode in zato zahtevamo več — otroške vrtce, šole in predvsem izvedbo člena 7 ter tudi poravnanje duševne škode, katero nam je še pred nedavnim prizadel avstrijski in nemški fašizem.
Spet nam grozijo s sodniki, je dejal tovariš Prušnik; napovedali so celo vrsto procesov, kjer so slovenski mladinci obtoženi raznih .deliktov", ki pa so v tem, da so z napisi „člen 7, naša pravica", opozarjali Avstrijo na poravnanje dolga, ki ga ima Avstrija do koroških Slovencev. Tudi nas, ko smo bili mladi, je dejal tovariš Prušnik, je tedanji oblastnik Schuschnig obsodil na dolga leta zapora, Hitler nas je zapiral, pobijal, sežigal naše domove in tudi Angleži so nas po vojni zapirali in nam grozili; in kaj se je zgodilo? mi smo še tu, teh pa ni več. Vsako zatiranje je strašno in zato tega ne bomo nikoli pozabili in se bomo borili proti njemu. Smo politično osveščen narod in ne živina in zato je potrebno, da stojimo budno na straži za demokracijo in mir, je končal svoj govor tov. Prušnik.
moškega zbora .Stane Žagar" iz Krope pod vodstvom Edija Gašperšiča.
Na slavnostni akademiji je spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Dokaz, da še živimo, so takšne in podobne prireditve širom Koroške, je dejal dr. Grilc. Letos slavimo 75-letnico rojstva pesnice Milke Hartman in 75-letnico dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja slovenske gimnazije v Ceiovcu, ki letos slavi 20-letnico svojega obstoja. Letos je minulo 35 let izselitve koroških Slovencev in vse te obletnice so prepričljiv dokaz, da živimo in da nas ne bodo spravila na kolena rafinirana vabila v zloglasne sosvete in napovedani sodni procesi proti posameznikom iz naših vrst, ki so v bistvu naperjeni proti našemu ijud-stvu. Dr. Grilc je poudaril, da imamo koroški Slovenci več prijateljev v svetu, kot si to mislimo in da je to dejstvo dejanska internacionalizacija koroškega vprašanja. Svoj govor je dr. Grilc zaključil z besedami, da je naš cilj doživeti zmago pravice.
Če kritično primerjamo letošnji kulturni testiva) z ostaiimi, potem lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bil kvalitativno in pa tudi po številu obiskovalcev izredno uspešen. To je vsekakor spodbuda za nadaljnjo dejavnost globaških pro-svetašev, katerim čestitamo in želimo še mnogo uspeha.
M oh!s'hova/<r!, L; so Me predvse??! TTMterc, M; je M	fa</! na-
THenjeH rzjlw, so otroci pohaza/1, M/ znajo In zmorejo. Pester program, h! ga je napo ve M/a Marija Trampaf Iz Doha, je M sestdu/jen Iz rccMcij, pefja, Igranjd, Ze/ovaJn!h vaj In še ve/Iho Jraglh zanimivosti, /n zopet, hot že nehajhrat prej, se nam je predstavila naša domača jo/h/orna Škapina, h! jo vodi gospa Hilda Opet-n!h. Ta J! tokrat je pri nastopa spremljal mlade, naJehaJne plesalce njihov JohrI znanec Iz Kranja, Miro Odlr s svojo harmonlho.
OMMvdlc!, med katerimi so Me tadl matere nastopajočih, so z veseljem In navdašenjem spremljale program In ni ga Mo, hi ne hi M ponosen na majhne pogamne glavice, hi so har hrez vse treme In v vsej svoji otrošhl prisrčnosti stopa/! po odrshlh deshah. /n, ho jih taho/e gledaš, se t! nehote porod! mlse/.* .narod, h! Ima taho m/adlno, Ima tad! še ve/!ho In bogato ha/tarno bodočnost/"
Vsem otrohom In priredite/ja SP D .Edinost" Iz P/Iberha naj/epša hvala za prijeten nede/jsh! popo/dan.
Dr. /oš^ro 7YscMer
pefjnsecfemdeseMefnjk
V nedeijo 8. maja je dvorni četnik dr. Joško Ti:chier, bivši predsednik Narodnega sveta koroških Siovencev in nekdanji ravnate)) Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu obhaja) svoj petinsedemdeseti živijenjski jubiiej.
O živijenju dr. Joška Tischierja, ki je tesno povezano z bojem koroških Siovencev za dosego svojih pravic, smo pisait že ob njegovem sedemdesetietnem živijenjskem ju-biieju.
Kot nekoč, tako se tudi danes prizadeva za pravice in enakopravnost siovenskega živijo na Koroškem.
Ob njegovem živijenjskem prazniku mu iskreno čestitamo z žeijo, da bi s svojimi doigoietnimi izkušnjami še naprej opiaja) naša skupna prizadevanja v korist siovenske narodne skupnosti na Koroškem.
izšia je 9—10 števiika Miadega roda, šoiskega iista za koroško miadino, ki ga izdaja in zaiaga konzorcij učiteijev na dvojezičnih šoiah Koroške. To je zadnja števit-ka ietošnjega šoiskega ieta in obsega meseca maj in junij, in ker se v mesecu maju obhaja materinski dan in v juniju začne ietni čas po-ietje, je seveda razumijivo, da je tudi tema dvema momentoma posvečen dei vsebine te števiike. Tudi iepa barvna stika (žitno poije v Rožu) na nasiovni strani, ki pona-zoruje poietni motiv, je iep prispevek k popestritvi Miadega roda. Tokrat so biii v Miadem rodu pred-stavijeni trije besedni ustvarjaici — siovenski koroški pesnik Anton Kuchiing, koroški pisateij Herbert Strutz in siovenski pisateij Anton ingoiič, ki obhaja svojo sedemde-setietnico. V rubriki .Ljudje pri de-iu" Tomaž Ogris opisuje pokiic av-topodjetnika Stefana Sienčnika. Med drugimi prispevki so še .Domoznanski sestavki" Miiene Pipp, pesem .Soseda Zofija" Vaientina Poianška, .Novice iz narave" Marte Veiik, zgodbica .Nesreča pri živini" Tonča Gaiioba in sestavek Hermana Germa „V Ljubijano".
Razveseijivo in hvaievredno je aktivno sodeiovanje šoiarjev (20
Prejšnji petek smo ob veliki udeležbi pogrebcev spremili k zadnjemu počitku na hodiško pokopališče Heieno Kompoš, ženo Tevžija Kom-poš, nekdanjega oskrbnika hotela Korotan v Sekiri cb Vrbskem jezeru.
Kot na stotine slovenskih družin na Koroškem, tako je tudi Helena Kompoš z možem delila usodo izseljencev, ki so morali zapustiti domačo grudo in hiapčevati v mrzli tujini. Po končani vojni sta srečno in zadovoijno živela in se narodno politično udejstvovala z nesebičnim ciijem služiti svoji narodni skupnosti na Koroškem. To lepo harmonijo je prekrižala bolezen. Helena je morala v ceiovško bolnišnico, kjer je preživela mnogo dolgih let. Umrla je v Celovcu. Njeno trupio so prepeljali na hodiško pokopa-iišče, kjer sedaj mirno počiva v domači rodni zemlji.
Veiika množica ljudi na pogrebu je najlepši dokaz, kako priljubljena in spoštovana je bila pri ljudstvu.
Od nje so se posioviii tudi šte-viini izseljenci; predsednik Zveze siovenskih izseijencev Lovro Kramer pa je imel posloviini govor, v katerem je orisa) trpljenje sotrpinke v pregnanstvu. Od rajne so se s pesmijo posioviii pevci SPD .Zvezda" iz Hodiš in ji tako izkazali poslednjo čast. Zveza siovenskih izseijencev je položila na grob venec. Pogrebni obred je opravi)
prispevkov) v rubriki .Braici pišejo". To dejstvo obeta v prihodnosti novih sodeiavcev in s tem še večjo popestritev Miadega roda.
To števiiko je iiustriraia Marička Koren.
Loče nad Baškim jezerom
Naše domače Slovensko prosvetno društvo .Jepa-Baško jezero" je v soboto pri Pušniku v Ločah priredilo materinsko proslavo.
V prvem delu prireditve so nastopali šolarji, ki so recitirali pesmice za materinski dan ter brali kratke črtice ivana Cankarja. Sledil je nastop ženskega vokalno-instru-mentalnega kvarteta (Hermi, Keti in Sonja Urschitz ter Erika Wrolich), ki je podal šopek domačih slovenskih pesmi. Tonči Urschitz pa je ob koncu bral pesmice domače poeti-nje — gospe Pečnik iz Pečnice.
Prireditvi je sledil zabavni večer, društvo pa je darovaio vsaki mamici nageijček ter tortico s kavo.
To je bila po dolgem spet prireditev, katero so izvajali izkijučno člani društva, sicer preprosta, zato pa tem botj prisrčna.
domači župnik Lovro Kašelj.
Lenijo Kompoš bomo ohranili v tepem spominu, možu in sorodnikom izrekamo naše iskreno sožaije.
Sete - Kot
V nedeijo 8. maja je Siovensko prosvetno društvo .Košuta" Seie-Kot prirediio iepo uspeio materinsko prosiavo. Predsednik Jurij Mak je pozdravi) vse navzoče mamice in jim žeiei vse najboijše. Prijetno so nas presenetiti naši najmiajš) z nastopom petja, dekiamacij in igric. Čeprav je bii to njihov prvi nastop v javnosti, je potekaio vse v veiiko zadovoijstvo pubiike. Seveda, vsa pohvaia tega nastopa pa vetja našemu učiteiju Eriku Už-niku.
Tudi domača dekieta, Magda, Edit in Siivija so zapeie nekaj pesmic ob prijetnih zvokih Kiarijevih citer in spremijavi Siivine kitare. Dr. Veiik pa je prebrai črtico o materi našega največjega siovenskega pisateija tvana Cankarja.
Po prosiavi so otroci svojim mamicam razdeiiti šopke rož, katere je darovaia naša čianica Tini iz Borove)).
Materinsko prosiavo smo zakiju-čiii v prijetni družbi ob dobri kap-ijici in skromnem prigrizku.
Smo politično osveščen narod in ne živina
Materinska prosta va v Pt/berku
Piasišče pri Hodišah
Naši izseljenci obiskali kraje ponižanja in trpljenja
Ohrani!} ga bomo v častnem spominu
Prejšnji petek smo spremili k zadnjemu počitku na šentjakobsko pokopališče višjega študijskega svetnika dr. Vinka Zwittra s Tešinje pri Št. Jakobu v Rožu. Ogromna množica od blizu in daleč se je zbrala ob odprtem grobu, da se poslovi od sorodnika, prijatelja in dragega znanca dr. Vinka Zwittra, ki ga je neizprosna smrt nepričakovano iztrgala iz naše srede v 73. letu starosti.
