Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. -sUaHUm.__Joliet, Illinois, ;><>. ninjca, let«, lOOl. J^etnilc ZV. AGUINALDO JE BAJE VJET, General Funston ga je že delj časazasledotal, 23. marca se mu je lov posrečil. Znamenitega vodjo prijeli v deželi Izabeli, na otoku Luzon. Kaznovanje ujetih Filipincev. Manila, 2 9. Marca;. — General ^rederik Funston je že dejj časa poskušal na vse mogoče načine, da '•i vjel junaškega vodjo vstaških filipincev in odločnega nasprotnica Združenih držav. Dne 23. marca "e mu je to sijajno posrečilo. Agui-nalda so prijeli v njegovem skrivališču v pokrajini Izabeli na otoku Luzon. Amerikanska topnjača "Vick-sburg'1 je priplula pod poveljstom komanderja E. B. Barry sem in pripeljala na krovu generala Funstona in Aguinalda. Manila, 28. marca. — general MacArthur je potrdil obsodbo vojaške komisije, katera je obsodila člane tajne družbe "Mando-Ducat", katere glavni namen je bil pomoriti Amerikancem prijazne Filipince. Nekaj odličnih domačinov je bila družba že pomorila. Vodjo je obsodilo vojaško sodišče v smrt, ostale "tiri tovariše pa v dosmrtno ječo. Kapitana Avgusta MacManus od 3!)- polka prostovoljcev, ki je prišel "a sled tej zaroti in je tudi omogoči vjetje glavnih storilcev, je Vlada "audvšeno pohvalila. Položaj v provinciji Laguna se X!1atno boljša, odkar je naša armada poskrbela, da vstaši več tako pogo-"to ne napadajo prcbivf.Uicy. Morilca prijeli. Cincinnati, O., 27. marca. — Po-1'cija je prijela neko sumljivo osebo v kateri sluti J. I>. Durhama, ka-je, kakor znano umoril šest oseb v Santa Clara. Cal. Na njegovo glavo je bilo zapisanih $10.000 na-grade. Prijeti zločinec odločno taji, da bi bil on tisti, vendar ga policija misli prej izpustiti, da se dokaže resnica. Sestra umrla za sestro. New Orleans, La, 27. marca. — Sestra Auguština iz reda usmiljenih "ester v Halletsville,Texas jesprem-'jala danes svojo tovarišico sestro Prančiško na vlaku Južne paoifične železnice v bolnico v New Orleans, Na potu se ji je zmešalo sestri Francki; naenkratSe je vzdignila ^ sedeža, skočila k vratom in Atopife' na zadnjo platformo. Tovaršica in varuhinja rijena je takoj pohitela za nj«, toda kakor jo je zapazila prva "koči z naglo vozečega vlaka, sestra Auguština hoteč jo rešiti za njo, a Pade tako nesrečno na tir, da so sle kolesa čez njo in jo strahovito razjarila. Obnorela sestra je bila le lahko poškodovana. Eksplozija v jami. ^ Oonnelsville, Pa., 2«. marca. — Separatni vlak je pripeljal včeraj «em večje število ponesrečencev, ki 80 se poškodovali pri eksploziji ga-z°v v Gates jamah, katere so last Eureka Fuel Co. Izmed 28 delavcev k'se bili tedaj v jami, jih je bilo 16 takoj ubitih, lv2 pa jih je vlak Pripeljal sem v bolnico. Groza je nesrečnike pogledati. Večina tako ne bo preživela, ker so nekateri popolnoma ožgani. 11 ponesrečencev ^Madjarov, drugi so Amerikanci. ed ubitimi se nahaja tudi delovodja Robert Nelson. Črna kuga. Lapstadt, 28. marca. — Med angleškimi vojaki se širi črna kuga. ojavilo se je več slučajev te grozne bolezni zaporedoma in nekaj jih je že umrlq. Umor v tovornem vlaku. Griind Folks, N. D. 28. marca.— Anderson iz Western Grand se je vozil z nekim tovornim vlakom brezplačno kakor se to večkrat dogaja Z njim se je vozil še nek drug mož, katerega pa ni poznal. Na neki postaji sta vstopila dva neznana postopača, pa sta ustrelila Anderso-novega tovariša in mu odrezala|žepe. Anderson je ves prestrašen skočil v drug vagon in se skril med tovorno blago. Ko sta roparja opravila pri prvemu svoj posel, sta iskala tudi Amlersona. K vsi sreči pa se je bližala postaja in razbojnika sta morala ustaviti svoje delovanje. POMLADNI VIHARJI SO DIVJALI. V Birmingham, Ala., je uniči) tornado mnogo imetja in človeskili življenj. Po drugin krajih je zapadel tudi zelo visok sneg. Na železnicah ustavljen promet. Birmingham, Ala., 20. marca. — Tukaj je divjal med osmo in deseto uro zjutraj silen tornado. Zadel je ob mesto na skrajnem delu južnoza-padne strani. Tir tornada je bil kakih 150 čevljev širok. Ob moč je prišel vihar še le v gorovju onkraj Irondale. Vihar so naznanjali veliki, temni oblaki, ki so se razsvitljevani z pogostimi bliski privlekli od južnoza-padne strani. Veter je pospešil hi- Vse v Ameriko. New York,28. marca, — Potniški parnik severonemškega Llovda " Grosser Kurfuerst" je dospel sem iz Bremena in pripeljal v med-krovju 1954. popotnikov. Toliko ljudi naenkrat, ni doslej vozil še noben parnik. Pred enajstimi dnevi pa je dospel iste črte parnik "Bar-barossa" z 1814 timi potniki v med. krov ju. Preprečen atentat. Butte, Mont. 24. marca.—Danes so izpustili iz ječe nekega kaznjenca, ki je prestal svojo kazen. Izpovedal je, da namerava Tonv Jantz, star razbojnik napasti med razpravo sodnika Claiicija in državnega pravd-nika Roreein. Povedal je tudi, da ima v ta namen pripravljeno orožje. Takoj po tej izpovedi so preiskali ječo in našli res nabasan revolver in oster nož. Nikakor pa ne more policija dognati, kako bi bil prišel opasni morilec v posest tako nevarnega orožja. Omaha, Neb., 26. marca. — Iz Ogalalla došle brzojavke poročajo, da je obstalo tam več vlakov v snegu. Neka druga brzojavka pa sporoča, da čaka v bližini North Plate pet tovornih vlakov lepšega vremena. Columbus, Ga, 27, marca. — Tornado je prevrnil vlak Central of Georgia železnice, ko je le ta vozil po visokem nasipu. Stroj in tender je huda sapa d vignila z relsev in prevrnila v jarek. Skoro vsi vozovi so se zdrobili in škoda je ogromna. Iv sreči je bil to tovorni vlak. Več železniških uslužbencev je ponesrečilo, med temi so bili trije na mestu ubiti. >■ Cerkev pogorela. Grand Rapid, Mich. 26. marca.— V rimsko - katoliško katedralo sv. Andreja je včeraj udarila strela in vžgala poslopje, ki je potem do tal pogorelo. Škoda se ceni nad $50.006. Strela v zgodnji pomladi je pač le redkost. Roparska umora. New Orleans, La. 28. marca. — Včeraj zjutraj so sosedje trgovca John Favalove, ki je imel prodajalno na Perdito cesti, zelo čudili kaj more neki biti da je prodajalna zaprta. Ko le dolgo ni bilo .nič, so utrli vrata. Na tleh so našli trgovca Favalova in njegovo hčer vsa razmesarjena. Predali-blagajne so bili spraznjeni. O storilcih še nimajo prav nikakega sledu. Strup v juhi. St. Paul, Minn. 27. marca__Tukaj v bližini se je otrovala gospa Toteman in sicer, kakor se sumi, z juho, katerp je zavžila opoludne. Tudi njeni dve odrasli hčeri in kuharica so obolele, vendar je doslej samo gospa Toteman umrla. Šumi še, da se je kuharicajsmotila, pa da Jte po pomoti kaj takega pridela k j^i- "_ . \ ,.<-, ' --—-njJ'A'Vi'i, ' ;,;. v ' • .'T , ' Temperenčanka in pozigalka. Rochester, N. Y.,, 27. marca. — 48letno L. H. McNease je včeraj policija zaprla, ker j,e na sumu, da je zažgala neki hotel. Alibi ne more izkazati, grozila pa je večkrat, da bo požgala vse pivnice po deželi. Žena je vneta pristasinja Kar. Nation. V ječi se gospa McNease obnaša skran je veselo in zadovoljno. Ves čas prepeva svete pesmi in dela dovtipe s sojetnicami. Sumi se, da je ženska blazna ali pa hoče to markirati, da bi ušla kazni. Zadušili so se. Seattle, Wash., 28. marca. —Ko je vozil vlak Great Northern železnice skozi Cascade predor, so se pojavile nenadne ovire in vlak je obstal. Vsi poskusi vlak spraviti naprej so se izkazali brezvspesni. Ogljikov plin je zadušil tri sprevodnike, tri druge je pa znatno poškodoval. Slabem vplivu gripe se pride v okom z rabo Severovih praškov zoper prehlajenje. Mnogokrat preprečijo bolezen v 24. uran. Cena 25c. CAR NIKOLAJ II. V NEVARNOSTI, Vnanje in notranje homatije ga silno razburjajo, ves živčni zistfm je uničen. Zdravniki so mu nasvetovali potovanje po morju. Policija je zasledila večjo zaroto. Photo, copyright, by F. Gutekuost, Philadelphia. l MSGR. SEBASTIAN MARTINELLI. Papežev poslanec v Združenih državah. Msgr. Sebastiano Martinell bode v prihodnjem konzistoriju meseca aprila od Svetega Očeta imenovan kardinalom. Ob istem času bode prejelo rudeči klobuk osem italijanskih škofov in nadškofov, Carigrajski patrijarh Sanminiatelli Zaliarella in Krakovski nadškof, msgr. Skrbenski. trost, oblak je natzel tisto uevaruo obliko in se naglo bližal mestu, nekaj časa se dvigajbč; n&sajj, Č£f6apa» dajoč. Ves eik|M'je!-jjp^l 'vf^ijij morda samo 7.5 čevljev: Naj?nb'č* nejše so bila prizadeta stanovanja zamorcev in druga v nižini stoječa poslopja. Kjer se je le količkaj zadel tornado, pa je izpulil drevje iz zemlje in prevalil težke kamne. Od osme na deseto cesto je preskočil oblak, kakor velika žoga in trčil ©b enonadstropno hišo, ki jo je v hipu potisnil k tlom. Pod razvalinami je pokopalo mnogo oseb. Vsega skupaj sp doslej našteli med ubitimi 25 oseb, a sairo pet je belih, oBtali so zamorci. Mnogo več pa je poškodovanih. Bolnice so prenapolnjene s ponesrečenci. Cramfordsyille, Ind., 20. marca. Včeraj je divjal tod silen vihar, ki je napravil ogromno škode. V nekem hlevu jepodsulo 20 konj. Ljudi ni nič ponesrečilo. Topeka, Kas., 16. marca. _Po zapadnem Kansasu in vzhodni Co-loradi je razsajal vihar, ki je prinesel seboj mnogo snega. Na več železnicah je promet onemogočen. Pri Brewster, Colo., je tičal tam mimo vozeči brzovlak 14 ur v zametih in vsi poskusi preriniti visoki sneg so bili zaman. Povodenj. , - Milwaukee, 26- marca/ — Vas Sl#M<£&ye 15 miljodaljena od Pod vodo. Na reki •JU?»e namreč zajezile ie dene plošče in voda je prestavila celo okolico. Ljudje so se samo'Nekateri rešili in še ti le z veliko težavo Nekatere manjše hiše je voda dvignila in plavaje po vodi. Odrteslo je vse polno lesenih mostov. Škoda je ogromna." Požar. New Orleans, La., 27, marca. Tukaj je pogorela B. Fellman & Co. prodajalna tkanin in finih preprog. Škode je samo na blagu $130 000. Na dveh sosednjih prodajalnah so napravili samo ognjegasci škode $20.000 pri gašenju. Škoda ee bo pokrila iz zavarovalnine. Vsled velike sape je bila nevarnost za sosednja poslopja velika. Orjaška plav. Portland, Ore., 27. marca.—Robertson Raft Co. namerava zgraditi orjaško plav, v katero se bo porabilo 10.000.000 čevljev lesa. Vse to tramovje bo zvezano z močnimi verigami, katerih skupna teža je 1000 ton. To ogromno plav bodo prevlekli na orijent in sicer čez tiho morje. London, 27. marca. — Birmingham Post, dobro poučen list poroča, da se nahaja ruski car Nikolaj 11. v vedni nevarnosti. Boji se za-vratnih napadov in je izgubil vse zaupanje do svojega spremstva. Baje sumi sam car, da je celo med njemu najbližje stoječimi mnogo njeg >vrli sovražnikov. Poleg domačih nemirov, ga silno razburja tudi azijsko vprašanje. Iz najverodostojnejše strani se poroča, da je tu vedni strah, ta naraščajoča razburjenost do cela uničila carju Nikolaju II. vse živce in da je v resni nevarnosti. Njegovi osebni zdravniki so mu nasvetovali potovanje po morju, toda on je to odločno odklonil. Petrograd, 27. marca. - Minister /m notranje zadeve je izdal na vsa policijska ravnateljstva strog ukaz, da mora policija v slionih slučajih trje postopati. Ta okrožnica je vzbudila silno ogorčenost in bije naravnost v obraz protestu zoper surovo postopan je policije, katerega so pod-p'S'ili prvi odličnjaki v državi. V bližini Jamagore šo se usmrtile tri osebe: en di jak, en častnik in ena dijakinja. Oni dijak, ki se je usmrtil, je bil obsojen za dve leti v vojaško službo in prideljen k nekemu polku v Turkestan. Podporno društvo ruskih pisateljev je vlada razpustila, ker so se vsi člani u»ga driištvM po.t pisali »a protest zoper surovo in brutalno postopanje policije. London, 27. marca. —Preko Pariza je došla brzojavka, da so našli pod carjevo palačo v Carskojem Selu mnogo dinamita, ki je imel namen razstreliti poslopje in pokopati stanovalce. V tej palači se mudi sedaj car Nikolaj v svoji sobi, katero je dal vso obiti z jeklenimi ploščami, ker je vedno v smrtni nevarnosti. Osumili so mnogo dostojanstvenikov zarote in tudi že nekaj prav odličnih oseb zaprli. Nadaljna are-tovanja pričakujejo. V zaroto zoper življenje carja je zapletenih tudi več višjih častnikov. - Rusko časopisje ne sme o tem dogodku ničesar poročati. Tudi za brzojavke v inozemstvo so vpeljali strogo cenzuro in ni smeti nič poročati o tem. Cerkveni roparji. New Orleans, La., 28. marca. — V tukajšnjih rimsko-katoliškili cerkvah so se primerile večje tatvine. Duhovniki čuvajo po noči in po dnevi v cerkvah. Sumi se, da izvršuje različne tatvine dobro organi-zovana tolpa. V katedralki sv. Alojzija so brezbožni tatovi odnesli dragoceno krono iz dragih biserov, katera je bila na glavi sohe Matere Božje. Zraven te cerkve se nahaja policijska postaja, a do danes ni še najmanjšega sledu o storilcih. Pekovski štrajk. New York, 28. marca. — Izmed onih 15.000 delavcev, ki so grozili, da začnejo s prvim majem štrajk ako se jim do tedaj ne poboljša že danes kakih 5.000 ustavilo delo. M. Lupe, uradnik unije št. 36 je izjavil da bo predstoječi štrajk tako velik, kakor še nikdar in da bodo tudi posledice gorošta-sne. -'ijM Požari. New York, 28. marca. — Sedem-nadstropna hiša št. 440 na Canal eestijedotal pogorela. Škode je #50,000. Huntigton, W. