lEETEoESEIKE
v
AVGUST 1979 - ŠT. 8
GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA
LETO XX
Namesto prazničnega uvodnika
OBŠIRNEJŠI ODGOVOR NA VPRAŠANJE ZBORA DELAVCEV
Na zboru delavcev 26. julija letos, ob obravnavi porodila o gospodarjenju v prvem polletju, je tovarišica Ivanka aPlja, predica v predilnici bombaža, postavila vprašanje: »Če je res preveč preje na jugoslovanskem tržišču, zakaj ne bi začeli delati na dve izmeni. Nove delavke, ki jih stalna sprejemamo, ne morejo narediti toliko kot starejše, ki Ze delajo kolikor morejo.«
Ker na zboru na vprašanje ni bilo v celoti odgovor je-n°< daje glavni direktor Jože Mirtič, namesto običajnega
uvodnika ob tovarniškem prazniku, obširnejši odgovor tem potom.
Prepričani smo, da si bo iz obširnejše obrazložitve marsikdo našel odgovor še na kakšno drugo, neizrečeno vprašanje, ali pa nas bo spodbudila k razmišljanju v teku priprav na sprejemanje srednjeročnega razvojnega progra-
Nadaljevanje na 3. strani
Ob tovarniškem prazniku čestitamo vsem članom delovne organizacije in našim upokojencem
Iz zgodovine KPJ (1937-1939)
LETA ODLOČITVE
KANDIDAT SVOJE PARTIJE
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
S Titovim povratkom v Jugoslavijo se je končalo tudi obdob-je, ki je sledilo aretaciji in uboju D j ure Djakoviča, ko je bilo vodstvo partije v tujini. Še več, izbira Josipa Broza za generalnega sekretarja je prva, kot izključna zahteva partijskih mas in ni predstavljala delegiranje nekoga iz aparata Kominterne.
Edvard Kardelj je o tem dejal:
»Proces utrjevanja partije na novih osnovah ni potekal gladko in neboleče. Že na začetku, ko je Tito prevzel odgovornosti generalnega sekretarja, s formiranjem novega vodstva in z uveljavljanjem svojih političnih zamisli, je naletel na močan odpor posameznih frakcionaških skupin, ki so se obdržale v tujini v
emigraciji, pa tudi v domovini. Poskušale so z najrazličnejšimi intrigami ovirati utrditev partije za katero se je trudil Tito.«
Tito pa ni bil človek, ki bi klonil pred takimi pojavi. Niso ga zavedli na stranski tir. Boril se je za koncepcijo partije in njeno politiko, za katero je čutil, da lahko partijo preobrazi v resnični politični faktor, h kateremu je težila večina partijskega članstva. Zaradi tega je imel Tito, še preden je postal generalni sekretar, polno zaupanje in sodelovanje pri najaktivnejših partijskih kadrih pri nas. Zato je prišel na čelo partije kot kandidat te partije in ne nekaterih frakcionaških sil ali kot izvoljenec aparata Kominterne.
Boi na dveh frontah
Prihod tovariša Tita na čelo partije je hkrati pomenilo tudi končno uveljavitev načel vodilne vloge partije pri izbiranju metod in načinov za dolgoročne cilje delavskega razreda; boriti se
za množice in v množicah, v borbi za njihove vsakdanje zahteve in cilje s sodelovanjem vseh naprednih sil in gibanj. Edvard Kardelj je zapisal: »To je težnja, da bi mi, jugoslovanski komunist^ s Titom na čelu, zrasli v marksistično-lenmistično partijo, ki bi bila hkrati sodobna in originalna tvorba jugoslovanskega delavskega gibanja, vsestransko prilagojena danim potrebam. pogojem boja delavskega razreda in naprednih sil Jugoslavije.«
Takrat se je bilo potrebno boriti na dveh frontah; reorganizirati KPJ, in se pripravljati za boj proti fašizmu, ki se je vse bolj širil po Evropi. Že 15. marca 1938. leta so se na mejah Jugoslavije pojavile zastave s kljukastim križem. Predsednik vlade Milan Stojadinovič je želel pomiriti vznemirjeno javnost in je še istega dne, v večernem tisku objavil članek, v katerem trdi, da ni nikakršne nevarnosti in vzroka za preplah.
Istočasno pa je bil izdan razglas CK KPJ, katerega so v naslednjih dneh tajno razmnoževali. Pojavil se je v -vseh krajih Jugoslavije. V njem je bilo, poleg ostalega zapisano: » ... Hitlerjev agent Stojadinovič je izdaj narodne interese. Protinarodni režim Stojadinoviča je največja nevarnost za svobodo narodov Jugoslavije in za njeno neodvisnost. V teh usodnih trenutkih se je sovraštvo in ruši bratstvo med jugoslovanskimi narodi.
S svojo izdajalsko zunanjo politiko odvaja Jugoslavijo od njenih zaveznikov in jo prodaja Hitlerju in Mussoliniju.«
Razglas je naletel na velik odziv med najširšimi množicami v državi. Vzporedno z borbo proti fašizmu, je bilo potrebno vse večje sile vlagati za to, da bi postavil partijo na trdne terne-lje in povezovali načete niti. Dr' Pero Damjanovič, direktor inŠh' tu ta za sodobno zgodovino iz Beograda pravi, da je v tem su nastala ena od najtežjih kriz KPJ. Da je bila to doba, ki )° imenuje »kriza položaja KPJ*: Ko beremo vrsto dokumentov m ta kriza nikjer posebno pouda{' jena, toda z branjem in analiz1' ran jem ugotovimo, da je bila t0 res zelo resna kriza.
Tanjug
Udeležite se proslave na Pogoniku
V nedeljo, 23. septembra, ob 11. uri bo na Pogoniku velika proslava ob 35. letnici ofenzive na prometne zveze v SR Sloveniji, hkrati pa bomo počastili tudi letošnje jubileje.
Ob tej priliki bodo, ob cesti na Pogonik odkrili spomenik, delo prof. Borisa Kobeta in akademika Vladimirja Štovička. Spomenik bo simboliziral akcije za rušenje prometnih zvez na področju Slovenije in s tem preprečevanje sovražnikovega premikanja proti Italiji, kamor so prodirali zavezniki. Hkrati nas bo spominjal na sodelovanje zavezniških sil s partizani.
Na prednji strani spomenika bodo tri reliefne podobe, vlite iz brona. Na levi bo predstavljena akcija rušenja Štampetovega mosta, na sredini bo uprizorjena akcija rušenja železniške proge, kakršnih je bilo veliko, na desni pa bo prizor napada na pogoniški most. Na zadnji strani bodo te akcije opisane.
Na svidenje 23. septembra, ob 11. uri, na proslavi na Pogoniku!
Spomenik na Pogoniku, v gradnji
NAPAD NA POGONIŠKI MOST
Sredi leta 1944, pred 35 leti, je Nemcem že močno trda predla. Zavezniki, ki so se izkrcali na zahodni evropski obali so jim prizadejali hude izgube. Z željo, da bi zaustavili napredovanje zaveznikov, je Hitler premeščal svojo vojsko in orožje iz vzhoda na zahod. Da bi to uresničil je moral imeti prosto pot, in zato so bile ceste in železniške proge močno zastražene. Važna prometna žila ie bila železniška proga iz Ljubljane, preko Zidanega mosta proti Celju, in cesta preko Trojan. Meseca septembra je glavni štab Slovenije odločil, da
mora železniški promet na progi Ljubljana — Zidani most prenehati. Petnajsta divizija in Šlandrova ter Zidanškova brigada so dobile nalogo porušiti železniški most in predor v Pogoniku. Da bi akcija uspela, se je naš glavni štab, preko vrhovnega štaba Jugoslavije dogovoril za pomoč zavezniškega letalstva. Za akcijo so določili čas — 19. septembra 1944 — ob 16. uri. Točno takrat so se borci pomaknili na nenosredne borbene položaje, od koder bi takoj po bombardiranju zavezniške avijacije krenili v napad. Čakali so zaman. Letala. zaradi slabega vremena v Italiji, niso mogla vzleteti in napad
je bil preložen ina naslednji dan ob isti uri. Borci so čakali na svojih položajih im bili prepričani. da jih sovražnik ne bo odkril. Toda naslednji dan se je izkazalo drugače. Nemci so zvedeli za njih. kajti poslali so okrepitev iz Domžal. Prvi bataljon, ki je imel nalogo zaščititi akcijo, 'je že v Hotiču zadržal to voisko in ti niso mogli pomagati nosadki pri mostu.
Ob napovedanem času je šest zavezniških bombnikov spustilo bombe proti mostu, iki so nadle v knleno savske struge pri Pogoniku. Za seboj so nustile le globoke lijakaste luknje, druge škode oa niso nanravile. Nemci
so s protiletalskimi topovi str Mali za letali še potem, ko s o'■ izginili za hribom. Borci napa“j na posadko pri mostu niso izVtj dli. ker bombni napad ni u9°e,e Doleniskc brigade pa so zavze* grad Pogonik, kjer je bila rie111 ška posadka in ga zažgali.
Borci so bili razočarani, to 1 vseeno je ta prva skupna akej' napravila nanje močan vtis. " « bili so potrditev, da niso v ^ sami in da so zavezniki na na , strani. Ta akcija je bila tudi h11 udarec za Rupnikove domobra^. ce, ki so takrat prodirali Pr? Moravški dolini in iskali s0° lavce.	a
Iz litijskega zbornika NOB
Stroja — MTO (Micro Tuft Opener) v ospredju, namenjen za fino odpiranje kosmičev ob istočasnem čiščenju in izločanju manjših •rših delcev nečistoč, in v ozadju, večji stroj, odstranjevalec prahu DR (Dust Renover) odstranjuje mikro prah s pomočjo koncentrira-nega pretoka zraka
(Nadaljevanje s 1. strani)
. Oceno stanja tekstilno industrijo Pri nas in v svetu je težko Podati v tem trenutku, saj še ne razpolagamo z vsemi podatki, ki opredeljujejo ekonomski položaj tekstilne panoge v celoti. Vendar je poznanih nekaj kazal-Cev. ki opredeljujejo ekonomski Položaj v katerem smo, kakor ludi za obdobja, ki so za nami.
Najprej je potrebno ugotoviti, da je tekstilna industrija, kot Panoga, pomemben gospodarski dejavnik vsake dežele in to ne d z vidika zaposlovanja delovne oskrbe prebivalstva z obla-dni, vojno strateškega stališča, emveč je tudi enakopraven Partner ostalim panogam pri Ustvarjanju družbenega dohodih a> akumulacije, in pomemben aktor v razvoju sodobne tehno-°Sije, ustvarjanju novih sintet-,?ih surovin in vse širše upora-e tekstilij v tehnične namene
vrsti industrijskih panog. Tudi Prvi vcsoijci ne bi mogli os vaj a-* vesolja, če ne bi njihova obla-/ a bila izdelana iz posebnih lekstilnih tkanin.
Jz vsega naštetega se lahko vi-,!' da je tekstilna panoga ena-opravni partner vsem ostalim Panogam, zato tudi ni slučaj, da Pja vsaka dežela v svetu razvito dkstilno industrijo. Mnoge razde dežele zapadne Evrope nihajo avtomobilske industrije, /dajo pa razvito tekstilno indu-;Njo, kot na primer Švica, Bel-8lJa, Danska itd.
» Nujna je tudi ugotovitev, da r dvilo prebivalstva v svetu na-„asča, in da se poraba tekstila
let,
Prebivalca tudi povečuje iz
a v leto. Ugotovljeno je, da je v°rast proizvodnje tekstila v ž eh deželah sveta povečan, ra-s,d v času svetovnih gospodaril *h kriz, ki se v kapitalističnih rZavah bolj odražajo kot pri žas< V takih obdobjih pa se /Panj šu j e proizvodnja tudi v V ^h Panogah.
4 , letošnjem letu se v naši dr-^ v' gospodarski položaj tekstil-^ industrije izboljšuje, čeprav “ v vseh delovnih organizacijah d ak°. Tisti, ki imajo večjo pro-ktivnost, manjše stroške, bolj-
ši asortiman proizvodnje, poslujejo mnogo bolje od tistih, ki tega nimajo. V Jugoslaviji je še vedno mnogo tekstilnih tovarn, ki delajo z izgubo, v Sloveniji pa teh primerov skoraj ni. Izgube pa so prisotne tudi v drugih panogah, celo zaskrbljujoče. Nekatere tekstilne tovarne dosegajo mnogo boljše poslovne rezultate, kakor delovne organizacije v elektroindustriji, strojni in kemični industriji.
Na gospodarski položaj v primarni tekstilni industriji, to je v predilnicah, so imele vpliv predvsem zamrznjene cene vsem vrstam preje, in to v letih 1977 in 1978. Letos so se cene povečale in bodo ob ugodnem povpraševanju na domačem in tujem trgu vplivale na ugodnejše rezultate.
Zaradi konkurenčnosti tekstilne industrije na svetovnem trgu in že omenjenem povpraševanju, se tekstilna industrija, mnogo bolj kot ostale panoge, vključuje v svetovno menjavo dela in pri tem ustvarja tolikšna devizna sredstva, da se lahko normalno oskrbuje z reprodukcijskim materialom, česar pri ostalih panogah ni.
Od enega najpomembnejših ekonomskih pokazateljev — ustvarjeni dohodek na delavca — je pričakovati, da se bo povečal toliko, da bo odnos med ustvarjenim dohodkom v gospodarstvu im tekstilno industrijo zmanjšan. To pa pomeni, da tekstilna industrija v Sloveniji, hote ali nehote, prav z gospodarskimi dosežki, ki jih bo dosegla v letošnjem letu, opravičuje svoj obstoj v odnosu na druge panoge.
V dnevnem časopisju smo zasledili podatke o gradnji številnih tekstilnih obratov v Jugoslaviji. Smatram, da so bili ti podatki napačno tolmačeni. Prepričan sem, da gre v večini primerov za investicijske posege v žc obstoječe zastarele obrate tekstilne industrije in ne za gradnjo novih, saj tekstilna panoga z nizko reproduktivno sposobnostjo in sorazmerno majhnimi deviznimi sredstvi za uvoz opreme, tega ne bi zmogla.
Prav tako smatram, da trditev, da se tekstilna industrija iz razvitih dežel premešča v dežele v razvoju zaradi cenene delovne sile, ne drži v celoti. Naj navedem nekaj podatkov:
Rast tekstilne industrije v ZDA je bila v letu 1976 za 12 % večja kot leto poprej, ravno tako v letu 1977, v letu 1978 pa je rast povečana za 14 %. V istem obdobju se je povečala tudi zaposlenost v tej panogi, in sicer v letu 1976 za 8 %, 1977 za 9 % in 1978 za 2 %.
V	istem obdobju so vse dežele zahodne Evrope povečevale proizvodnje tekstila, razen Švedske, Nizozemske in Finske. Zaposlenost v teh deželah je bila nižja z uvedbo novih tehnologij, razen v Švici, kjer se je zaposlenost povečala za 1 do 3 % letno podatki OECD).
Ti podatki dokazujejo, da se proizvodnja tekstila iz razvitih dežel v nerazvite ne seli, pač pa, da dežele v razvoju pričenjajo razvijati lastno tekstilno industrijo, s kupljeno staro pa tudi novo tehnologijo iz zahodnih dežel, ker želijo predelovati lastno surovino (bombaž) in zaposlovati svojo delovno silo, ki je zaradi nizkega standarda, dejansko poceni.
Do sedaj, oz. do pred nekaj leti, so dežele v razvoju kupovale gotove proizvode iz zahodnih dežel: to tudi dokazuje dokaj velik izvoz jugoslovanskeag tekstila v te dežele.
In če upoštevamo, da danes že predelujemo več kot 50 % sintetičnih surovin, izdelanih v zahodnih deželah, potem ni tako velike bojazni (tudi zaradi transportnih stroškov, kakor zahtevnosti tekstilnih proizvodov), da bi bila preusmeritev oz. selitev tekstilne industrije upravičena.
V	smernicah srednjeročnega razvoja naše republike tekstilna industrija ni uvrščena pred prednostne panoge. Mislim, da v našem sistemu samoupravnega socializma ne bi smelo biti prednostnih oz. priviligiranih panog. Dejansko so nekateri gospodarstveniki in družbenopoltiični delavci smatrali teksktilno industrijo zn manj pomembno, ne-akumulativno, in tudi panogo, »ki požira devize«. Danes je to prepričanje že nekoliko drugač-
no, zato je nujno, da tekstilci, delavci v tekstilnih tovarnah kot enakopravni državljani naše družbe tudi zahtevamo enakopraven družbenoekonomski položaj v našem samoupravnem gospodarskem sistemu. Čeprav ne želimo prioritet, želimo, da se spoštujejo pravila enakopravnega pridobivanja dohodka in njegova razdelitev. Če mora biti selekcija v gospodarstvu, mora biti to zdrava in jo je potrebno očistiti raznih družbenih privilegijev ob nizki produktivnosti in slabem izkoriščanju družbenih proizvodnih sredstev.
Skrb za modernizacijo strojne opreme in uvajanje novih tehnologij, ne le v tekstilni, temveč v vseh panogah industrije, je ena osnovnih nalog za stabilni gospodarski položaj in razvoj. Vsak zastoj v tem pogledu ima lahko dalekosežne posledice v gospodarski stabilnosti delovnih kolektivov.
Drugo leto se izteka 5 letni srednjeročni plan razvoja naše Predilnice. To obdobje je bilo uspešno v pogledu investicijskih vlaganj v strojno opremo in boljše pogoje dela. Vloženih finančnih sredstev bo preko 16 milijard starih dinarjev in predstavljajo tolikšna vlaganja v investicije v sorazmerno težkem ekonomskem položaju oziroma gospodarski krizi, velik napredek celotnega kolektiva.
Finančne in proizvodne efekte tolikšna vlaganja še ne dajejo v popolni meri, celo obratno, povzročajo zaradi premestitev strojev in novih postavitev težave v proizvodnji, ki pa se postopno zmanjšujejo.
Že v letošnjem letu bo dosežen znatno boljši finančni rezultat kot predhodna leta, po dokončani investiciji pa inaj bi tako po obsegu proizvodnje, spremenjenem asortimanu in večji produktivnosti, dosegli še znatno boljše gospodarske dosežke.
Celotni prihodek naj bi se povečal za 26 milijard starih dinarjev, dohodek za 12 in čisti dohodek za 10 milijard. V sorazmerju s povečanim čistim dohodkom pa bi se povečali tudi osebni dohodki in sredstva za skupno porabo in družbeni stan dard.
(Nadaljevanje na 4. strani)
fr I	
'3	8£^?.	v-
Montaža dvigala za transport pramena iz predpredilnice v oddelek brezvretenskih predilskih strojev
(Nadaljevanje s 3. strani)
Obseg proizvodnje naj bi se povečal v tistih vrstah preje, ki so donosnejše kot so: sintetična, bombažna, česana preja in efektne preje.
V pripravi je že srednjeročni razvojni program delovne organizacije za obdobje 1981—1985. Če smo v pretečenem srednjeročnem obdobju namenili veliko sredstev za investiciie, bomo morali v obdobju 1981—1985 namenjati več finančnih sredstev za obratna sredstva, če ne želimo priti do težav v likvidnosti poslovanja. Predvsem pa bo osnovna naloga v tem, da optimalv no izkoristimo proizvodna sredstva, organizacijsko utrdimo in vzpostavimo proizvodno tehnološki proces, več skrbi posvetimo izobraževanju delavcev na delovnem mestu in njihovi večji produktivnosti, skrbimo za redno in kvalitetno vzdrževanje strojnih naprav, skratka, da zastavimo vse sile, da bodo predvideni proizvodni in finančni učinki res taki kot smo jih s planom predvideli. Torej gre za stabilizacijo obstoječega položaja in bi nova vlaganja v investicije namenjali le v tiste strojne naprave, ki bi nadomestile stare že iztrošene stroje v predilnici in sukalnici.
Že dalj časa se srečujemo s problemom delovne sile. Fluktu-acija narašča iz leta v leto In povzroča velike težave v normalnem poteku proizvodnje. Vzroki
za takšno stanje so v odpiranju novih delovnih mest v občini, v nočnem delu žena v tretji izmeni, sorazmerno slabši osebni dohodki stanovanjska problematika, problematika varstva otrok in prevozi na delo.
Problem ukinitve nočnega de-dela žena zato predstavlja širši družbeni problem in ga bodo delovne organizacije, ki zaposlujejo žensko delovno silo v nočni izmeni, težko same rešile. Problem tudi ni povsod enak. Tam kjer je še dovolj brezposelne delovne sile ne razmišljajo o ukinitvi izmene, čeprav je ta izražena v Ženevski konvenciji. Za ukinitev nočne izmene bi bila potrebna velika finančna sredstva, katera pa kolektivi sami ne zmorejo. Pri nas smo že imeli izdelan program za ukinitev nočne izmene in bi bilo za izvedbo programa potrebnih 56 milijard starih dinarjev, zato smo se glede na omejena lastna finančna sredstva odločili le za tolikšne investicije, kot smo jih sami zmogli, kajti bančna dinarska sredstva, pa tudi devizna sredstva za uvoz opreme nismo mogli dobiti.
V novem srednjeročnem programu bo izdelana analiza za postopno ukinitev nočne izmene, vendar zaradi ukinitve ne bi smeli priti v slab ekonomski položaj in ogroziti socialno varnost delavcev.
Napori morajo biti usmerjeni k še nadaljnjemu spreminjanju asortimana proizvodnje z
akumulativnej širni proizvodi, kakor tudi skrbi za zniževanje stroškov in povečanju fizične in družbene produktivnosti dela. Naš cilj mora biti v tem, da povečujemo dohodek in na tej osnovi ustvarjamo pogoje za čim-hitrejšo reprodukcijo z uvedbo novih modemih in vosokopro-duktivnih strojev, ki bodo v večji meri kot doslej nadomeščali živo delovno silo.
Letošnje praznovanje 93-letne-ga jubileja naj bo zato v zname-
Čeprav smo v pretekli številki našega glasila obširneje obravnavali poslovni uspeh prvega polletja, se tokrat k temu ponovno vračamo. Ugoden finančni rezultat nas ne sme zavesti, da bi spregledali dejstvo, da planske naloge v proizvodnji niso bile v celoti dosežene, kar bi lahko, ob izostanku drugih, trenutno ugodnih vplivov na poslovanje, lahko imelo zaskrbljujoče posledice.
Dohodek prvega polletja je bil v primerjavi z lanskoletnim ob. dobjem večji za 32 °/o, planska naloga pa presežena za 12 °'o. čisti dohodek je naraščal počasneje (predvsem zaradi večjih dajatev), vendar je v odnosu na lanskoletno obdobje večji za 29 % na tudi plan je prekoračen za 10 °/b.
Večji dohodek in čisti dohodek od načrtovanega sta predvsem rezultat boljšega asortimana, odprodaje lanskoletnih zalog, uspešnejšega iztržka od izvoza (letos dosegamo pri izvozu boljše iztržke kot na domačem trgu. medtem ko smo lani izvažali dostikrat tudi pod ceno).
Na boljši uspeh vplivajo tudi nove cene preje, ki veljajo od sredine maja dalje in sicer pri bombažni preji za 13 °/o, pri sintetični pa za 15 %. Na večji dohodek In čisti dohodek so vsekakor vplivale tudi predhodne zaloge surovin, saj so cene sedanje surovine višje.
Proizvodnja enojne preje je nekoliko nižja od planirane in sicer za 43 ton, v primerjavi z lanskim obdobjem pa Je višja za 39 ton. Izpad plana predstavlja
nju delovnih naporov, da dosežemo planske cilje, da dosledno izvajamo stabilizacijski program im ob koncu leta dosežemo takšne ekonomske rezultate, ki bodo naši delovni organizaciji pomenili trajnejšo stabilnost im razvoj na vseh področjih samoupravnega delovanja.
Na koncu naj ob tako visokem Jubileju zaželimo vsem delavcem veliko delovnih uspehov in dobrega počutja v sredini kjer delajo In živijo.
dvodnevno proizvodnjo, ki bi bila sicer dosežena, če ne bi imel’ toliko, težav s premeščanjem strojev zaradi izvajanja investicije. Poleg tega vzroka Je vplivale na iznad plana tudi pomanjkanje delovne sile, nova delovna sila pa še nima delovnih navad in spretnosti, menjavanje sorti" mentov in izpad električnega toka.
Bili pa so tudi vzroki, ne sto objektivne narave, z odpravo teh bi bilo mogoče planiran® proizvodnjo v celoti doseči in nadoknaditi prej navedene težave-
čeprav so z dosežki v sukam in previti preji dobri, še vedn® ne moremo biti zadovoljni z njimi glede na razpoložljive proizvodne zmogljivosti tega oddelka-Z odpravo stoječih vreten, z d®-ločenimi organizacijskimi izboU' šavami in zadostno delovno sli®1 ter boljšim izkoriščanjem delo^j nega časa, bi bilo možno dose® še boljše uspehe.
Zaradi takšnega stanja In tekov v gospodarjenju letošnje^ leta, so osnovne organizacij Zveze komunistov v delovni °r ganizaciji, že na sestankih v m3 ju in juniju opozorile, da je P® trebno ob polletju sprejeti 3 cijske programe, in v njih an®l zirati in predvideti vse možn® sti, kako do konca leta uresitl®1 ti planirane naloge.
Ob obravnavi polletnega obračuna je bil predložen delavskemu svetu akcijski program uresničevanje planiranih nal®|j ki ga je na seji 27. julija delavski svet tudi sprejel, k*
Čistilnica sintetike se bo močno spremenila. Bateurje odstranjujemo in nameščamo nove Hergeth linije
Montaža Hergeth mikalnika se Je pričela
Predpredilnlca dobiva novo podobo. Prvi trije flyerji so prestavljeni in že obratujejo
STABILIZACIJSKE AKCIJE IN PRIZADEVANJA
cijski program na papirju in sprejet na delavskem svetu pa še ni dovolj, če ga ne bomo podrobneje obravnavali in sprejeli za svojega tudi vsi delavci in se vsak po svojih močeh in možnostih tudi potrudili za njegovo uresničitev.
Izvršilni odbor in sindikalna organizacija sta zato začrtala akcijo da bomo stabilizacijski oz. akcijski program takoj v začetku septembra obravnavali po sindikalnih skupinah, predvsem s stališča, kaj je možno v posameznem delu delovnega procesa še narediti in izboljšati, da bi z boljšim delom dosegli načrtovane cilje delovne organizacije in tudi svoj osebni standard.
Akcijski program postavlja Pred nas, po posameznih sektorjih tele naloge:
PROIZVODNJA
Zastavljeni morajo biti maksimalni napori vseh delavcev in strokovnih vodij, da bo planirana proizvodnja po obsegu in asortimanu dosežena.
Pri izpolnjevanju proizvodnih planskih nalog je treba posvetiti vso pozornost naslednjim nalogam:
1.	Maksimalni izkoriščenosti strojnih zmogljivosti
2.	Povečani produktivnosti
3.	Zmanjševanju pretrgov in s tem povečanju obsega posluže-vanja
4.	čim hitrejšemu vključevanju novih proizvodnih zmogljivosti v proizvodni ciklus
5.	Izboljšanju kvalitete
6.	Zmanjševanju stroškov — skrbi za uporabo surovin in ostalega reprodukcijskega materiala. Zmanjšati odpadke in iste naj racionalneje predelati v odgovarjajoče preje.
7.	Posebno pozornost je posvetiti povečanju proizvodnje bolj donosnih vrst prej, kot so efektne preje, sintetične in česane.
8.	Zmanjšati izostanke z dela 'n fluktuacijo delovne sile.
9.	Zaostriti odgovornost do dela in delovne discipline.
komerciala
Celotna dosežena proizvodnja tnora biti sproti prodana na trsu in s tem doseženi planirani celotni prihodek.
Obstoječe zaloge preje je tre-°a zmanjšati na minimum, do konca leta na 80 ton. od 100 ton zalog v prvem polletju.
— Skrb za kvalitetno, pravočasno in poceni oskrbo z vsemi surovinami in pomožnim materialom.
Pripraviti nove kolekcije barv-n'li in efektnih prej za leto 1980.
Iskati potencialne kupce v iz. Vo*u tudi za leto 1980.
Izkoristiti vse kontingente za Uv°z surovin.
Urediti skladiščno službo in Potrebne prostore za skladiščenje surovin.
IZVOZ
Glede na vsesplošno neugodno fjevizno bilanco države in repub-'ke Slovenije, je potrebno zakriti vse napore, da se pospe-izvoz na konvertibilno področ-e in nresežeio planske naloge a tem področju.
Možno je doseči izvoz v vrednosti 45 milij. dinarjev s tem, da se vključimo v izvoz s sintetično in česano prejo na področje dežel v razvoju (Irak, Tunis in Alžir).
Za dežele EGS pa moramo izkoristiti vse dodeljene izvozne kontingente, ker bo letošnji ustvarjeni izvoz tudi osnova za dodelitev izvoznih kontingentov za leto 1980.
S povečanim izvozom za več kot 150 %, v primerjavi z lanskim letom, in več kot 100 % od planiranega izvoza, bomo naše potrebe po uvozu sintetike in bombaža lahko nemoteno realizirali.
UVOZ
Realizacija uvoza reprodukcijskega materiala in osnovnih surovin mora biti v okviru naših deviznih možnosti in samoupravnega sporazuma s SIS EOT. Z uvozom surovin moramo omogočiti normalno proizvodnjo, ki je predpogoj za ustvarjanje dinarskega in deviznega dohodka.
Potrebno je izkoristiti vse uvozne kontingente, ker realizacija teh predstavlja osnovo za nove kontingente v letu 1980.
VZDRŽEVANJE
Glede na obsežno izvajanje investicijskih del je potrebno zastaviti vse sile, da bo montaža strojev potekala hitro in učinkovito. Posamezne proizvodne lini-je je treba v najkrajšem možnem času stavljati v proizvodni proces.
Zamudo Krušika pri dobavi brezvretenskih strojev (namesto v začetku aprila so bili dobavljeni prvi sredi julija) je treba nadoknaditi s pospešenim delom.
Pospešiti in urediti je treba da bo gradnja skladiščne hale nemoteno potekala in da bodo dela končana letos, da bi vanjo čimprej lahko skladiščili tudi naše surovine.
Posebno skrb je posvetiti tekočemu vzdrževanju, ki vpliva na kvaliteto in količino proizvodnje.
FINANČNI SEKTOR
Zaradi naraščajoče nelikvidnosti ie potrebno posvetiti vso pozornost prilivom denarja in najemanju kratkoročnih kreditov za nemoteno poslovanje.
Skrbeti je potrebno za pravočasno odplačevanje anuitet.
Spremljati poslovanje s sprotnimi ekonomskimi analizami.
Izdelava in seznanitev z mesečnimi obračuni poslovanja in delitvijo.
Pravočasno pripraviti planske dokumente za leto 1980
—	finančni plan
—	plan priliva in odliva deviz
—	materialni plan
—	temelje planov za srednjeročno obdobje.
Posredovati informacije vsem članom kolektiva o tekočem poslovanju.
Skrb za izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov.
KADROVSKO SPLOŠNI
SEKTOR
Za izpolnjevanje planskih nalog in glede na zaostrene pogoje
gospodarjenja moramo vso pozornost posvetiti naslednjim nalogam:
—	notranjo zakonodajo spremljati in jo prilagajati našim potrebam v skladu z zakonom o združenem delu,
—	izboljšati informiranje in tako doseči kvalitetnejše odločanje delavcev,
—	z novo organizacijo doseči, da bo delegatski sistem res zaživel,
—	sodelovati pri pripravi temeljev plana za srednjeročno obdobje,
—	priprava planov kadrov, štipendiranja, izobraževanja za leto 1980.
Izvršilni odbor in vodstva sindikalnih organizacij sta smatrala, da je potrebno na sestankih posvetiti posebno pozornost izkoriščanju delovnega časa. S sindikalno akcijo je potrebno vzbuditi zavest pri vsakem posameznem članu kolektiva, da bo v teku celotnega delovnega časa dejansko tudi opravljal odrejene delovne naloge in temu, kako odpraviti nevestnost in nerednosti pri delu, prihodih in odhodih z dela.
Kako naj se odvijajo sestanki sindikalnih skupin?
—	dosledno izvajati plan izobraževanja iz varstva pri delu,
—	dosledno upoštevati predpise o varstvu pri delu ob rekonstrukcijah v proizvodnji
—	ootimalno izkoristiti sredstva družbenega standarda, ter z vsemi pravnimi sredstvi preprečevati nasilne vselitve,
—	vso skrb posvetiti zdravstveni preventivi,
—	obrambni načrt delovne organizacije uskladiti z novimi zakonskimi predpisi ter se vestno pripravili na vajo »nič nas ne sme presenetiti«.
Naloge akcijskega programa naj bodo le okvirno vodilo, pred. vsem je potrebno v vsakem delu delovnega procesa kritično pregledati in obdelati tiste vzroke, ki so ovirali naše delo, in ki bi jih lahko z drugačnim odnosom do dela odpravili. Poskusimo biti enkrat kritični vsak do svojega dela in ne iskati samo tiste okoliščine s katerimi bi opravičevali pomanjkljivosti, ali krivdo zvračali na druge. Bodimo pa tudi kritični do tistih sodelavcev, ki se še ne, ali pa se nočejo zavedati, da bomo želi Ie toliko in tako, kakor bomo sejali.	M. Kralj
Previjanje Platt mlkalnika v bombažni mlkalnlcl
Zinserjevi raztezalki za česano prejo — fina (v ospredju) in groba (v ozadju)
Z doslednim izvajanjem stabilizacijskega programa moramo v letu 1979 doseči sledeč finančni rezultat: (v 000 din)
	1978	plan 1979	Ocenjeno 1979
Celotni prihodek	482.825	524.443	560.000
Dohodek	136.567	158.801	190.000
Porabljena sredstva	346.258	365.642	370.000
Cisti dohodek	116.622	133.350	162.000
Osebni dohodki	94.694	104.765	125.000
Ostanek za sklade	21.928	28.585	37.000
STKAN (i
LITIJSKI PREDILKC
AVGUST 1979 - ŠT. 8
AVGUST 1979 - ŠT. 8
LITIJSKI PREDILKC
STRAN
Nagradna križanka
Rešeno nagradno križanko oddajte v skrinjico našega glasila do 15. IX. 1979. Izžrebali bomo pet pravilno rešenih križank in razdelili pet nagrad po

ETRETAT — Luka, mesto v Not’ mandiji
AVIGNON — mesto v 'južni Franciji
ANONSA — oglas objava
DABRICA — mesto v Hercegovini
LOCNINH — mesto v Južnem Vietnamu
AROAB — mesto v Nomibiji
PATOGENIJA — nauk o nastanku bolezni
ODALISKA — belokožna sužnja (Harem)
ARAS — preproga
PREDIKAT — povedek (latinsko)
CAEN — mesto v Normandiji KENDAL — ameriški filmski igralec
Raner-Marija avstr.
RILKE
pesnik
KRAL — slovaški Fremo pesnik TARN — reka v južni Franciji LOKARDA — skuša
Nadure v 2. tromesečju
Če primerjamo podatke o opravljenih nadurah, ki so v tabeli z enakimi podatki za 1. tromesečje (objavljeno v L. P. št. 5/79), lahko ugotovimo, da je v drugem tromesečju delalo skoraj polovica manj delavcev v nadurnem delu — tako je bilo opravljeno tudi manj ur po rednem delu. (Pod tabelo: primerjava prvih šestih mesecev z lanskim letom — nadure v porastu!) Vendar pa naj dodamo še to, da j£ v tem obdobju vsak posameznik opravil povprečno več ur (12 ur na posameznika, v 1. tromesečju le 9 ur na posameznika). Ti podatki pa nam ne kažejo, da se nadurno delo »ukinja«, saj so verjetno meseci v sredini leta manj potrebni nadurnega dela kot meseci ob koncu, oz. začetku leta.
V tabeli objavljamo, kot vedno, število ljudi in število opravljenih nadur po posameznih službah:
	A p	ril	M a	j	Jun	i j
	oseb"	štev. nadur	oseb"	nadur	ttll-	nadur
PROIZVODNJA čistilnica	5	32	7	55	3	24
mikalnica			1	7	2	21
predpredilnica	5	54	4	95	6	85
predilnica	28	112	28	260	40	144,5
sukalnica	23	164	22	504	36	236
vlagalnica	6	79	7	49	5	H,5
zbiralnica						
administrativni delavci	3	41	5	66	3	47
...l.k.S.E.Sj	,..=					—2ž	ž§2		
Skupaj od januarja do junija 1979	916 oseb	5714 nadur
Skupaj od januarja do junija 1978	528 oseb	5551 nadur
VZDRŽEVANJE meh.del.,elektro,zidarji valjčkarna	19	281	12	202	6	97
	1	8	1	1		
remont, klima čistilna kolona	33	628,5	22	228	27	539
	9	176	5	15	ii	124
kotlarna	3	89	1	37		
administrativni delavci	3	29	-		1	1
Skupaj ■==oec*b=6e■=■=■=■==o				..5§2...		,.=261.,
Skupaj od januarja do junija 1979	541 oseb	6150 nadur
Skupaj od januarja do junija 1978	288 oseb	5955 nadur
KOMERCIALA
skladišče in zabojaraa	17	185	15	165	15	151
administrativni delavci	5	25	5	28	6	61,5
.........................................212,5...
Skupaj od januarja do junija 1979	15) oseb	1695 nadur
Skupaj od januarja do junija 1978	98 oseb	1155 nadur
SPLOŠNI SEKTOR
pomožno osebje	10	126	10	392	10	252
administrativni delavci 5	9	4	10
............II_____,ižž_12....221____12_____iži
Skupaj od januarja do junija 1979	70 oseb 1046 nadur
Skupaj od	januarja	do	junija	1978	57	oseb	614,5	nadur
FINANČNI SEKTOR
------------------------1........................Žmmmmmmmmm
Skupaj od	januarja	do	junija	1979	58	oseb	297,5	nadur
Skupaj od	januarja	do	junija	1978	42	oseb	566,5	nadur
OBRAT DRUŽBENE PREHRANE --------------
žisILsLaSiJugiLiE..........iJsel,..llU &L....
5 K u p A J ____182	2.117,5 159 2.079	184	1.924,5
' prvih šestih mesecih v tem letu je skupno ojmvilo 1565 ljudi 15655 nadur, la to je bilo Izplačano 995 997.60 din.
la primerjavo navajamo še podatke za prvih šest mesecev lanskega leta:
062 ljudi je opravilo 9855 nadur, za kar je bilo izplačano 50? 871,50 din.
Iz poročil je razvidno, da je bilo nadurno delo v največjih primerih potrebno zaradi nadomeščanja sodelavcev, ki so šli na redni dopust ali so bili v bolniškem staležu in pri proizvodnem in komercialnem sektorju zaradi pomanjkanja delavcev. Poleg tega so pa v rednem delu opravljali po posameznih sektorjih tista dela, ki so bila nujno potrebna in vezana na čas, kot npr.: natovarjanje in raztovarjanje železniških vozov, čiščenje in uravnava strojev. Več takih del pa je bilo opravljeno pri sektorju vzdrževanja, saj imajo polne roke dela z montažo in demontažo strojev.
M. M.
Osebni dohodki in skupna poraba
Osebne dohodke obračunavamo in izplačujemo na osnovi sprejetega samoupravnega splošnega akta o delitvi osebnih dohodkov. Akontacije se mesečno oblikujejo v glavnem na osnovi ustvarjene proizvodnje in prodaje, medtem ko na osnovi doseženega čistega dohodka nismo v prvem polletju razporedili ničesar.
Na račun proizvodnje in prodaje je bilo obračunano in izplačano za 54,634.000 din sredstev za osebne dohodke. Ker je polletni obračun pokazal, da je plan čistega dohodka presežen za 10 odstotkov, smo na podlagi določil samoupravnega sporazuma izračunali dovoljena sredstva, ki iih lahko namenimo za osebne dohodke, iz česar je sledilo, da lahko izplačamo še nadaljniih
2,340.000	din, kar smo izplačali z z julijskimi osebnimi dohodki. S tem iznlačilom se bo masa sredstev čistega dohodka za osebne dohodke, v primerjavi z lanskim obdobjem, povečala za 27 %. Osebni dohodki so v letošnjem letu naraščali hitreje kot lani, ko smo dosegli slabši poslovni rezultat. V odnosu na lansko obdobje so izplačani osebni dohodki za 15 % višji. Kljub temu pa še ne dosegamo lanskoletnega republiškega povprečja, ki je bil 5.740 din.
Drugi samoupravni splošni akt — pravilnik o delitvi čistega dohodka — pa ureja temeljna razmerja za razporejanje čistega dohodka.
Doseženo delitveno razmerje čistega dohodka kaže, da smo začasno razporedili manj sredstev za osebne dohodke zaradi tega, ker samoupravni sporazum
Težave z
Plačila, to je dotok denarja, so pomembna iz dveh vzrokov
—	zato, ker tvorijo plačila za prodano blago celotni prihodek in
—	zato, ker pravočasna plačila boljšajo likvidnost delovne organizacije.
S skrbno izterjavo nam je uspelo, da je ostalo ob koncu prvega polletja 13,498.000 din neplačanih terjatev, do 15. v naslednjem mesecu pa so kupci plačali še 9,006.000 din, tako, da je ostalo neplačanih prodanih izdelkov (ob polletnem obračunu) le za 4,492.000 din. To je zelo ugoden rezultat in sad vztrajnih prizadevanj.
Pri plačilu pa sc srečujemo s problemom pravega denarja, to je gotovine. Zaradi slabega likvidnostnega stanja, ki velja za celotno državo, se kupci poslužujejo plačilnih instrumentov, predvsem menic. Zato pridemo velikokrat v težko situacijo, ko moramo plačati naše obveznosti z dinarskimi sredstvi, in pri dvigovanju oz. izplačilu osebnih dohodkov. Potrebno se je posluževati vse mogočih virov, to je raznih kreditov, da pridemo do dinarskih sredstev, da pravočasno poravnamo svoje obveznosti in izplačamo osebne dohodke.
o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov (ki veže osebne dohodke na proizvodnjo, prodajo in plan čistega dohodka), ne dovoljuje večjih izplačil.
Več sredstev smo v polletju namenili v sklad skupne porabe, predvsem zato, da ustvarimo sredstva za topli obrok tudi za leto 1980, ker trenutno trošimo sredstva za kritje toplega obroka za letošnje leto iz tekoče ustvarjenega čistega dohodka. V letu 1980 je potrebno, da si predhodno zagotovimo sredstva, da bo topli obrok tudi v prihodnjem letu brezplačen. Zaradi večjega deleža, ki ga je bilo po-trbno zagotoviti v sklad skupne porabe in za skupne rezerve, pa smo nekoliko manj namenili v poslovni sklad.
Računamo, da bodo v drugem polletju vsa naša prizadevanja usmerjena v doseganje planiranih količin proizvodnje, zato v drugem polletju pričakujemo, lahko še nekoliko boljši poslovni rezultat. Tako bi se delitveno '•azmerie. tudi na osnovi dosežene proizvodnje, lahko nagnilo še nadalje v zvišanje osebnih dohodkov.
Škarje so tokrat v naših rokah.
Andrej Kralj
denarjem
Likvidnost delovne organizacije pa tudi nazaduje zaradi precejšnjih investicijskih naložb in plasmajev iz poslovnega sklada za energetiko, ceste, železnico in luko Koper, ker ne ustvarjamo toliko akumulacije, da bi pokrili plasmaje. V prvi polovici leta smo namenili v poslovni sklad
2,390.000	din, medtem ko smo združili za zgoraj navedene plasmaje preko 6 milijonov dinarjev.
Precejšnja obratna sredstva pa vežejo tudi zaloge surovin (128 milij. din), zaloge gotovih izdelkov pa so znašale ob polletju le 14 milijonov din. Velike zaloge surovin smo ustvarili predvsem zaradi sezonskih nakupov.
Strokovne službe v naši delovni organizaciji pripravljajo tc' meljitejšo analizo stanja likvidnosti in bodo skušale poiskati vse možnosti za omilitev situacije. Stanja, iki je kritično v vsej državi, pa sc zaveda tudi Služba družbenega knjigovodstva, ki že dalj časa pripravlja nov sistem plačevanja z obračunskimi čeki, s katerimi bi iz' vajah medsebojne verižne poravnave in s tem omejili pereč problem.
A. Kralj
Program samoupravne aktivnosti v 2. polletju
Delavski svet je sprejel program dela delavskega sveta, zborov de-lavcev in referendumov za letošnje drugo polletje. S tem programom se predvideva živahna samoupravljalska dejavnost v drugem Polletju, pretežni del jo odpadfe celo na zadnje četrtletje. Del teh nalog pa je v teku, oziroma jih je že opravil delavski svet v juliju In avgustu.
Delavski svet bo tekoče spremljal gospodarjenje in sprejemal tromcsečne obračune poslovala, sprejel pa je že akcijski Program za uresničevanje planskih nalog.
Sprejem samoupravnih splošnih aktov in njihovih dopolni-tev je predviden za
—	sprejem razvida del in nalog
—	dopolnitev pravilnika o sprejemanju pripravnikov in strokovnih izpitih (že sprejet)
—	pravilnika o volitvah samoupravnih organov (sprejet v juliju)
—	dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih (sprejete v juliju)
—	spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov,
—	spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov
ln še nekaterih poslovnikov.
Delavski svet bo obravnaval tu-di poročilo o zaposlovanju, o uresničevanju zakona o združe-
nem delu .o delu disciplinske komisije in komisije za norme ter redna tromesečna poročila o nadurnem delu in službenih potovanjih v tujino.
V	pripravi je tudi predlog delavskemu svetu za nagraditev tehničnih izboljšav, ki ga pripravlja komisija za inventivno dejavnost.
Obsežno delo je v tem obdobju namenjeno planiranju. Izdelati in sprejeti je potrebno letni plan za leto 1980, dosti zahtevnejše pa je delo na pripravi srednjeročnega razvojnega programa, za katerega so prve priprave v komisiji že stekle.
Delavski svet bo obravnaval in sprejemal odločitve tudi za vsa gibanja osnovnih sredstev, tako nabavo, prodajo, odpise in ponovne ocenitve.
V	svoji pristojnosti bo sklepal tudi o najemanju kreditov pri bankah in drugih DO, sklepanju pogodb ter sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Preostaja pa mu tudi še precej manjših sprotnih nalog.
Delna soudeležba pri gradnji
. Dela na gradnji skladiščne ha-e so stekla, delavski svet pa je na zadnji seji sklepal tudi o del-J1* finančni soudeležbi naše de-®vne organizacije pri tej grad-
, Kot je znano, bomo ob tej pri-gradili tudi novo vrataml-0 Pri nadvozu) in novo kanall-,ac*jo za naše potrebe, ter pre-jj J pod progo za prehod kana-■ *aci]e. Skupna finančna soude-*ba naše delovne organizacije r* teh delih znaša 2,212.632 din. Na skupnih razgovorih z inve-1^'torjem skladiščne hale je bili doseženo soglasje, da za kana-*aci]0, katere predračunska ednost je 1,994.000 din, finan-ra predilnica samo 337.096 din, postalo pa investitor skladi-ne hale, na račun ostale Infra-
strukture, ki jo je predilnica zgradila pred leti. Kanalizacija bo takšnih razsežnosti, da jo bomo lahko prvenstveno uporabljali mi in nanjo priključevali vse bodoče gradnje na območju vzhodne strani predilnice pod zdravstvenim domom.
Predračunska vrednost vratarnice je 2,487.000 din, od tega plača predilnica 1,425.536 din, delno pa investitor, ki jo bo tudi koristil.
Za zemljišče, ki smo ga prodali za gradnjo hale, smo prejeli
258.000	din.
Z investitorjem je bilo doseženo tudi soglasje, da se skladiščna hala gradi v takšni izvedbi, da bi jo lahko kdaj kasneje predilnica odkupila In jo uporabila za proizvodne prostore.
Zbori delavcev bodo sklicani za poprejšnje obravnave samoupravnih splošnih aktov, poročilo o uresničevanju zakona o združenem delu, poročilo samoupravnih organov (delavskega sveta, odbora delavske kontrole in disciplinske komisije) ob izteku mandata ter za obravnavo smernic srednjeročnega razvojnega programa.
Do konca letošnjega leta so predvideni referendumi za spre. jem
— dopolnitev SS o delitvi osebnih dohodkov
—	dopolnitev SS o oddajanju stanovanj in dodeljevanju kreditov
—	sprejem temeljev srednjeročnega razvojnega programa.
Dne 23. novembra letos poteče mandat sedanjim samoupravnim organom, zato je potrebno mesec pred tem razpisati in nato izvesti volitve v delavski svet in ostale samoupravne organe. Pred tem pa izvesti še sindikalne kandidacijske konference za evidentiranje kandidatov za volitve.
M. Kralj
Zaradi gradbišča smo prestavili kolesarnico. V začetku so bile zaradi tega težave, ker kolesarnica ni bila takoj zavarovana pred nepridipravi in zgodilo se je, da so lastniki koles ostali brez ventilčkov na zračnicah.
---------------------------------------------------
DELAVSKA UNIVERZA LITIJA
razpisuje v šolskem letu 1979/80
INFORMATIVNI VPIS
v naslednje izobraževalne oblike:
ŠOLSKE OBLIKE
—	ekonomska srednja šola
—	tehnična prometna šola
—	delovodska elektro šola
—	delovodska gradbena šola
—	delovodska kovinarska šola
—	administrativna šola
—	poklicna elektro šola
—	poklicna kovinarska šola
—	poklicna šoferska šola
FUNKCIONALNO USPOSABLJANJE ZA DELA IZ POKLICEV:
—	gostinstvo
—	gradbena stroka
—	lesna stroka
—	voznik viličarja
RAZNI TEČAJI
—	strojepisni — začetni in nadaljevalni, tuji jeziki, nemški in angleški — začetni in nadaljevalni, varstvo pri delu, higienski minimum, kurjači, minerji, priprava na višješolski študij
Prijave od 10. julija do 30. oktobra 1979, informacije na upravi DU, telefon 881 182 — Občanom priporočamo obisk knjižnic v Litiji. Šmartnem in Gabrovki ter kinopredstav v Šmartnem.
novembra za tretji samoprispevek
11.
V 6. številki našega glasila smo objavili osnutek programa za tretji samoprispvek, ki naj bi bil nadaljevanje drugega samoprispevka (1 %) in dopolnilnega za zdravstveni dom (1 %). Ta bi bila višina tretjega samoprispevka 2 % od neto osebnih dohodkov. Za ta samoprispevek bomo glasovali 11. novembra in ne 18. novembra, kot je pisalo v 6. številki našega lista. Zaradi organizacijskih razlogov so ta datum premaknili za en teden.
Pri nas so v osnutku programa obravnavale družbeno politične organizacije in samoupravni organi ter sprejeli pripombe, ki smo jih tudi objavili.
Konec meseca junija se je sestala delovna komisija v sestavi: Branko Pintar, Tine Birlej, Karlo Lemut in Viki šešok. Pripravili so odgovore na pripombe, ki so jih prejeli in nam posredovali odgovore, ki vam jih dobesedno posredujemo:
— Postavljeno je bilo vprašanje gradnje ali adaptacije otroškega vrtca ob Ponoviški cesti.
— Odgovor:
Skupnost otroškega varstva je izvedla anketo o številu otrok na območju soseske Stavbe. Poleg te bo potre'bno pri odločitvi upoštevati tudi interes Predilnice ter se opredeliti za eno od variant. Razprava se nagiba k novogradnji na področju Stavb oziroma v bližini Predilnice.
— Objekti naj se gradijo racionalno in ekonomično:
— Odgovor:
Zahtevo o racionalni in ekonomični gradnji je pri gradnji objektov nujno upoštevati. V ta namen je potrebno pred izdelavo glavnih projektov organizirati o teh skrbno razpravo in upoštevati izkušnje in ugotovitve tudi iz drugih sredin pri gradnji podobnih objektov.
— Vprašanje vzdrževanja novozgrajenih objektov iz programa III. občinskega samoprispevka in v zvezi s tem obremenitve gospodarstva in občanov.
— Odgovor:
Še pred izvedbo referenduma bo na osnovi idejnih zasnov za posamezni objekt izdelan izračun obratovalnih in drugih stroškov, ki bodo nastali pri vključitvi objekta v obratovanje. Pri tem je nujno upoštevati, da bo-no nekateri novi objekti le nadomestili sedanje, neprimerne objekte (šola v Litiji, vrtec ob Ponoviški cesti, šola na Dolah).
— Družbeni in strokovni nadzor nad izvajanjem programa III. občinskega samoprispevka
— Odgovor:
Doslej je družbeni nadzor potekal preko krajevnih skupnosti, gradbenih odborov in SIS. Na nekaterih področjih je bil ta zelo uspešen (Gabrovka, Kresnice), medtem ko v drugih sredinah ni bilo pravega odziva, čeprav je Skupnost za izgradnjo insistirala po vključitvi vseh zainteresiranih dejavnikov. Zato je nujno temu vprašanju ter vlogi te oblike družbenega nadzora posvetiti vso pozornost. Strokovni nadzor
je zagotovljen po pooblaščeni OZD. Ta pa bo izbrana na osnovi razpisanih pogojev in prispelih ponudb.
— Streho na osnovni šoli Šmartno naj se financira iz sredstev amortizacije
— Odgovor:
Obseg del v primeriavi s sredstvi. ki jih zbere šola iz amortizacije je prevelik, da bi šola na tei osnovi najela tudi kredit. Hkrati pa izgradnja strehe dvokapnice na poslopju osnovne šole Šmartno pomeni investicijsko naložbo.
— Ali se bodo sredstva za posebni program v KS realizirala le na podlagi programov KS. ki niso zajeti v skupnem programu?
— Odgovor:
Še vred izvedbo referenduma, oziroma že pri sestavi predloga programa, bo vsaka KS predložila program del. V okviru tako pridobljenih sredstev, ie oh javni razpravi o osnutku programa III. občinskega samoprispevka so vse KS, ki jih ne zaiema enotni program nakazale dela, ki jih bodo financirale s sredstvi pridobljenimi iz občinskega samoprispevka.
— Predlog odloka mora vsebovati določilo, od katerih prejemkov se plačuje samoprispevek
— Odgovor:
V	skladu z zakonom o samoprispevku bo oblikovan tudi sklep o razpisu referendum s katerim bodo opredeljene obveznosti in oprostitve občanov.
— Utemelienost telovadnice na Ježi, uporabnost, velikost
— Odgovor:
Telesnnkulturna skupnost je dne 19. 6. 1979 izdelala pismeno obrazložitev glede uporabnosti načrtovane telovadnice za večnamensko uporabo na Ježi. Iz te je razvidno, da bo telovadnica zasedena ves dan, nekatere športne dejavnosti pa bodo še vedno na zunanjih igriščih. Površina telovadnice s pripadajočimi prostori znaša po programski zasnovi 2.210 m1.
— Telovadnica na Vačah naj se gradi v okviru možnosti
— Odgovor:
Gradnja objekta je načrtovana za večnamensko uporabo tako osnovne šole, kot tudi občanov. Pri izdelavi projektne dokumentacije se bo upoštevala racionalna gradnja ter obseg, ki bo v skladu z realnimi potrebami.
— Uredi naj se otroško varstvo tudi v KS Sava
— Odgovor:
V	osnutku programa III. občinskega samoprispevka ni predvidena gradnja vrtca na Savi. Če pa bo razvoj kraja narekoval take potrebe, bo to vključeno v škega varstva.
— Pri gradnji šol naj se upošteva predvidena rast števila otrok kot tudi pogoji za celodnevno šolo
— Odgovor:
Osnovna šola je izdelala analizo, iz katere je razvidno sedanje število otrok, kot tudi pred-
videno rast števila otrok z ozirom na stanovanjsko gradnjo.
— Prouči naj se možnost gradnje bazena v sklopu šole na Ježi
— Odgovor:
Projektna dokumentacija ureditve na Ježi zajema poleg ostalih objektov tudi izgradnjo bazena. Glede na predloge iz javne razprave bo potrebno resno razmisliti o izgradnji plavalnega bazena, in bi verjetno moral najti
svoje mesto v programu, če bodo dovoljevala programirana finančna sredstva.
Po 15. septembru bo izdelan program za tretji samoprispevek. Tudi o njem bo javna razprava. Da bo program res tudi potreba in želja vseh nas, bodo vsa, morebiti še nerešena vprašanja reševali po demokratični poti. Le na ta način bo referendum II. novembra 1979 uspel.
M. M.
O nasilnih vselitvah
Informacija o razgovoru s predsednikom Temeljnega sodišča v Ljubljani tov. Remsem in družbenim pravobranilcem samoupravljanja tov. Šturmom o problematiki nasilnih vselitev
Omenjeni razgovor je bil sklican na podlagi stališč tematske konference zveze komunistov Predilnice Litija. Na razgovoru so poleg tov. Remsa in tov. Šturma še sodelovali:
—	4 člani odbora za stanovanjska vprašanja Predilnice Litija
—	glavni direktor Predilnice Litija
—	direktor kadrovsko splošnega sektorja
—	sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov Predilnice Litija
—	predsedniki osnovnih organizacij zveze sindikatov Predilnice Litija
—	referent za družbeni standard
—	socialna delavka
—	predstavnik Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
—	sekretar občinske konference zveze komunistov Litija
Predsednica odbora za stanovanjska vprašanja tov. Babičeva je podala poročilo o delu in problematiki odbora v enalki obliki, kot je bilo podano na tematski konferenci. V poročilu so zajete tudi informacije o nezakonitih vselitvah. Od 6 nerešenih nezakonitih vselitev, ki so bile izvršene v letu 1978 in 1979, imamo še vedno 4 nerešene, vse pa so v sodnem postopku. Sodni postopek je daljši in traja najmanj 1 leto. Preko sodnega postopka smo rešili eno nezakonito vselitev, ki pa je tik pred izvršitvijo.
V letošnjem in lanskem letu so se nezakonito vselili naslednji naši delavci:
1.	Odlazek Edo v sobo na Prisojni ulici (je pred izvršitvijo)
2.	Knez Anica v enosobno stanovanje na Ponoviški cesti
3.	Ostojič Cvija v enosobno stanovanju na Trgu na Stavbah
4.	Kralj Renata v dvosobno stanovanje na Cesti Zasavskega bataljona
5.	Antonič Nada v sobo na Trgu na Stavbah.
6.	Hasani Adem in Oraščanin Zibija v dvosobno stanovanje na Trgu na Stavbah
Na razgovoru je tov. Rems, predsednk Temeljnega sodišča v Ljubljani svetoval, da se pri nezakonitih vselitvah v bodoče po-
služujemo upravnega postopka, ki je krajši in se sprovede preko oddelka za gospodarstvo skupščine občine. Stališče predsednika Temeljnega sodišča in družbenega pravobranilca samoupravljanja je bilo, da je vsaka nezakonita vselitev poseganje P° družbeni imovini oziroma kraja stanovanja drugemu delavcu in da je potrebno po najkrajši poti ukrepati in nezakonite vselitve preprečevati.
Člen 56 Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS štev. 18 74) določa, da družini, ki se je nezakonito vselila, po končanem postopku izselitve, ni p°' trebno zagotoviti niti najpotrebnejših prostorov.
Zakon o izvršilnem postopku (Ur. list SFRJ štev. 20 78) med drugim določa v členih 220 do 222, da se nepremičnine (polu-štvo in ostalo) ob priliki izselitve izročijo v hrambo. Sodišče določi prizadetemu rok, v katerem lahko zahteva izročitev nepremičnin, ko povrne stroške hrambe. V kolikor v določenem roku ne zahteva vrnitve nepremičnin, sodišče po uradni dolžnosti dovoli prodajo nepremičnin na stroške prizadetega.
Vsako tako dejanje pa je za oči občanov, ki se ne ukvarjaj0 s stanovanjsko problematiko in za prizadeto družino zelo kruto in nečloveško ravnanje stanodajalca. Dolžnost in naloga stanodajalcev pa je, da si zaščitij0 svoj stanovanjski fond. Na razgovoru je prevladovalo stališč0' da je potrebno vsako nezakonito vselitev tudi izseliti, če ne grC drugače, tudi s silo. Potrebno pa je poskrbeti za otroke, bodi; si da gredo v vzgojno varstven* zavod v času izselitve ali za določen čas v rejniško družino, d°' kler si starša ne zagotovita naj-nujnejših življenjskih pogoj°v: Ob izselitvi je potrebno zaščitil* tudi bolnike in - sicer z zagot°" vitvijo takojšnje zdravniške P°' moči, seveda če je to potrebno-
Pri zadnji nezakoniti vselitv* smo se poslužili upravnega postopka, ki je trajal 3 tedne’ Na podlagi sklopa o dovolitvi >z v.ršbe. ki ga je izdal oddelek Z9
gospodarstvo skupščine občin6 Litija, je direktor ikadrovsk0 splošnega sektorja sklical sest9'
nek, na katerem smo se dogovorili o poteku izselitve. Sodeloval le tudi predstavnik Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija in predstavnik Milice. Odbor je sklenil, da se družino začasno preseli v sobo na Trgu na Stavbah.
Sam ipostopok izselitve je za številne opazovalce predstavljal grobo in nesramno dejanje. De-javci, ki so sodelovali pri izse-ntvi, so morali preslišati marši-katero žaljivo besedo, čeprav je nila to njihova službena dolžnost. ki za njih ni bila lahka in s° bili tudi sami v hudi živčni napetosti. Edini cilj vsem je bil, da je potrebno na podlagi sklepa odbora za stanovanjska vprašanja nezakonite vselitve preprečevati, saj v nasprotnem primeru ni potrebno vestnega in nabornega dela odbora za stanovanjska vprašanja oziroma nji.
hove težnje, da bi bilo razdeljevanje stanovanj čim bolj pravično in zakonito; vladalo bi načelo »kdor je močnejši in iznajdljivejši, ta zasede izpraznjeno stanovanje«.
Omenim naj tudi, da ista »usoda« čaka tudi vse ostale družine in posameznike, ki nezakonito zasedajo stanovanje. Razlika bo kot smo že omenili, sodni posto-le v trajanju postopka, saj je, pek neprimerno daljši.
Omenjeno poročilo posredujemo članom našega kolektiva z namenom, da se seznanijo s stališči razgovora in odbora ter s potekom nezakonite vselitve in izselitve, o kateri so se in se še širijo neresnične, da ne rečem tudi nesramne informacije.
Odbor za stanovanjska vprašanja predilnica Litija
Upokojili so se
Meseca julij"a sta se upokojili dve naši delavki in dva naša delavca — torej štirje. Malokdaj jih pride toliko na poslovilni razgovor. V bližnji bodočnosti — prihodnje leto se bo to še ponavljalo, saj je precej naših delavk zaposlenih pri nas od leta 1945 in te bodo v letu 1980 dopolnile 35 let delovne dobe — toliko pa je ženam potrebno, za zasluženo upokojitev.
Tokrat so se upokojili:
POŠKODBE
V MESECU JULIJU
Od leve proti desni: Franc Lapajne, Silvestra Dimeč, Olga Komotar in Milan Podjed
L Krista Anžel, predica, si je Poškodovala koleno leve noge, ko je šla od malice v oddelek Predilnice. Na stopnišču pri vhodu v sukalnico ji je spodrsnilo ln je padla.
2- Predica na flayerjih, Polona *'0ci, je med posluževanjem sto-Pila na vretenski voz med krila, da bi napeljala premen v raztezalo. Stroj je izklopila. Pri tem Jl je spodrsnilo in je padla na krila fiayerjev in si poškodovala trebuh.
5. Rudi Kaplja, transporter Preje in predpreje, se je peljal lz službe domov na Rozmanov *rg. V ovinku na koncu mostu Preko Save mu je zaradi noko-*'ko spolzke ceste spodneslo mo-Ped. Padel je, in si pri tem poškodoval koleno leve noge.
,4. Snemalka v predpredilnici, crta Močnik, je menjavala lon-
ce na raztezovalki Vouk. Ko je potegnila lonec izpod raztezala, ji je ta padel na palec leve noge in ji ga poškodoval.
5.	Pri obhodu prstančnega pre-dilnega stroja, je Jančar Hedi, snemalki v predilnici, spodrsnilo. Pri padcu si je poškodovala (zvila) gleženj leve noge.
6.	Pri odpiranju mešanice je Berdajs Alojz, posluževalec čistilnih in rahljalnih agregatov, prevrnil balo, pri tem ga je iko-nec obročnega železa urezal v levo stran čela.
7.	Vahida Lenči, snemalka v
predilnici bombaža, je pripravljala cevke za snemanje. Takrat je mimo nje pripeljal transportni delavec ročni viličar, na katerem je imel naložen kontejner. Kontejner se je z robom zadel ob stroj in se obrnil ter udaril delaVko v nart leve noge in ji ga poškodoval.	A. Krhllkar
Olga Komotar: administratorka v sukalnici. Pri nas se je zaposlila takoj po vojni. »Domov so me prišli iskat,« pravi. Ves čas je delala kot predica v pre-dilnici, do leta 1976, ko je bila premeščena na delovno mesto administratorke. Tudi sedaj, ko ji ni treba prihajati zjutraj v službo, vseeno zgodaj vstaja. »Zakaj pa ne! Saj ni težko«, pravi, »moram zbuditi naše — sicer bi zamudili službo, ali pa bi sla-bo spali od skrbi.«
Zadnjič je prišla na delo v petek, 13. 7. 1979.
Milan Podjed — vodja izmene v sukalnici. Ima 35 let delovne
dobe. Pet let prekmalu se je upokojil, ker mu zdravje ni dopuščalo, da bi še delal.
Pri nas se je zaposlil leta 1951. Kmalu zatem je zamenjal službo in odšel delat v tedanji »Zales«. Od tam se je vrnil leta 1957 in ostal pri nas. Bil je zabijalec zabojev, od leta 1961 dalje — zabo-jar, nato je od 1964 leta delal na delovnem mestu — mazanje strojev in transport v sukalnici, od leta 1970 pa je bil vodja izmene v sukalnici. Njegov zadnji delovni dan je bila sreda, 18. 7. 1979.
Silvestra Dimeč — predica. Pri nas se je zaposlila 1. aprila 1948 leta. Nekaj preostalih let so ji priznali, ker je morala med voj. no na delo na Koroško. Tako je dosegla leta, ki so potrebna za upokojitev. Vrsto let je bila po-služevalka raztezalk v predpredilnici, nazadnje, od lanskega leta, pa je delala v zbiralnici cevk.
Vedno je rada prihajala na delo vsaj četrt ure prej, da si je lahko v miru ogledala svoj stroj, in da je lahko v miru pričela z delom.
Franc Lapajne — pri nas se je zaposlil leta 1952. Bil je zabijač zabojev, kasneje transportni delavec v sukalnici. Ima le 33 let delovne dobe. Med vojno je bil izseljen v taborišče, ko je bil star 13 let, premlad, da bi mu to v celoti šteli v pokojninsko dobo — šele od 15. leta so mu upoštevali. Tako je izgubil dve leti. Tako kot tov. Podjed, se je tudi on invalidsko upokojil.
Vsem štirim želimo čimveč zdravja in veselih dni v zasluženem pokoju.
M. M.

S
so se dela pri obnovi sindikalne dvorane na Stavbah precej zavlekla
1^1,10 mogli organizirati srečanja z upokojenci. V prihodnjih letih bomo seveda nadaljevali z Po tradicijo. Za letos pa so člani delavskega sveta odobrili za vsakega upokojenca 500.-astev za skupno porabo
letošnjem letu
ne
din iz
PRIŠLI
JULIJ
Prišli:
2. 7. 1979 Franc MLAKAR, Prežganje, Reka Gozd 26 — predilnica sintetike 3. izmena 2. 7.	1979 Janez SOKLIČ,
Šmartno, Vintarjevec 14 — predilnica bombaža 2. izmena 2.	7.	1979 Anton SOKLIČ,
Šmartno, Vintarjevec 14 — predilnica sintetike 2. izmena 2. 7. 1979 Nikolaj ŠKRABANJA, Šmartno, Šmartno 13 — rezerva predpredilnice
2. 7. 1979 Slavka ZADRAŽNIK, Šmartno, Šmartno 127 — rezerva predpredilnice 2. 7. 1979 Nevenka KODRE, Renke n. h. — reževa predpredilnice
2. 7. 1979 Lilijana VEHOVEC,
Litija, Zgornji Log n. h. — obrat družbene prehrane 2. 7. 1979 Vida VIDERGAR, Litija, Rozmanov trg 22 — predilnica bombaža 2. izmena 2. 7. 1979 Vinko ULČAR, Šmartno, Šmartno 109 — transport
2.	7.	1979 Vidka ROZINA,
Šmartno, Dvor 24 — predilnica bombaža 2. izmena
3.	7. 1979 Iztok VUKOVIČ, Litija, Badjurova 10 — rezerva su-
k o Iz 1 ni
5. 7. 1979 Mojca JURCA, Litija, Rozmanov trg 14 — rezerva su-kalnice
9. 7. 1979 Majda ČERNE, Prežganje, Reka Gozd 1 — rezerva sukalnice
11. 7. 1979 Zdenka ŽLAHTIČ, Litija, Rozmanov trg 15 — obrat družbene prehrane 11. 7. 1979 Zoran KONČAR, Litija, Kidričeva n. h. — predilnica bombaža 2. izmena 16. 7. 1979 Jožica BENEGALI-JA, Litija, C. Zasavskega bataljona 5 — predilnica bombaža 2. izmena
19. 7. 1979 Nada GAVRIČ, Sava, Spodnji Log 2 — predilnica sintetike 1. izmena 23. 7. 1979 Zdravko LOVRIČ, Litija, Šmarska c. 6 — predpre-dilnica 3. izmena
- ODŠLI
23.	7. 1979 Mirko DOLINŠEK, Litija, Veliki vrh 11 — kadrov-sko-splošni sektor
24.	7. 1979 Satka BAJRAKTA-REVIČ, Zagorje, Kopališka 5 — predilnica sintetike 1. izmena
24 . 7. 1979 Halima DŽOMBIČ, Zagorje, Podvine 49 — predilnica bombaža 3. izmena
26. 7. 1979 Pavla KODRE, Renke, n. h. — sukalnica 2. izmene
30.	7. 1979 Frančiška KOBE, Litija, Prvomajska 2 — rezerva
■ predpredilnice
Odšli:
13. 7. 1979 Olga KOMOTAR, Litija, C. Zasavskega bataljona 21, rezerva sukalnice — upokojitev
13.	7. 1979 Iztok VUKOVIČ, Litija, Badjurova 10, rezerva sukalnice — odpoved pogodbe za določen čas
14.	7. 1979 Jasmina ČAJIČ, Zagorje, Kidričeva 29, predilnica sintetike 1 .izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke
18. 7. 1979 Marjan LOGAR, Litija Prvomajska 2 — montaža strojev — pismeni sporazum — odpoved delavca
18. 7. 1979 Milan PODJED, Litija, Rozmanov trg 5, rezerva sukalnice — invalidska upokojitev
21.	7. 1979 Enver NIMANI, Litija, Ulica 25. maja 7, predpre-dilnica 2 izmena — pismeni sporazum — odpoved delavca
22.	7. 1979 Silvestra DIMEČ, Litija, Rozmanov trg 5, predpredil-nica rezerva — upokojitev
31.	7. 1979 Franc LAPAJNE, Litija, Prvomajska 4, rezerva sukalnice — invalidska upokojitev
31. 7. 1979 Milica OSTROŽNIK,
Zagorje, iKdričeva 4b, predilnica sintetike 3. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke
31. 7. 1979 Marjana BUZINA, Zagorje, C. zmage 45, predilnica bombaža 3. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke
31. 7. 1979 Slavka BRVAR, Zagorje, Fakinova 14, predilnica
sintetike 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke 31. 7. 1979 Emilija PLANINC, Litija, Rozmanov trg 11, finančni sektkor — pismeni sporazum
—	odpoved delavke
31. 7. 1979 Ana KOVAČ, Zagorje, Fakinova 14, predpredilnica 2. izmena — pismeni sporazum
—	odpoved delavke
31. 7. 1979 Ignacij PATERNOSTER, Litija, Tenetiše 1, transport — pismeni sporazum — odpoved delavca
28. 7. 1979 Mojca JURCA, Litija, Rozmanov trg 14, rezerva sukalnice — prekinitev pogodbe za določen čas
31. 7. 1979 Nikolaj ŠKRABANJA, Šmartno, Šmartno 13, rezerva predpredilnice — odpoved pogodbe za določen čas 31. 7. 1979 Nevenka KODRE, Renke, Renke n. h., rezerva predpredilnice — odpoved pogodbe za določen čas 31.	7.	1979	Janez	SOKLIČ,
Šmartno, Vintarjevec 14, predilnica bombaža 2. izmena — potek pogodbe za določen čas 31.	7.	1979	Anton	SOKLIČ,
Šmartno, Vintarjevec 14, predilnica sintetike 2. izmena — potek pogodbe za določen čas 31.	7.	1979	Vidka	ROZINA,
Šmartno, Dvor 42, predilnica bombaža 2. izmena — potek pogodbe za določen čas 31.	7.	1979	Vinko	ULČAR,
Šmartno, Šmartno 109, transport — prekinitev pogodbe za določen čas
Delavci, razporejeni na druga dela in naloge v mesecu juliju 1979
1. 7. 1979 Ljuba POPOVIČ, na
delih in nalogah snemlka kop-sov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici sintetike 3. izmena
1. 7. 1979 Tatjana SEKULIČ, na delih in nalogah snemalka kopsov, se razporedi na dela in naloge predice v predilnici sintetike 3. izmena 1. 7. 1979 Branka ŽUST, na delih in nalogah snemalka v sukal-nici, se razporedi na dela in na-
/?
OB
VESTI
LO
Ko pošiljamo naše glasilo na vaše domove po pošti, se dogaja, da poštar ne najde naslovnika in tako nam vrnejo tudi po več časopisov. Dogaja se tudi, da se nekateri pritožujejo, da niso dobili časopisa. Kdo je kriv?
Največkrat sami, saj nam velika večina po morebitni preselitvi ne sporoči novega naslova. Torej! Če boste spremenili mesto bivališča, nam pošljite nov naslov. Tudi druge nepravilnosti nam takoj sporočite!
Uredništvo
loge sukalka v sukalnici 1. izrne-na
1. 7. 1979 Asima DURIČ, na delih in nalogah snemalka v sukalnici, se razporedi na dela in naloge sukalka v sulkalnici 1. izmena
1. 7. 1979 Zofija JORDAN, na delih in nalogah previjalka v sukalnici 2. izmena, se razporedi na dela in naloge točajka v obratu družbene prehrane 1. 7. 1979 Snežana KRSTIČ, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 2. izmena, se razporedi na dela fr naloge čistilka raztezal k rezervi predilnice
1. 7. 1979 Hinko CELESTINA,
na delih in nalogah vratar, se razporedi na dela in naloge gasilec pri pomožnem osebju 1. 7. 1979 Dobrenka TODOROVIČ, na delih in nalogah snemalka v sukalnici, se razporedi na dela in naloge sukalka v sukalnici efektnih sukancev 1. izmena
1. 7. 1979 Fatima DŽAMASTA-GIČ, na delih in nalogah snemalka v sukalnici, se razporedi n® dela im naloge sukalka v sukalnici efektnih sukancev 1. izmena
1. 7. 1979 Joža JELNIKAR, n® delh in nalogah zavijalka, se razporedi na dela in naloge adm* 1" nistrator v sukalnici rezerva 13. 7. 1979 Danica GRM, na delih in nalogah snemalka na fb" er j ih v predpredilnici 3. izmena, se razporedi na dela in nalog® zbiralka cevk v zbiralnico cevk
18.	7. 1979 Jožefa OSREDKAR' na delih in nalogah posluževal*® flyerjev, se razporedi na dela fr naloge čiščenje flyerskih cevk 11 rezervi predpredilnice
19.	7. 1979 Stanika ANTIČ, n®
delih in nalogah snemalka k^P sov v predilnici bombaža 2. mena, se razporedi na dela 1 naloge čistilka raztezal k rezerv predilnice	M graj
• SUMRAK U KUHINJI »ZORE«
Ovibna karta ugostiteljstv* Opčine Buje (I hotelike operiti ve) dlčl u na 368 ugostltelj-aklh objekata društveno* vlasnlltvi. 75 krčmi. goetionlci t bife* privatnik* I 140 odma-ralilta. Petnaeitak hotela, deaelak auto-kam-pova I 2.000 Izdavača soba mogu ugnati tl go-,	NIMII imiiimunm
! od deset tinuča rednika. Jedna od L.... jft 1»nea, odmaralište PREDILNICE LITIJaTi bilo Je prvo mjesto koje su reporter! u akciji 1 poajetill. Raport e tog m jesta Je kratek: rve Je u najboljem redu. Kalu to I goetl za koje Je IDA KRAMPUSEK pripre mala “čut te u uma ku- (ne Umagu). Svaka -čufta« (mala Je 20 i ^dekagrama I
m
V časniku Glas Istre je bila v soboto, 21. 7. 1979 objavljena reportaža akcije, ki so jo izvedli z namenom, da bi v nekaterih gostinskih obratih, v občini Buje, ugotovili: skrb za čistočo, odnos do gostov in sezonskih delavcev, upoštevanje objavljenih cen in vseh drugih predpisov. V komisiji sta bila tudi sanitarni in tržni inšpektor.
Naneslo je, da so se najprej oglasili v našem počitniškem domu, v Novigradu. O tem je pisalo: ... počitniški dom Predilnica Litija je bila prva točka, ki so jo reporterji v akciji obiskali. Poročilo s tega mesta je kratko: vse je v naj lepšem redu. Tako pravijo tudi gosti, za katere je Ida Krampušek pripravljala »čufte v omaki«. Vsaka je tehtala 20 dkg ...
Taka novica nas lahko resnično veseli. Čestitamo skrbnemu osebju našega počitniškega doma.
Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Al°iz^ Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kol® tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.