Pokojni dr. Zwitter je dobršen del svojega življenja posvetil ver-sko-kulturnemu in političnemu področju s ciljem služiti slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu in Kranju. Po maturi je na Dunaju študiral svetovno trgovino, deloval v Klubu slovenskih študentov in hkrati opravljal korektorsko službo pri tedniku Koroški Slovenec, ki so ga takrat tiskali na Dunaju. Po končanem študiju je prevzel tajništvo Krščanske socialne zveze, pozneje pa Slovenske prosvetne zveze ter bil več let urednik Koroškega Slovenca. Po vdoru nemških tašističnih sil v Jugoslavijo je moral okusiti celovške zapore, od koder je moral k vojakom in na prisilno delo v Nemčijo in na Češko. Ženo s štirimi otroki so pregnali od doma. Zatočišče so našli v Zammeisbergu v Krški dolini. Po končani vojni in opravljenem profesorskem izpitu je poučeval gospodarske predmete na trgovski akademiji v Celovcu. Kot predsednik Katoliškega delovnega odbora je svoje moči posvečal dejavnosti Katoliške akcije med koroškimi Slovenci.
Med ogromno množico pogrebcev so bili močno zastopani številni predstavniki narodnih organizacij, med njimi podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris. Tudi številni darovani venci — med njimi venec SPZ — so biti prepričljiv dokaz globokega spoštovanja do umrlega dr. Vinka Zwittra. Pogrebni obred je opravil prelat Aleš Zechner ob asistenci velikega števila duhovnikov. Med številnimi govorniki, ki so se ob odprtem grobu poslovili od pokojnika, so bili dr. Wald-stein in dr. Valentin Inzko v imenu sinode, Antonič Mihej kot pooblaščenec Kluba slovenskih odbornikov, Krištof v imenu domačega SPD „Rož", Kumer Mirko pd. Črčej itd. V poslednje slovo je zadonela žalostna melodija slovenske pesmi in dala pogrebni svečanosti še turob-nejše obeležje.
Pokojnega dr. Vinka Zwittra bomo ohraniti v častnem spominu, težko prizadeti ženi in otrokom izrekamo naše globoko sožalje.
Zveza slovenskih izseljencev je v času od petka 29. aprila do nedelje 1. maja izvedla izlet v kraje, kjer so bili naši izseljenci — pošteni kmetje, delavci in intelektualci v zadnji vojni od nemških fašistov degradirani v sužnje in podljudi. Izgnali so jih iz ljubljene domovine in naselili v tuje nepoznane kraje — Hesselberg, Frauenaurach, Eichstatt, Rechnitz itd. kjer so morali služiti kot hlapci, dekle in delavci v kamnolomih, žagah in drugih podjetjih in tako predstavljali brezpravno rajo. Kar je tokrat vodilo naše izseljence v te kraje pa ni bila samo radovednost, da spet vidijo kraje ponižanja in trpljenja, temveč tudi, da obiščejo gro-
bove mater, očetov in otrok, ki niso prenesli nečloveških razmer, v katerih so takrat živeli in tam pomrli.
Večina izseljencev se je tokrat peljala drugič v te kraje; prvič pred 35 leti kot deportiranci, tokrat pa kot turisti. Razpoloženje v omnibusu avtopodjetja Sienčnik je bilo kljub slabemu vremenu, saj je prva siva dneva deževalo, odlično. Vodstvo izleta je imela dr. Katja Sturmova.
Pot je izseljence vodila preko sodobno urejene Turske avto ceste mimo Salzburga do avstrijsko-nem-ske državne meje (Walserberg) in od tam v glavnem po modernih avtocestah preko Munchna, Ntirnberga do Frauenauracha. Posebno prijetna je bila vožnja po goratem območju "Turske avto ceste z več kilometri dolgimi predori. Lep pogled je bi)
tudi na Chicmsko jezero, ki spominja na zgodovino Karantancev, saj sta bila tam na nekem otoku sredi osmega stoletja med talci tudi sin in nečak zadnjega neodvisnega karantanskega kneza Boruta. Cilj potovanja prvega dneva je bil mesto Dachau. Tam smo si seveda ogledali koncentracijsko taborišče, kjer je zgubilo življenje 66.000 ljudi, med njimi tudi mnogo koroških Slovencev. To je bilo prvo taborišče smrti v Nemčiji, ustanovljeno že leta 1933. Tam so vzgajali morilske kadre SS-ovcev, ki so jih potem razposlali tudi v druga podobna taborišča (ki so se množila kot gobe po dežju), kjer so z brutalnim sadizmom priganjali ljudi k
delu, delali z njimi različne eksperimente in jih nazadnje, ko so bili obnemogli, v plinskih celicah zastrupili in v velikih pečeh (krematorijih) zažgali. Ko smo si v taborišču ogledali film o nacističnih grozodejstvih, smo videli mnogo mladih ljudi (govorili so angleško), ki so imeli solzne oči. Misleč, da vsak Dachovčan pozna taborišče, smo bili neprijetno presenečeni, ko smo od hotelirke pri kateri smo prenočevali zvedeli, da še sploh ni bila v taborišču in da zelo malo ve, kaj se je tam dogajalo.
Naslednjega dne nas je pot vodila mimo Augsburga skozi Donauworth, kjer smo prekoračili Donavo, nato mimo lepo obdelanih in ogromnih kmetijskih površin polagoma dvigajoč se vedno višje, dokler nismo dosegli najvišje vzpetine Hesselberg, ali kakor mu domačini pravijo — Sveta
gora Frankov. Na Hesseibergu je bilo v tistih letih veliko taborišče, kjer je velik del slovenskih izseljencev s Koroške dobilo vsiljeno novo "domovino". Po povratku naših izseljencev je taborišče pogorelo. Danes stoji na tistem območju samo ena velika baraka, ki pa je novejšega izvora. Nekdanji izseljenci s Hesselberga imajo še danes v žalostnem spominu tisti marš z otroci in prtljago ob spremljavi SS-ovcev od železniške postaje Wassertridingen na Hesselberg.
S Hesselberga smo nadaljevali pot v Frauenaurach, ki leži severozahodno od Ntirnberga in tako dosegli najsevernejšo točko naše poti. Tudi v tem kraju je bilo veliko naših ljudi, ki so morali trdo delati in pokorno služiti nacistični gospodi. Frauenaurach se je v teku zadnjih tridesetih let tako spremenil, da smo komaj našli v center, kjer smo obiskali pokopališče, na katerem je pokopanih 8 naših izseljencev, med njimi tudi žena nekdanjega deželnega in državnega poslanca Franca Grafenauerja, ki je umrla v 72. letu starosti komaj pet tednov po prihodu v Frauenaurach.
Še isti dan zvečer smo dosegli mesto Eichstatt, ki je približno v sredi med Miinchnom in Niirnbergom. Naši ljudje so tam živeli za zidovi nekega samostana in hodili na delo — ženske v razna gospodinjstva moški pa v kamnolome in druga podjetja. Tudi v Eichstattu je pokopanih nekaj naših ljudi, vendar sta ohranjena samo dva grobova — Šašlnove mame iz Borovelj in Sturmove Vere, sestre dr. Katje Šturm.
Eichstatt je izredno lepo mesto skozi katero teče reka Altmtihl nad katero kraljuje grad Willibaldsburg. Že od leta 741 je Eichstatt škofje mesto. Od takrat izvira tudi stolnica, ki danes predstavlja bogato umetniško zakladnico (1200 let zgodovine), ki privlači nešteto ljudi, tako da je ta cerkev v teku let postala romarski kraj za kristjane in prijatelje umetnosti. Po ogledu mesta in njegovih posebnosti smo v nedeljo opoldne zasedli omnibus in se srečni in veseli nad doživetim odpeljali proti domu. K sreči se je tudi zboljšalo vreme, tako da smo na povratku lahko uživali prirodne lepote bavarskih krajev skozi katere je brzel naš avtobus. Mnogim izmed nas se je končno izpolnila želja, da vidijo te kraje, kjer so preživeli najtežje čase svojega življenja.
V nede/jo 73. oE 20. Kr; Zrn f P/iEerEn pr; ScAtMrzh; MK pouK-Mo SPD ..Edinost" ;'z Pi;%?frE% ng-stopa/g ,,GrKpK poeficK" ;z Ce/jd z M!KsicK/0M! ,,3T/P/ KRAT 3T/P/".
Štirje priznani igralci iz ceijsEega giedaiišča se nam Eodo predstavili s štirimi Andersenovimi pravljicami, prirejenimi za igralsko, pevsEo in plesno izvedEo.
Za masical ŠT/P/ KPAT ŠT/P/ je Andersenove teEste Eot so SvinjsEi pastir, PaEor pravi stari je zmeraj prav, Cesarjeva nova oblačila in Cesarjev slavec, priredil za oder Pogo-mir Veras. Glasim je napisal franc Podjed, Eorfogr%/;jo pa je izpeljal /a^a /Vajner.
Grapa štiri/; igralcev iz celjskega gledališča, Eot so Pogomir Veras, Miro Podjed, Porat Alijevi/ in lanskoletna nagrajenska Porštnikovega srečanja Anica Pamrova, nam kodo z vso njikovo ametniško spretnostjo pa kljak tema preprosto, pregledno in
razamljivo prikliževali vso lepoto in poezijo Andersenovi/; pravljic.
Znano je, da so Andersenove pravljice takšno keriio, ki je zanimivo tako za mlade kot starejše kralce in v različnik starostnik stopnjak človek odkriva v njik vedno nove in vedno dragačne sporočilne odtenke.
Vse te lastnosti pa je okdržala tadi odrska priredka igralcev iz Celja, ki so delo tadi sami zrežirali, oskr-keli prizorišče in prav tako tadi ko-stame.
Z masicalom ŠT/P/ PPAT ŠT/P/ so igralci nastopali že več kot petdesetkrat in to širom po šloveniji, kjer so želi velika priznanja, navda-šenje in želje po ponovnik srečanjik.
V nedeljo 73. maja ok 20. ari pa se komo tadi mi srečali s celjskimi igralci in njikovim delom in prepričani smo, da ko to kogat in izpolnjen večer. Zato vsi prisrčno vak-Ijeni.
NaSi iise!jenci na pokopatiiču v Eichstattu. V ospredju nagrobna kamna šaiiove mame in Šturmove Verice.
TVANCANKAR	4
KURENT
STARODAVNA PRIPOVEDKA
Dolg fant, pijan in prešeren, jo^ je zgrabil tako krepko, 'da ji je razparal jopo do pasu. Treščila sta med svate in sta se viharno zasuknila, rdeča ruta je utonila v gneči; Kurent se je ozrl in je ni več videl.
Njegova pesem je šla, kakor gre veter po svobodni poljani; jagnedi trepečejo ob cesarski cesti, žito šumi in se Priklanja do tal, tepke ob razoru sklepajo in razklepajo stokajoč svoje dolge temne veje in nazadnje, kakor vzdramljen 'n ranjen, zabuči v daljavi črni gozd ...
Vsekrižcm kakor snopje so padali pivci in plesavci. En sam je nazadnje še kolobaril med spečimi, smrčečimi svati, 'dokler ni telebnil nanje dolg in širok. Nihče več se ni ganil. Ležali so tam, vsi nečedni, razgaljeni in potni, usta odprta, Lea nabrekla. Časih je kdo v vinskem spanju zakričal ali Zastokal. Od stropa je visela svetilka; gorela je že rdeče in dimasto ter je ugašala.
Kurent je stopil z zapečka med svate.
Starka, ki ga je bila najprej pozdravila, je slonela pod Pečjo; glava ji je klonila do kolen, v rokah pa je tiščala črni molek. Kurent je sne) svetilko s stropa ter je posveti) starki ^ obraz.
,,Vide! sem te že nekoč!" je rekel. ,,A)i sem te videl v sanjah, ali pa v drugem življenju, ki več ne vem zanj. Kaj msi bila ti moja botrca, kaj me nisi na kolenih zibala, božala me, nebogtjenca, s temi rokami? Bog s teboj in milost njegova! Dobrega ti ni bilo veliko na svetu; ne bo te podil nebeški vratar, kadar se vinska primaješ!"
Posvetil je v obraz sosedu in sosedi in tudi tistemu Lnietu, ki je bil odrešil biriču in oderuhu zadnje svoje sre-
brnike, zato da jih je veselo zapil in zaplesal. Ležal je na trebuhu, vse štiri od sebe, tako da ga je Kurent šele obrnil kakor mrtvo klado.
,,Kje sem te že videl in kedaj?" je rekel Kurent. ,,A)i nisi bil ti moj bogati boter, ki je stal na pragu svojega belega doma širok in debel ter cvenketal s srebrniki, kadar sem šel mimo, Kurent-siromak? A)i me nisi stresel za lase ter mi dal svetlo desetico, zato da nisem kričal? Bog s teboj in milost njegova! Če si bil boter moj, ali če nisi bi), če sem te videl kdaj, ali ne videl — nič ti nikar ne bodi žal, da si pod moje noge zalučil poslednje srebrnike! Le kdor je bridkost užil, se upijani od veselja; takih pijancev ne pode od nebeškega praga!"
Kurent se je razgledal po smrčečih snopih in je prišel do starke in starca, ki sta se še na tleh držala za roko. Vzel je kamižolo, ki je ležala na klopi in jo je podtaknil starki pod glavo. Posvetil jima je v obraz, dolgo je gledal na oba-dva in obšla ga je žalost.
,,Kje sem vaju srečal in kedaj, sivolasa nebogljenca? Ne poznajo vaju moje oči, moje srce pa je zavzdihnilo. Kako je bilo mogoče, da sta doživela to sramotno uro, to razuzdano noč? Trudoma skrita, nikoli speča bridkost je rodila to noč in to uro. Bog vama dodeli sladko spanje, pa naj ga dodeli do poslednjega jutra; povodnji ne bo treba, da izpere greh te noči!"
Dalje je šel Kurent, dalje je svetil, oprezno je stopal med snopi. Pa je prišel do onih dveh; tik pred pragom sta ležala, kamor sta bila butnila v prešernem plesu, in še zmerom sta bila objeta — njen pas je objemala njegova desnica, njena levica je ležala pod njegovim vratom.
Kurent se je sklonil globoko in jima je posvetit v obraz. Takrat so trenite njene trepalnice, tudi njena ustna so se genila in so tiho izpregovorila.
"Kamorkoli pojdeš, ne pozabi name, ne goni me. . . grenko je moje življenje, oj!"
Še nižje se je skloni) Kurent, iztegnil je roko in je poboža) tista rdeča, vroča lica. Takrat se je lok ponevedoma dotaknil strune in jeknilo je, kakor spomin iz daljne davnine.
Rdeča ustna so se v spanju nasmehnila.
,,Kako sladka je tvoja pesem!"
Kurent se je vzdignil, posvetil je na obadva in hudo se mu je storilo.
,,Za eno močno koprnenje ti bodo vsi grehi odpuščeni! Zakaj ni je bridkosti hujše, nego je tista, ki rodi koprnenje. Zdi se mi, da sem te videl; v svojih najlepših sanjah videl
—	kedaj je bilo, Bog sam razsodi! Če videl, ali ne videl
—	tvojo besedo sem slišal in v tvoje srce sem pogledal, v to srce žalostno. Tisočkrat bodi pozdravljena; če je božja sodba, se srečava še kdaj!"
Postavil je svetilko na zapeček in jo je upihnil; nato je šel. Oprezno je stopal med hropečimi, smrčečimi snopi, ki so ležali vsekrižem po široki veži, kakor jih je bilo telebnilo. Ležali so tudi pred hišo, na prostranem dvorišču, in celo na cesti; Kurentu se je zdelo, da vidi črne sence tudi na polju in na loki. Zamolklo je hropela in smrčala v pijanih sanjah vsa dolina; zvezde so gledale nanjo, mežikale so in so se čudile.
Počasi je stopal Kurent po beli cesarski cesti. 2e je hladilo zgodnje jutro, zvezde so mežikale zmerom hitreje in so tiho ugašale, nad hribom se je belilo. Kurent je pospešil korak, da bi stopil v gozd pred svetlim jutrom. Begotne sence so iskale mraka, tiho so izpod neba tonile za hrib — coprnice so se vračale s Kleka. Za njimi je zapihal veter, čist in bister; zašumeto je v drevju in rosa je padala.
Ko je stal Kurent kraj gozda, se je ozrl. Temna je bila dolina; zvezde ji niso več sijale, jutro je še ni pozdravilo. Zadušen, težek vzduh je puhtel iz nje, kakor iz strupenega močvirja. Črni so bili vrtovi, temnejši od noči same; nobene hiše ni razločilo oko, uho ni slišalo pesmi, ne besede; sive megle so se vlekle ob rebri; do neba niso mogle, do zemlje te črne si niso upale.
Kurent je gledal v dolino, do prsi mu je klonila glava.
Iz gozda so ga pozdravljali in klicali vsi po vrsti, bratje in sestre, prijatelji in ljubice.
,,Kam strmiš, Kurent, kam v to skrb? Pogrnjeno ti je!"
,,Kam misliš, Kurent, kam v to bridkost? Postlano ti je!"
Kdo je najmočnejši?
Nekoč je šel na sprehod bogat in nevoščljiv samuraj. Opoldne pa je sonce tako močno pripekalo, da ga niti svileni sončnik ni mogel zaščititi pred vročimi sončnimi žarki.
Samuraj se je hladil s pahljačo, se ozrl v nebo in globoko vzdihnil: „Človek je najšibkejše bitje na svetu. Vsi mu lahko prizadenejo bol — veter, mraz, sonce . . . Rad bi bil sonce. Nihče na svetu ni močnejši od njega!"
Komaj je to izrekel, že se je spremenit v sonce.
Človek-sonce je pogledal na zemljo in prevzetno dejal: .Nihče na svetu ni močnejši od mene! Vse, kar so ljudje vzgojili na poljih, lahko v trenutku uničim s svojimi žgočimi žarki!"
.Zaman si domišljaš, da si najmočnejši!" je vzkliknit velikanski črni oblak, ki je plul mimo. .Zaman!" Na široko se je razprostrl pod soncem in zasenčil zemljo.
Naj se je sonce še tako trudilo, njegovi
Otrok in kamen
Ob testi stoji močno vkopan v zemtjo tem-nosiv obcestni kamen.
Pa pride k njemu otrok in ga vpraša:
„Ti, pravkar sem videt sedeti na tebi ptičko. Tako tepo ti je peta! Kajne, da si je bit žeto vese!!"
„Mič," pravi kratko in htadno kamen.
.Mič!" se čudi otrok. „A včeraj je sedet na tebi star, tuj moi. Videt sem, da je jokat. Ta pa se ti je vendar hudo smititt"
„Mič," pravi kamen.
.Mičt Merazumtjivo! A če te poteti vsega ožge sonte s svojimi pekočimi žarki, pa se jih ne moreš ubraniti, ker ne moreš nikamor v senco, pa ti je vendar nerodno in se jeziš na sonce!"
.Mič," pravi kamen.
.Čudno, čudno! A kadar nate vso noč in ves dan pada dež, ti je vendar pusto, ko nimaš strehe!"
.Mič," pravi kamen.
„Mo, pa pozimi, ko je tako mraz in jaz še v svoji topti suknjiči ne grem rad iz sobe, te pač zebe in ves drgetaš!"
.Prav nič!"
.Mič!" Kakšen pa si vendar! A če te s tote krepko udarim, te tudi to nič ne zaboti in ne razjezi!"
.Prav nič," pravi kamen. „G!ej, neobčuttjiv sem za dobro in stabo, za bot in radost. Zato mi pravijo tjudje .kamen'. So pa tudi nekateri, ki so neobčuttjivi za dobro in zto, za bot in radost. Da imajo v prsih kamen namesto srca, govore o njih. Teh se varuj, otrok moj!"
Ksaver Meško
žarki niso mogli predreti velikanskega črnega oblaka. Sonce je postalo žalostno: .Oblak je torej močnejši od mene! O, kako rad bi bil oblak!"
Komaj je sonce to pomislilo, že se je spremenilo v oblak.
Oblak se je razveselil: .Nihče na svetu ni močnejši od mene! Ta trenutek bo zakril sonce in poplavil vso zemljo!" Oblak je zakril sonce in usul na zemljo naliv. Z gora so se zagnali divji hudourniki, reke so prestopile bregove, drla na polja in v hiše.
Oblak pa je vse to gledal in se veselil: .Nihče na svetu ni močnejši od mene! Nihče!"
Tedaj je priletel k oblaku silen veter in ga odnesel na morje. .Veter je torej močnejši od mene!" je zakričal oblak. .Kako rad bi bil veter!"
Komaj je to izrekel, že se je spremenil vanj. Z gromkim glasom je tulil, razganja! lahne oblačke po nebu, potem je odvršal k morju in vzdignil prav do neba visoke vodne stebre.
.Močnejši sem od sonca, močnejši od oblaka, močnejši od morja! Tudi tebe bom na svetu!" je vriskal veter. .Zdajle bom poletel v mesta in razrušil vse, kar so naredili ubogi, ničevi ljudje.
Veter je odvihral z morja. Na bregu je
zagledal granitno skalo in zabučal: .Nihče na svetu ni močnejši od mene! Zdajle te zmeljem v prah!" Zalete! se je v skalo, a ta se ni zganila.
.Močnejši sem od sonca, močnejši od oblaka, močnejši od morja! Tudi tebe bom poruši!!" je zlobno zatulit veter in se znova zagnal v skalo. A skala se ni zganila. Ponosna, visoka in mogočna je stala r,a morskem bregu.
Tedaj je veter razumel, da ne bo mogel premagati granitne skate. .Skala je torej močnejša od mene!" je zagodel. .O, da b: bit skala!" Komaj je to pomislil, že se je spremenil v obrežno, granitno skalo. Velikanski morski val jo je udaril v prsi, a ona tega ni čutila. Razkačeni veter se je srdito zaganjal v njen vrh, a skala tega niti opazila ni. Sonce je uprto vanjo svoje žgoče žarke, a skala je stala trdno, ponosno in mogočno ter radostno prepevala:
.Končno sem te jaz najmočnejša na svetu! Nihče mi ne more do živega — niti sonce, niti morje, niti veter!"
V tem trenutku pa je začutila skala silen udarec. Prvi, drugi, tretji ... Pri vsakem udarcu se je z njenega vznožja odlomil velik kamen.
Kdo se me je drznil dotakniti!" je zavpila skala in pogledala navzdol. A tam ni videla nikogar, ker je bil njen vrh zavit v goste oblake. Nevidno bitje pa je nadaljevalo svoje razdiralno delo.
.Na svetu je torej nekdo, ki je močnejši
Prijateljstvo
Zakaj sem se rodila!
Zato, da mamici bi mir kaiila!
Da bila bi ljudem v napoto!
Da bi vodila vse v brezmejno zmoto!
Ne, ne!
laz hočem lepši svet graditi, želim ljudem prijatelj biti.
Ljubiti hočem in dejati srečo, a tudi jaz si želim osebico ljubečo.
Zakaj ljudje ne moremo prijatelji več biti!
Zakaj se zmerom nam mudi!
Zakaj se hočemo ločiti, razdeliti!
Osamljeni ne moremo reševati vseh skrbi.
od sonca, morja, vetra, oblaka, močnejši celo od mene — skale! Kdo neki je ta junaški velikan?"
Tedaj je veter razgnal oblake, ki so zastirali skali pogled, in zagledala je čisto navadnega človeka. To je bil kamnosek. Udaril je s kladivom — in s skale so leteti veliki kosi granita.
.Ali je to mogoče?" je vzkliknila začudena skala. .Nisem se stresla, ko je udaril obme morski vat, nisem se zamajala, ko so je zaletet vame divji veter, nisem se ustrašila vročih sončnih žarkov! Zdaj pa tolče po meni beden človek, pa si ne morem pomagati. Ali je res ta kamnosek močnejši od mene?"
Kamnosek je slišal njen vzklik in dejal: .Seveda sem močnejši od tebe, zato ker znam delati. Vedi, da ni nihče na sveto močnejši od človeka, ki zna delati!"
Ko je to rekel, je kamnosek spet poprijel za delo. Po vsakem udarcu s kladivom je bila mogočna skala manjša in manjša.
Človek na morskem bregu je delal mnogo dni. Kmalu je ostal od velikanske skale, ki je mislila, da je najmočnejša na svetu, samo majhen obrežni kamen. Pa tudi tega so ob prvem viharju valovi odnesli s seboj v morje in majhne rakovice so si ustvarile pod njim svoj dom.
Prevzetna vrtnica
vr;% je cuete/g pre/epu vrtn/cg. Po njene??: ctiefji: je /??*enčg/o od sončnega vzhoda do zahoda po/no pr:7:znjen:A gostov, ib: so /wg/:7: :?z s/avdr njeno /epofo Zn p:/; s/gdbo medico :z njen:j? ?nedovn;bov. 7*o-so M:	pisan:	metrdjr, /ep:
čmr/j: Zn drosč: s br:7Z, b: so se svet:/: bot z/ato Zn drag: b%?n-nZ.
Ker so /epo o/dečen: gostje čez mero opeva/: njeno dehteče cvetje Zn s/ad^o medteo, je vrtn/ca posta/a prevzetna Zn dom:s/java. Odganja/a je goste, b: n:so Zd/i dovo/j /ep: Zn Zmen/tn;. „$voj: & svojim/" je govorda Zn se ponosno oz:ra-/a b soncK, je s top/tm: žar^Z po/jn/dja/o njene rdeče cvetove.
/z /nse o/* vrta je prZ/igjg/g b vrtnZc: /epa deZd/ca, dada/a
Zn Zmža/a je njene cvetove s svojo de/o, nežno robo, na da-terZ se je /esdeta/ z/at prstan z dragZm damnom. Za drago cvetje na vrta se n: dost: zme-nZ/a. ZaradZ tega je dZ/a vrt-nZca še do/j domZš/java. Zamc-/jZvo je g/eda/a drage cvet/Zce, dot d: dote/a rečZ.* ,,/az sem dra/jZca vsed cvet/Zc, ve pa ste nZč v prZmer: z mano."
Medega dne prot: večera je prZ/ete/ ponZžen vradčed Zn se dote/ atest: na prevzetno vrt-nZco, da dZ se ma/o odpočZ/. Pa ga je nadra/Z/a: „Pag/avec, poderZ se, da m: ne onesnažiš ž/adtnega cvetja/" Vradčed se je astrašZ/ Zn ža/osten od/ete/.
DragZ dan pa so prZš/Z v dZšo gostje. Gospodinja je dote/a odrasZt: gostom mZzo s cvetjem. Vze/a je šdarje, š/a na vrt :n odstrZg/a odo/Z drasotZcZ vse
cvetove. Pa je m:Vo zajoda/a, toda njenZ dosedanjZ čast:7cZ so /eta/Z mZmo, ne da d:' se zme-n;7Z zanjo. Vese/o drenčanje se je s/Zša/o po vrta, a n; d:7o namenjeno njej.
Prot: večera je zopet pr:7ete/ vradčed. Padoj je opazZ/, daj se je prZpet:7o. Ker je d:7 dodre-ga srca, jo je zače/ to/ažZt:.-„Ne dod: ža/ostna, prZjate/jZ-ca, saj doš zopet vzcvete/a, saj Zmaš še po/no cvetnZd pop-dov. A g/ej, da ne doš več ta-do ne/jadeznZva s prZjate/jZ, d: te ne zapastZjo v nesreč:."
.Odpast: mZ, der sem te včeraj ža/:7a, nZdo/Z več ne dom dadodna. Zdaj vem, ddo so prav:' prZjate/jZ."
VrtnZca je zopet vzcvete/a. .Svojega prZjate/ja vradčda pa je Zme/a zmeraj rajši.
<HmMM*H*a<aeeeaH**a<m**'***H*a*'**********"***''*****M"*"
.Pridi, da ti nalijem!"
„Hiti, da te objamem!"
Kurent je gledal v dolino. Nobena senca se ni še genila, ne na dvorišču, ne na cesti, ne na polju. Nobeden žarek izza hriba še ni pogledal tja, celo veter se je vzdignil, šel je od hriba do hriba in se ni doteknil doline.
Takrat je premislil Kurent vse od začetka do kraja in oko se mu je zameglilo, kakor prej nikoli.
„Tod bodo živeli veseli ljudje!"
Tako je rekel in je stopil v gozd, njegovo srce pa je bilo tako polno bridkosti, da so se mu ulile solze po licih.
HI
Danilo se je, ko se je Kurent vzdramil v gozdu ter nastopil svojo romarsko pot. Mah je bil vlažen, rosilo je od temnega vejevja. Beli oblaki so hiteli od juga, razprostirali so se po nebu in so zagrnili sonce, ko se je komaj prikazalo.
„Kaj sem spal in prespal leto in dan?" se je Kurent začudi). .Pomlad je bila, zdaj pa se mi zdi, da je že pozna jesen!"	^
Ozrl se je na ravno pokrajino pod gozdom — senožeti so bile pokošene, njive požete.
Kurent se je poslovil od svojega doma.
.Zbogom, bratje, adijo, ljubice! Dolga in vesela je moja pot!"
Veter je zapihal od juga, v zgozdu je zašumelo in zavzdihnilo.
.Kaj te nismo srčno ljubili, kaj ti nismo toplo postlali?"
.Nikar ne vzdihujte, ljubi moji!" je tolaži! Kurent. .Popotnik ve, kaj je pravi njegov dom in ga ne izgreši nikoli!"
Šel je, kamor je držala cesta; ni se oziral, nič ni ugibal, nikogar ni vprašal za pot. Z lahko nogo je romal nizdol in vkreber, v hrib iz doline, v dolino s hriba. Pridružil se mu je kmet, ali komaj je dobro pozdravi), je ostal daleč zadaj s svojimi težkimi škornji; pridružil se mu je popotnik, ali predno je prosil vbogajme, je stal že sam na cesarski cesti,
laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
truden in lačen, kakor je bi). Nebo je bilo oblačno, soparica pa je žgala. Ko je zazvonilo poldan od vseh mnogoštevilnih cerkva naokoli, se je odkril tudi Kurent in si je obrisal z rokavom potno čelo. Tedaj se je ozrl in je ugledal človeka v razoru kraj ceste.
Starec je bil, bos in golorok. Glava je visela v razor, gole noge, črne od cestnega praha, pa so štrlele kvišku.
.Ali je zapel že svojo zadnjo pesem, ali je še ni?" je po- } mislil Kurent. Vzdignil je gosli, narahlo se je lok dotaknil strune; kakor iz velike daljave, od onstran neba, je zavzdih- I nila pesem; zavzdihnila je, vzdramila se je in je veselo zavrisnila.
Starec se je zganil, trudoma je odprl oči, napol oslepele od prahu in sonca. Gledal je, videl ni; njegova duša pa je verno poslušala. Prvikrat v življenju so se nasmehnila njegova oprašena usta.
.Zaslužil sem te, z bridkostjo sem te zaslužil, ti pozdrav iz paradiža!"
Siva glava se je zibala, zibaje je spremljala pesem, prelepo, nikoli zaslišano.
.Prisodil si bridkosti petinsedemdeset let, vrhano mero in prevrhano.. . zdaj pa si videl sam, da to vedro več ne drži . . . služil sem, doslužil po pravici, zahvaljen za to zadnjo milost!"
Tako je rekel in se je nasmehnil, duša pa je šla poslušat pesem še lepšo.
Kurent je stal ob razoru in se je sklonil preko starca.
.Kdo si? Odkod si prišel in kod si hodil, da si omahnil truden in prašen na to nerodno posteljo? Ali si bil za sužnja v daljnem mestu, pa si se napotil na stara leta domovino nadlegovat? Ali si bil za hlapca okrutnemu gospodarju, ki te je pognal na cesto, ker ti je bila segla bolezen v stare noge? Ali so ti pobegnili sinovi na vse štiri strani, pa nisi več mogel, da bi obdelali kameniti laz in se ti je sesula bajta nad glavo? Ali pa si morda romal od rojstva, nikjer doma, povsod nadloga? — Na hrbtu se ti pozna, da si nosil obilno; milost božja bo s teboj, če z nikomer drugim!"
Vesel je šel Kurent po svoji poti in nič ga ni skrbelo,
ko je nenadoma razpuhnil soparico hladen veter in so debele kaplje udarile v cestni prah. Stopil je pod kozolec, ki je stal kraj ceste vegast in prazen. Prve kaplje so udarile za spomin in znamenje popotnikom, nato pa se je usulo nagosto iz sivih oblakov. Čez dobre pol ure je bilo na cesti blata za pol pedi, po jarkih in razorih pa se je pretakala rumena dežnica. Ko se je ploha polegla, je zagleda! Kurent otroka na cesti. Šel je kakor starec, upognjen, s težkim korakom, ni se ogibal ne luž, ne blata; bos je stopal, čevlje je nosil na hrbtu-Vekat je s pustim, cvilečim glasom, kakor lačen pes na gmajni. Naravnost pod kozolec se je namerit, tam je sedel na mokra tla, v dve gubi se je sključi), obraz je prislonil na kolena ter je veka! neutrudoma.
Kurent se je ozrl nanj, le z rahlim prstom je vzdramit struno tolažnico; otrok je vztrepetal.
.Odkod, fant, in kam?" je vprašal Kurent.
.Med ljudi, ki so me tepli; tepli me bodo na vekomaj!"
Ko je slišal Kurent take besede, se je sklonil k otroku in gosli so zapele pesem nadvse veselo.
.Oče, kje si? Kje si, o mati, da me ne vidiš?" je reket otrok.
.Črni gozd bodi tvoj oče, tvoja mati zelena njiva!" so-pele gosli.
Otrok je slišal pesem in sladkost mu je prešinila srce.
.Glej, velik je svet! Če so ljudje hudobni vsi, eden med njimi je blag. Pojdem, da ga poiščem!"
Tako je pomislil otrok.
.Velik je svet in lep neizmero! Eden med vsemi, edem je blag! Pojdi in išči, Bog te bo vodil — kadar ga najdeš, drugim povej!"
Tako so pele gosli.
.Pojdem, poiščem!" je rekel otrok. Obšla ga je sladka dremavica, zleknil se je na mokra tla, roke je sklenil pod vratom in je zasanjal; tiho, še tišje je pela pesem, utihnila je-
Kurent se je sklonil nad otroka, pogledal mu je v lice. prezgodaj usehlo od vsega hudega.
(Dg/je v priKodnj: števi/bi)
8. Koroški kuitumi dnevi v Ceiovcu
fMttLtljevaM/e iz zadnje števd^e)
Iz virov in literature nam je tudi znano, da uradništvo in učiteljstvo nikakor ni od vsega začetka v celoti nasprotovalo slovenskemu nacionalnemu gibanju. V celovški Čitalnici so uradniki začetka aktivno sodelovali, pravtako so delovali nekateri učitelji v slovenskem smislu. Odločilnega pomena za slovensko nacionalno gibanje bi bila pridobitev učiteljstva, kar pa je postalo z uvedbo utrakvistične šole neizgledno.
O glavnih aktivistih slovenskega nacionalnega gibanja na Koroškem imamo ohranjenih zadosti podatkov, da bi si lahko ustvarili točno sliko o njihovem socialnem izvoru in določili kraje njihovega bivanja. Tukaj mislim na naročnike slovenske periodike, ki so jih listi radi imenovali in naštevali v posameznih seznamih. Nenazadnje pa so nam na razpolago tudi imena društvenikov Družbe svetega Mohorja. Veliko podatkov bi mogli zbrati seveda šele iz raznih poročil n. pr. Slovenca in drugje. Na osnovi take raziskave bi kaj kmalu propadla trditev, da je slovensko nacionalno gibanje na Koroškem nekaj tujega, v deželo 'vnesenega. V slovenskem nacionalnem gibanju na Koroškem lahko izločimo meščanski element — buržoazijo, ker ni bil prisoten. Že ttvodoma sem opozoril na znan in zelo pogosto zlorabljen Rizijev zapis, zlorabljen v smislu iskanja opravičila asimilacije na osnovi neke svobodne odločitve. Buržoazija je bila dejansko nemška. Pač pa najdemo v vrstah slovenskega nacionalnega gibanja dele malomeščanstva in male obrtnike. Tem so bile očitno stavljene meje njihovega gospodarskega napredovanja in razvoja. Boj celovških slovenskih obrtnikov za lastno slovensko tiskarno je tak primer. Trgovec Rolšbacher gotovo ni bil edini, ki mu je vladajoči razred dominantne etnične skupine metal polena pod noge.
Posebnost Koroške je tudi v tem, da je tukaj stalno ohranil svojo vlogo in pomen jezik vladajočega razreda, torej nemški tudi na teritoriju s slovenskim prebivalstvom.
Pomembno število duhovščine v slovenskem nacionalnem gibanju na Koroškem ni težko razložiti. Seveda moramo biti tukaj kritični dovolj in se zavedati, da v gotovih momentih in periodah le-ti niso aktivnejše nastopali ali pa se pojavljajo le posamezniki. To velja predvsem za dobo taborskega gibanja. Duhovščina Je imela neposreden kontakt s širokimi masami prebivalstva. Če je hotela uspešno delovati med pripadniki zatiranega naroda, je morala obvladati njegov jezik. Poleg tega je bila še dobro organizirana in ideološko vezana. Tako srečujemo prvoboritelje slovenskega nacionalnega gibanja na Koroškem prav v miljeju rc najvišje socialne grupe, ki je bila navzoča se v socialni strukturi pripadnikov slovenskega ljudstva na Koroškem. Nimamo pa nobenih kvantitativnih podatkov o angažmaju duhovščine. Verjetno pa ne bi prišli do tako pomembnega števila in je bit odstotek v nacionalnem gibanju aktivnih duhovnikov nižji kot to navadno mislimo in tudi akceptiramo. Tudi
to trditev lahko navedemo nekaj virov. Tako srečujemo v slovenskem nacionalnem gibanju na Koroškem stalno le nekaj imen duhov-mkov. Duhovščina se je umikala v ozadje, kakor hitro je nacionalno gibanje hotelo doseči konkretne, praktične in politične cilje, ki m lahko povzročili konflikt z državnimi orkani. Dejansko se je država in deželna oblast stalno zaletavala v aktivno politično delovanje duhovščine v okviru slovenskega nacionalnega gibanja. Za konkretne, praktične in po-htične cilje so se zavzemali posamezniki izmed pripadnikov klera, ne pa njegovi širši krogi. Nacionalno samoosveščanje klera je bilo Očitno uspešno v toliko in tako dolgo, dokler se je osredotočilo na kulturne in jezikovne Zahteve in stvari in skoraj ni zadevalo družbenih in političnih vprašanj ter si ohranjevalo 'deološko nevezanost. Ko je nacionalno gibanje preskočilo mejo kulturnih in jezikovnih žalitev, je kler kot celota ali zapadel v nacionalno ravnodušje ali pa napravil korak na-Prej v smeri lastnega programa klerikalnega nacionalizma. Sicer pa velja tukaj poudariti se dva aspekta:
k ne moremo priznati celotnemu kleru na koroškem neke zasluge za slovensko nacionalno gibanje, kar zaradi njegovega etničnega sestava niti ne bi bilo logično;
, 2. izvzeti moramo v prvi vrsti visoko hicrar-njo, ki pred očmi nikoli ni imela cilja, podpi-rati slovensko gibanje. Nasprotno, tisti posamezni slovenski duhovniki, ki so delovali v snhslu nekega slovenskega programa, so bili deležni ostre kritike pripadnikov visoke hierar-mjc. Za primer za prva leta po meščanski Revoluciji ponovno lahko navedemo znana nnena — Einspielerja, Majarja Ziljskega, Mu-in Scharwitzla. Andrej Einspieler je še Posebno občutil pritisk „ta višjih farijev". Pa P*di do složnega sodelovanja je prišlo med de-''elno, državno — torej prosvetno in cerkveno ^"lastjo, kadar je veljalo braniti privilegije ^'roma posestno stanje etnično vladajočega Oaroda. Ni namreč slučaj, da je zadnji krški
škof, ki je izviral iz slovenskega etničnega ozemlja, zasedal škofijski sedež krške škofije pred marčno revolucijo. Pri tem niti ni važno, ali se je svoje etnične pripadnosti zavedal ali ne in ali je pospeševal kulturno prebujanje slovenskega naroda. To je delal v isti meri kot pozneje Wiery, Nemec po rodu. Treba je opozoriti, da je bila zavednim slovenskim duhovnikom postavljena določena vrhovna meja v lestvici napredovanja. Gotovo bo ta ali oni ugovarjal, da vendar temu ni tako, da so Slovenci zavzemali v hierarhiji tudi vodilne položaje. Tu je treba seveda upoštevati delovno področje posameznikov. Ko je ob prelomnici stoletja dosegel državni poslanec Lambert Einspieler na krški škofiji mesto, ki mu je omogočalo efektivno in odločilno poseganje v personalno politiko škofije, so se ponovno zedinile posvetne in cerkvene oblasti in odstranile nacionalno zavednega Lamberta Einspielerja s vplivnega mesta in s tem korakom dale nižjemu kleru vedeti, kdo da je gospodar v deželi. Sicer so pripadniki koroških Slovencev dejansko dosegali še naprej tudi vodilna mesta na krškem ordinariatu, nikoli pa niso prekoračili tistih dovoljenih mej nacionalne agitacije, ki smo jo omenili zgoraj: zavzemali so se le za kulturno in jezikovno ravnoprav-nost niso se pa zavzemali za konkretne praktične in politične cilje programov slovenskega nacionalnega gibanja na Koroškem. Po plebiscitu pa je Lemischevo voljo izvrševala v določeni meri hierarhija krške škofije. Pravi ljudski duhovniki so torej izhajali in delovali v okoliščinah, ki so nudile dobre možnosti za vzajemno in dejansko vplivanje na širok krog pripadnikov slovenskega naroda. Izhajali so iz ljudstva in delovali med ljudstvom. Socialni vzpon znotraj klera ni nujno pomenil asimilacije in prestop pod okrilje vladajočega naroda, vendar je imel za posledico molk in prilagoditev, v skrajnem primeru pa prav isti učinek,
venščine posameznih uradnikov. Za tolmačenje rezultatov pa je poznanje metode in kriterija uvrščanja vsaj ravnotako važno kot rezultat sam. Sicer poznamo iz preteklosti zadosti kvalitetnih skupin. Da tudi danes vladajoča etnična skupina hoče braniti svojo nacionalno posestno stanje in s tem nadaljevati tradicije, izhaja že iz tega, da se njeni pripadniki, ki stojijo v upravi in služijo na sodiščih ter pri eksekutivi, učijo slovenščine. Ni v njenem interesu, da bi jo nadomestili pripadniki slovenske etnične skupine, ki imajo enako strokovno in boljšo jezikovno usposobljenost. Torej moremo slej ko prej govoriti o zatiranju v smislu neenakih izhodišč.
Posebno poglavje predstavljajo v okviru slovenskega nacionalnega gibanja na Koroškem pedagogi — učitelji osnovnih, glavnih, srednjih in visokih šol. Zadnje zaradi kvantitetne nepomembnosti lahko preidemo. Največje število predstavljajo seveda učitelji osnovnih in glavnih šol. Povsod tam, kjer je bila osnovna šola organizirana na osnovi materinega jezika, je učiteljstvo predstavljalo pomemben dejavnik v nacionalnem gibanju. To velja tudi za Koroško do preureditve osnovnega šolstva. Šolski prijatelj oziroma Slovenski prijatelj poroča o številnih učiteljskih konferencah, kjer se je govorilo o pouku v slovenščini in o slovenskem učnem jeziku, pravtako pogosto omenja šolskega nadzornika Rudmaša. Iz že povedanega vemo, da so se nekateri učitelji zelo aktivno udejstvovali v smislu slovenskega gibanja. Med leti 1860—1870 pa je deželna šolska oblast uveljavila sistem utrakvistične šole in s tem s politično odločitvijo pospešila germanizacijo in ji zagotovila trajne uspehe. Slovenščina je bila le še pomožni jezik na koroških osnovnih šolah in tudi to le tako dolgo, dokler se učenci niso v neki meri prilastili znanja nemščine. S tem se je seveda spremenila tudi situacija za učitelje. Ni bilo več po-
AVGUŠUN MALLE - TEODOR DOMEJ
Slovensko izobraženstvo na Koroškem in protislovensko delovanje
kot ga poznamo iz posvetnega življenja — strupeno nasprotovanje tistemu narodu, iz katerega je sam izhajal. Določene paralele, seveda časovno zelo odmaknjene oziroma premaknjene, moremo zabeležiti med posvetnimi šolskimi oblastmi in internatskimi dejavniki cerkve. Tem ugotovitvam bo marsikdo oporekal in navedel zasluge in delo Društva svetega Mohorja oziroma Družbe svetega Mohorja. Gotovo ima imenovana ustanova svoje zasluge v okviru slovenskega nacionalnega gibanja. Vendar je pri njenem delovanju vselej prevladoval katoliški, spočetka moralno-pod-učni aspekt pred nacionalnim aspektom.
Druga socialna skupina, ki je imela domala dnevni stik s prebivalstvom je bila skupina uradnikov. O etnični pripadnosti uradništva v slovenskih predelih dežele imamo le skope podatke. 2e omenjeni angažma uradništva v zgodnji fazi slovenskega nacionalnega gibanja na Koroškem je kmalu splahnel, nato poznamo le še nekaj koroških Slovencev za enakopravnost slovenščine v uradih in na sodiščih. Očitno je bila situacija na sodiščih nekoliko ugodnejša od one v uradih. Tu se vname boj za nacionalno posestno stanje in se v najostrejši obliki pojavi na področju šolske uprave in nadzorništva. Tudi šolski sveti, čeprav ne moremo govoriti o njihovem uradniškem značaju, so vključeni v to borbo. Šele iz časa preloma stoletja je nam znano iz virov jezikovno znanje uradnikov na štirih okrajnih glavarstvih, ki so imeli opravka s koroškimi Slovenci. 2e ti podatki so porazni in potrjujejo le še uvodoma poudarjeno neenako izhodišče za družbeni napredek pripadnikov podrejene etnične skupine. Če nam je iz virov že znana jezikovna usposobljenost uradnikov, nam o njihovi etnični pripadnosti prav nič ni znanega. Ne vemo, ali so oblasti kdajkoli izvedle kako povpraševanje v tej smeri ali ne. Močno pa lahko dvomimo o tem. Drži pa, da sedanje oblasti veliko dajo na tradicijo in znano nam je, da so pred nedavnim izvedle na Koroškem povpraševanje o jezikovni usposobljenosti svojega uradniškega kadra. Rezultati tega povpraševanja verjetno nikoli ne bodo objavljeni kot tudi ne bodo obelodanjeni kriteriji, po katerih so klasificirali znanje slo-
trebno, da bi učitelj, ki je poučeval nekje v slovenskem predelu dežele, obvladal v zadostni meri slovenski jezik. Ni bil več v svoji eksistenci socialno ogrožen. Tem potom je slovenščina zgubila popolnoma svojo veljavo. Nenehna politična aktivnost vladajoče etnične skupine se je organizirano prevrgla v napadalnost, ki jo poznamo pod imenom Deutscher Schulverein Stidmark. Pri tem ne smemo prezreti, da je celotno slovensko etnično področje zadobivalo v očeh vladajočega etničnega naroda status kolonije. Tu seveda ne moremo razpravljati o vprašanju, v koliko je kon-servativno-klerikalna politika koroškega slovenskega vodstva vplivala na abstinenco učiteljstva v slovenskem nacionalnem gibanju. Gotovo je imela svoje negativne posledice, vendar je tudi pri nacionalnih gibanjih drugih narodov abstinenca pedagogov občutna tam, kjer je zaradi nacionalne aktivitete grozil konflikt z državno avtoriteto ali lokalno samoupravo. Oboje pa je grozilo nacionalno zavednemu slovenskemu učitelju na Koroškem. Deželni organi so budno spremljali nacionalno aktivnost učiteljev; nadzorna oblast je bila trdno v rokah političnega nasprotnika; poleg tega so bili krajevni šolski sveti domena liberalcev oziromoa nemških nacionalcev. Vsa prizadevanja koroških Slovencev, da bi na področju šolstva izboljšali položaj s pomočjo vzgoje lastnega kadra — v ta namen so celo ustanovili učiteljski dom — so bila po izidu plebiscita totalno uničena. Deželna šolska oblast je izgnala vse slovenske učitelje ali pa jih ni več prevzela v službo. V njih in v privatnih slovenskih šolah je videla spodbudnike iredente. Temu mnenju so se pridružile tudi zvezne oblasti, čeprav pogosto menimo, da je Dunaj skušal rešiti vprašanje slovenske manjšine na Koroškem in da le koroški lokalni faktorji niso kazali nobene pripravljenosti. V bistvu pa tudi zvezna politika ni bila nič boljša. Od izgona slovenskih učiteljev iz dežele do ustanovitve prvega nacističnega učiteljskega društva na območju nekdanjega Nemškega rajha pa tja do popolne osvojitve vseh področij družbenega življenja je ravna črta. Ob vsem tem je tudi logična posledica gesla „Karntner sprich deutsch".
Svojo napadalnost pa je nemški nacionalizem spretno preformuliral v ohranjevanje nemškega nacionalnega posestnega stanja.
Stavlja se torej vprašanje, v čem vidimo bistvene poteze protislovenskega delovanja. Če pomislimo na naše izhodišče in upoštevamo rečeno, potem moramo tudi tu videti vsaj dve fazi. Ob upoštevanju splošnega političnega razvoja po 1848 moramo zabeležiti, da je vladajoči razred večinskega naroda opazoval spočetka slovensko nacionalno gibanje na Koroškem z gotovo distanco. Kot nek uvod v nacionalne boje poznejšega časa lahko razumemo polemiko med Andrejem Einspielerjem in znanim celovškim zdravnikom Husso. Hus-sa je zagovarjal v bistvu reakcionarne ideje in koroškim Slovencem priznaval osnovne enakopravnosti in možnosti vsestranskega razvoja, za kar se je zavzemal njegov kontrahent Einspieler. Hussa je pripisoval drugemu narodu na Koroškem podrejeno vlogo. Izhodišču pozicije za pripadnike obeh etničnih skupin bi se ob takem pojmovanju morale — in se dejansko tudi so — vedno bolj razhajati. Namesto da bi se te razlike manjšale, so se le še večale. To je pojav, ki ga tudi v današnjem času pod drugimi imeni prav dobro poznamo. Same po sebi se te razlike niso večale. Z raznimi posegi kot smo jih navedli za šolsko področje so se širile in politično utrdile. Na Koroškem vse do danes te razlike niso odpravljene in zato tudi niso odpravljene navidezne zakonitosti asimilacije, pri kateri ne moremo govoriti o nobenih naravnih mehanizmih. Le malo je namreč pripadnikov etnične skupine, ki bi ohranili kljub socialnemu napredovanju in dosegu pomembnejšega družbenega statusa svojo narodno pripadnost in izoblikovali narodno zavest, ki bi centripe-talno vplivala na njihovo etnično skupino. Zakonitost asimilacije ob dosegi boljšega socialnega položaja je kvantitetno še vselej tako obsežna, da moramo govoriti slej ko prej o zatirani etnični skupini. Bistveni cilj protislovenskega delovanja je, jemati slovenski etnični skupini priborjene pravice s pomočjo asimilacije in s konkretnimi političnimi načrti in stalno preprečevati možnosti za dosego boljših in enakopravnejših izhodišč v splošnem družbenem življenju. Oblike tega delovanja so zelo raznovrstne. Neenako možnost izobraževanja, v preteklosti zelo uspešna politična upravna ureditev dežele, poznana volilna geometrija in vztrajanje dominantne etnične skupine na svojih pozicijah so samo nekateri faktorji takega, časovno trajajočega in zato zelo uspešnega delovanja. Vsi trije faktorji imajo za osnovo politično odločitev. Tiste pripadnike slovenske etnične skupine, ki so bili nosilci in agitatorji slovenskega narodnega gibanja na Koroškem, so vladajoči krogi večinskega naroda etikirali kot hujskače, razdiralce enotnosti dežele, pozneje za iredentiste, v najnovejšem času pa za „ve!iki strup". Korenine protislovenskega delovanja bi verjetno našli v najzgodnejši dobi slovenske narodne pre-buje. Zadosti virov bi našli iz preteklega stoletja, ki se le malenkostno razlikujejo po svoji vsebini od današnjih časopisnih besedil, v prvi vrsti pisem bralcev. Naredili bi tudi lahko zanimiv poizkus in primerjali reakcijo nemškega časopisja in etnične večine. Ob raznih dogodkih — ob polemiki Hussa-Einspieler, ob prodoru programa za Zedinjeno Slovenijo v celovškem Slovencu in ob objavi Spomenice koroških Slovencev. V uporabi besed bi sicer bile razlike, bistvenih vsebinskih razlik pa ne bi bilo — na koncu vladajoče etnične skupine ter vztrajanja na pozicijah, ki predstavljajo za pripadnike slovenske etnične skupine neenaka izhodišča.
V vseh fazah boja koroških Slovencev za dosego narodnostnih pravic, ki vključujejo jezikovne, kulturne in politične pravice, in tudi v obdobju najhujše ogroženosti, v času strahovlade fašizma, srečujemo v ozračju ta-koimenovanega narodnostnega boja na Koroškem večje število teorij, katerih strateški pomen pride kaj kmalu na dan: slabitev manjšine s pomočjo cepitve.
Prvi napori so veljali postavljanju zidu znotraj narodnostne manjšine same in sicer z umetno delitvijo koroških Slovencev na dve skupini, na takoimenovane nacionalne Slovence in takoimenovane vindišarje. Miselna tvorba, ki naj bi to omogočila, se imenuje vin-dišarska teorija. Nekatere svoje idejne prvine je dobila že v času meščanske revolucije, tedaj, ko je bila ena izmed zahtev slovenskega političnega programa združitev vsega slovenskega ozemlja v enotno politično in upravno celoto Združeno Slovenijo. Potem je znova zaživela v vseh fazah povečanega pritiska na slovenski živelj na Koroškem, v plebiscitnem obdobju ravno tako kot v času pogajanj za kulturno avtonomijo, v prvih fazah obdobja tretjega rajha ravno tako kot v času po drugi svetovni vojni in tedaj, ko so šle nemškona-cionalistične sile združeno v napad na obvezno dvojezično šolo. Vse do danes ni zgubila svojega pomena v vsakdanjem koroškem političnem življenju.
("Nadaljevanje v prihodnji števd^ij
V ponedetjek 23. maja vsi na demonstracijo
ki jo prirejajo siovenske mtadinske organizacije ob podpori soiidarnostnih komitejev
proti sodnijskemu zasiedovanju aktivistov, ki se borijo proti kršitvi čiena 7
Zbiraiišče pred cetovškim kotodvorom ob 18.30 uri — odhod ob 19. uri — zaktjučna manifestacija pred dežeinim sodiščem
Siovensko prosvetno društvo „ Edinost " v Piiberku prireja
14-DNEVNO LETOVANJE NA MORJU
od 14. do 28. juiija 1977 v Novi Baški na otoku Krku. Prispevek za ietovanje znaša 700 šitingov.
Prijave na nastov: SPD ..Edinost", Joško Hud), 9150 Vidra vas 36
!ZLET NA ČEŠKO )N POLJSKO
Zveza koroških partizanov vabi čtane in prijatetje v času od 5. do 12. junija 1977 na iztet na Češkosiovaško in Poijsko.
Cena potovanja znaša 3600 ši).; v to ceno so vkijučeni vožnja, prenočišča in prehrana.
Ker je samo še nekaj sedežev prostih, prosimo za čim prejšnjo prijavo na nasiov: Zveza koroških partizanov, 9020 Ce-tovec, Gasometergasse 10, te). [0 42 22) 32 5 50
V okviru dvajsetietnega jubi-teja prireja Koroški akademski oktet
PEVSKi KONCERT
#	v nedeijo 15. maja 1977 ob 10.30 uri v farnem domu v Seiah. Prirediteij: KPD . Pianina " v Seiah
#	v nedeijo 15. maja 1977 ob 19.30 uri v Kuiturnem domu v Ločah. Prirediteij: SPD „Jepa Baško jezero ' v Ločah.
Umetniški vodja okteta: Cirii Krpač; koncert komentira Marjan Stare.
Prrsrčno
Siovensko prosvetno društvo .V. Poijanec" v Škocijanu vabi na
KONCERT
moškega in ženskega pevskega zbora DKPD „Soiidarnost" iz Kamnika ki bo v soboto 14. maja 1977 ob 19.30 uri v farni dvorani v Škocijanu. Prisrčno vabijeni!
Odbor
Lutkovna skupina SPD ..Biser-nica" v Ceiovcu nastopa s svojo iutkovno igro
..HUDOBNI GRAŠČAK" v soboto 14. maja 1977
ob 15. uri v Giobasnici pri Šoštarju
ob 17.30 uri v farni dvorani v Zvabeku
Vsi otroci prisrčno vabijeni!
MiZARJA S PRAKSO
išče Stanko Konec, mizarstvo, Fetdkirchen.
Teiefon (0 42 76) 21 53
! ZBiRALCi ZMAMK !
Prodam 2X kompietne znamke JUGOSLAViJE in tud) posamezne serije; vse po žeiji kupca.
Ogiasite se iahko osebno ai) pismeno na nasiov: Stanko GALJOT, 64000 Kran) - Jugosiavija, Savska cesta 4.
Drugo srečanje
$ 7. Stranj)
je bilo izgubljenega mnogo preveč časa, nikakor ne smemo dopustiti, da bi ga izgubljali še naprej."
Najbolj pa je na uvodoma omenjene razlike v načelnem pristopu in v praktičnem obravnavanju manjšinskega vprašanja opozarjal položaj slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Čeprav ima ravno Avstrija tozadevno najbolj jasno in nedvoumno zapisane mednarodne obveznosti, se položaj obeh manjšin ne samo da ni izboljša), marveč se je po krivdi avstrijskega načina .izpolnjevanja" mednarodnih obveznosti in .reševanja" odprtih manjšinskih vprašanj nasprotno še poslabšal in dosegel raven, ko sta manjšini upravičeno v skrbeh za nadaljnji obstoj. Toda tako s strani gradiščanskih Hrvatov kot s strani koroških Slovencev je bilo zelo odločno povedano, da nočemo pristati na smrtno obsodbo, marveč smo se odločili za življenje in zato smo pripravljeni na boj.
Udeleženci srečanja so imeli priložnost, da so položaj madžarske narodnosti spoznali tudi v praksi — v dvojezičnem uradovanju v upravi in sodstvu, v dvojezičnem pouku na šoli (obvezno za pripadnike obeh narodnosti!), v dvojezičnem poslovanju knjižnice in v dvojezičnih napisih, ki jim pripisujejo velik pomen, ker že na zu-na pričajo o tem, da na določenem ozemlju živita dve narodnosti. Tu in tam je tudi še kakšna pomanjkljivost, ki je prav nič ne skrivajo, marveč nanjo celo opozorijo in priznajo, da je krivica predvsem v njihovi lastni malomarnosti, ali pa v pomanjkanju kadrov, ki jih bo v zadostnem številu dala šele sedanja dvojezična šola. Z upravičenim ponosom pa zagotavljajo, da se v svoji socialistični domovini, za katero so se skupaj borili z vse-
mi narodi in narodnostmi Jugoslavije, lahko povsem svobodno razvijajo in enakopravno vključujejo v družbeno dogajanje.
O načelih manšinske politike, kot jo uveljavlja Jugoslavija, je udeležencem srečanja spregovoril tudi predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič. Dejal je, da izkušnje, ki jih dosegajo v Lendavi, niso pomembne le za Slovenijo in Jugoslavijo, marveč lahko siužijo kot vzor v širšem merilu. Za uveljavljanje manjšinskih vprašanj in za razvoj dobrih odnosov med sosednimi državami je poudaril važnost dveh načel: dosledno dvojezičnost, ki pa se more izvajati le v pogojih, ko se večinski narod zavestno odpoveduje težnjam po asimilaciji in se odstrani vsak nacionalizem, ter odprto mejo, kajti delu naroda, ki živi v drugi državi, mora biti dana možnost povezave z narodno celoto. V Jugoslaviji narodnosti ne pomenijo le folklore in pesmi, je dejal Ribičič, marveč jim socialistična družba odpira nove perspektive, da samoupravno oblikujejo svoje življenje. Prav tako pa je tudi poudaril, da stvar manjšinskega varstva ni le izpolnjevanje zakonov in predpisov, marveč predvsem vsakodnevni odnos do manjšine. Pri tem je posebej opozoril na sedanji boj koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov in izrazil zaskrbljenost zaradi takega razvoja — .ne samo zato, ker bi bili drugod vsi problemi rešeni, ampak v Avstriji vidimo razvoj, ki ni demokratičen, ni svoboden; tako Avstrija ne more biti most v tem delu Evrope."
Svoje zaključke na podlagi dvodnevnega srečanja so udeleženci izpovedali v skupni izjavi, ki jo objav-lamo na 2. strani. Gostiteljem pa naj bo izrečena prisrčna hvala za vso skrb, ki so jo vložili, da je bilo srečanje res zanimivo, prijetno in uspeš-
nmtmmtmnnmnmmmmmomnnnmmmmmtmnmmtmmmmmmnmmimumuinmmmmumutimunn
ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI
)nnnnnnmnttmmmtm<unmm«Hmnnnnm]Hnm«tnm))tnm))U)M))))nm)Mm)nnnnimmtmn)ummummn
NOGOMET
Enajsterica SAK-ja zmaguje naprej
Moštvo Stovenskega attetskega k!uba je imeto v zadnjem kotu v gosteh enajsterico Ktopinjskega jezera in jo zanestjivo pre-magato z rezuttatom 3:0 (0:0). V prvem pot-času je stovenska enajsterica igrata žeto nervozno in brez povezave, ktjub temu pa so imeti napadatci nekaj tepih možnosti, ki jih pa niso znati izrabiti. V drugem pot-času pa so zaigrati napadatci stovenskega ktuba botj efektno, in trikrat zatresti nasprotnikovo mrežo. Najtepši go) je gotovo dosege) 3. Ferra, ki je po prisojenem kotnem stretu ukanit z gtavo nasprotnikovega vratarja. Ostata gota sta data Rogt in Zabtatnik. V stovenski enajsterici je tokrat spet zaigrat Marjan Pande), in igra SAK-ja je ob njem zaživeta. Sicer pa je treba pohvatiti cetotno moštvo, tudi na-
adatci so se, vsaj tako se zdi, otresti
rize. Sodnik je pustit igrati preveč trdo. Gtedatcev je bito razmeroma mato.
SAK je igrat v stedeči postavi: Beton; Woschitz, Lampichter, Prušnik, 3. Pande); Zabtatnik, M. Pande), Rogt; Hobet (od 45. min. naprej 3. Btajs, zadnjih 5 minut ga je zamenjat Vetik), Fera in Potanšek.
Miadinci Stovenskega atietskega kiuba v znani ietargiji
Mtadinska reprezentanca SAK-ja je go-stovata pri Austriji Cetovec in tamošnje-mu mtadinskemu moštvu podtegta visoko z rezuttatom 0:13. Za naše mtadince je bit to drugi najvišji poraz v nogometni sezon! 1976-77. Nasprotnik je bit v vseh ozirih za naše mtadince premočan.
NOGOMETNE IGRE MLADiNCi SAK
v nedeijo 15. maja 1977 ob 16.00 ufi v Šf. Janžu profi SCA Sf. Veif a. d. Gian v četrtek 19. maja 1977 ob 10. uri v št. Vidu ob Giini proti SV St. Veit a. d. Gian
REZERVA SAK v nedeijo 15. maja 1977 ob 14.30 uri v Tinjah
PRVO MOŠTVO SAK v nedeijo 15. maja 1977 ob 16. uri v Tinjah proti prvemu moštvu iz Tin)
Pridite na tekme in podprite naša moštva!
Seiani podiegii doma Gaiiciji z rezuttatom 0:1
Favorizirani Setani so tokrat morati prepustiti obe točki gostom iz Gaticije in to četo doma. Pred pribiižno 200 gtedatci je sodnik pretirano korektno vodit igro in so domačini pritiskati a niso mogti zabiti gota. 2e v petnajsti minuti se je gostom posrečito zabiti got. tgra je bita dokaj izenačena. Setskemu vratarju Marjanu Otipu je uspeto ubraniti enajstmetrovko
Jugosiavija, quo vadi:!
Nogometna reprezentanca SFR Jugosta-vije je imeta v okviru kvatifikacijskih tekem za svetovno nogometno prvenstvo 1978 v Argentini na Maksimškem štadionu v Zagrebu v gosteh reprezentanco Romunije in ii podtegta gtadko z rezuttatom 0:2 (0:2) Gote za goste ki so biti vsekakor botjši, sta zabita tordanescu in Geor-gescu. Jugostovani se bodo morati precej potruditi, če bodo hoteti videti Argentino.
HOKEJ HA LEDU Svefovno prvenstvo .škandaiov" na Dunaju je pri kraju
Na Dunaju se je končato svetovno prvenstvo v hojeku na tedu. Nastov svetovnega prvaka si je „pribori!a" češkosto-vaška ' pred Švedi ter reprezentanco Sovjetske zveze O športnih dosežkih samih sicer ni treba vetiko kaj govoriti, saj smo tekme zastedovati po teteviziji, ktjub temu pa se zdi, da najbotjšemu moštvu tega Šampionata ni uspeto odnesti odtičja, kajti najbotjši hokej je gotovo igrata Sovjetska zveza
Da se obnaša dunajska pubiika nekva-tificirano, vemo že zdavnaj. Toda kar so si dovotiti ti gtedatci tokrat, presega vse meje. Tokrat so se vrgti na moštvo Sovjetske zveze, ki so ga izžvižgati in žatiii. višek pa je pomenit konec druge igre Sovjetske reprezentance proti Kanadi. Ko je namreč zadoneta sovjetska himna, so ti naši „Dunajčani" začet) žvižgati in psovati kot divje zveri in žaiiti moštvo rekordnega svetovnega prvaka. Po teh izgredih je samo žeteti, da Dunaju in sptoh Avstriji mednarodna hokejska zveza ne prepusti več organizacije svetovnega prvenstva, saj škandatozna avstrijska pubti-ka samo spravijo v stabo tuč državo samo.
Drugo, kar je treba omeniti, je surova igra Kanadčanov. Prav to moštvo, ki se je pred svetovnim prvenstvom širokousti-to, da pač nima resnega nasprotnika in se detato tako važno, da je dobito za stuženo ktofuto:	ni mu namreč uspeto
osvojiti kotajne. Hokej, ki ga igrajo Kanadčani, nima sptoh nič opravka s športom. tgratci so se namreč obnašati kot divje zveri.
še neko stvar imam na srcu: Enostranski komentarji gospoda Weissa niso koristiti nikomur, najmanj pa športu samemu. Kdaj bodo pravzaprav odgovorni pri ORF-u prepovedati temu reporterju komentirati hokejske igre, saj ima ta čtovek prekteto mato pojma o nepristranosti in hokeju samem
RADIO — TELEVIZIJA
SLOVENSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
SOBOTA, 14. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, IS. S.: 7.05 Duhovni nagovor —
PONEDELJEK, 16. 5.: 13.45 Cetovški radijski dnevnik — Stovenski sotisti.
TOREK, 17. 5.: 9.30 Za našo vas — 13.45 Cetovški radijski dnevnik — šport — Otroci, postušajte!
SREDA, 18. S.: 13.45 Cetovški radijski
ČETRTEK, 19. 5.: 7.05 „Zdrava, roža Marija" (Marijine pesmi)
PETEK, 20. S.: 13.45 Cetovški radijski
		1 A V S T R ) J A 1
	E	SOBOTA, 14. 5.: 15.25 Oiar tjivi gotjuf — 16.45 O tenisu
17.30	Napete pustotovščine na zahodni obati Kanade — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Dober večer v soboto žeti Heinz Conrads — 18.55 Dragi dom —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15
—	21.50 šport — 22.10 Pustotovski fitm — 0.00 Poročita.
NEDELJA, IS. 5.: 15.30 Jaz nisem Casanova — 16.55 tgra treh dežet — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.30 Vodič skozi avstrijsko tjud-sko gtasbo — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 izjema — 21.50 šport — 22.00 Diskuzija k fiimu Jzjerna" — 23.00 Poročita
PONEDELJEK, 16. S.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.30 tgra in sreča — 10.00 šot-ska oddaja — 10.30 Očartjivi gotjuf —
17.30	Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Živatski raji — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ponedetjski šport — 20.40 O tenisu — 20.55 Akcija v Manhattanu.
TOREK, 17. 5.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.30 Abeceda fizike — 10.00 šotska oddaja — 10.30 Stavotok — 17.30 Za predšotske otroke. 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Pavet in Virginia — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport
—	20.00 Stikovna igra okoti umetnosti — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.05 Franc Grimus
—	21.50 Hiša na Eaton Ptace — 22.35 Poročita in šport.
SREDA, 18. 5.: 9.00 Rdeči avtobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Vzhodna Tirotska
—	10.30 Kako se krmi osta? — 17.00 Mata sova — 17.25 Rdeči avtobus 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Kenguru Adetheid
—	18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuttura in šport — 20 00 To je moj svet
—	21.05 športni prenos — 22.45 škandat v Scottand Yardu.
ČETRTEK, 19. 5.: 15.30 Debetogtavci —
16.30	Popotnoma neverejetna zgodba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Prostor za živati — 18.45 Umetniški zaktadi v Fur-taniji — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport
—	20.15 Figarova svatba — 22.00 Poročita in šport — 22.05 Figarova svatba tt. det
—	23.25 Emmingerji.
PETEK, 20. S.: 9 00 Za predšotske otroke
—	9.30 Narodno gospodarstvo — 10.00 Zvok iz čtoveške roke — 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Debetogtavci — 17.30 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Zvvicketbach & Co. — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Service Box — 20.15 Oddaja XY — 21.20 Botno morje — 22.05 šport — 22.10 Prokteti v Katahari — 0 05 Oddaja XY — 0.20 Poročita
_________ A V S T R t J A 2
SOBOTA, 14. S.: 18 00 Hotty-wood star Ptayhouse — 18.25 Pregted sporeda —	18.30
Brez nagobčnika — 19.20 tgra — gradbeni kamen živtjenja — 19.50 Gaterija — 20.15 Vzgoja pred Verdunom — 21.45 Fatty iive NEDELJA, 15. 5.: 17.15 Argumenti — 18.00 Popscope — 18.30 Kratjevska mesta Maroka — 19 30 The Munsters — 20.00 Knjižni
tzdajatetj, zatožnijk tn tastnik: Zveza sto-venskih organizacij na Koroškem; gtavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Cetovec/Ktagenfurt, Gasometergasse 10, te-tefon 32 5 50 - Tiska: Zatožniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cetovec - Borovtje.
bazar — 20.15 V tastni zadevi — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 16. 5.: 17.40 Abeceda fizike
—	18.00 Angteščina za začetnike — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Cesta kratjev —
19.30	šotska oddaja — 20.00 Hiša na Eaton Ptace — 20.55 Vstop prost — 21.40 čas v stiki — 22 10 Družinsko živtjenje.
TOREK, 17. 5.: 17.30 Kmetijstvo danes —
18.00	Angteščina — 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Novo v znanosti — 19.30 Vzhodna Tirotska — 20.00 Po tastnih stedeh — 21.0C Vzgoja pred Verdunom — 22.00 čas v stiki in kuttura — 22.45 Ktub 2.
SREDA, 18. 5.: 17.30 Narodno gospodarstvo — 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Satzburg — 18.55 Svet pod vodno giadino — 19.30 Zvok iz čtoveške roke — 20.00 Teieobjektiv — 21.05 Vernisa-ge — 22.10 čas v stiki in kuttura — 22.45-Junaki divjega zapada.
ČETRTEK, 19. 5.: 18.00 Vesetje ob gtasbi
—	18.45 Nekoč je bit drozg — 20.15 čudo-
PETEK, 20. 5.: 17.30 tgranje in uk — 18.30 Nemščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Tisoč tet kot en dan — 19.30 Francoščina
—	20.00 Sejem iznajditetjev — 21.00 Nova
—	21.20 Traiter — 22.05 čas v stiki in kuttura — 22.40 High Capparatt.
Dvorec pri Štehnju
Koncem minuiega me:eca je v krogu svojih otrok in šestih vnukov praznovat svoj petdeseti živijenjski jubiiej ugiedni kmet Foitičeve domačije gospod Jožko Ožgan. Za praznik mu iskreno čestitamo z že-ijo, da bi bii zdrav in poin uspehov v nadaijnjem živijenju.
Posojiinica Piiberk vabi svoje čiane in posiovne prijatetje na drugi
ZADRUŽN! iZLET
ki bo na binkoštni ponede-ijek, dne 30. maja, na Štajersko.
Spored izieta: ogied drevesnice na Muti, ogied tovarne umetnih gnojii v Rušah, ogied tovarne avtomobiiov Maribor in ogied kmetije in razgovor z zadružniki.
Odhod iz Piiberka ob 6. uri zjutraj izpred Zadruge v Pii-berku [pristop možen tudi v Smiheiu, Biatu, Nonči vasi, Dobu in na meji na Hoime-cu). Povratek preko Ceija in Veienja okoii 70. ure. Stroški vožnje in kosita znašajo 160 šiiingov.
Prijave sprejema Posojiinica Piiberk [tet. 75 83, izven siuž-benega časa 71 30).
Kmetijsko-gospodinjska šota St. Rupert pri Velikovcu vabi na
RAZSTAVO iN PRiREDiTEV
14. maja popoldne in v nedeljo 15. maja ves dan na
razstavo šivanja in ročnih dei ler na ogied in poskušanje iz-deikov kuharske umetnosti.
Kuiturne prireditve bodo v soboto 14. maja ob 15. uri in v nedeljo 15. maja ob 13.30 in ob 16. uri.
Prisrčno vabljeni!
iSČEM vsied ženitve 30 do 40 iet staro žensko, ki bi biia voijna pomagati kmetovati. Sem 50 iet star in posestnik veiike hribovske kmetije, ki ieži na iepi razgiedn) točki. Resne ogiase pošijite pod šifro ..Vescia pomiad' na upravo Siovenskega vestnika, A-9070 Kiagenfurt/Ceiovec, Gasometergasse 10.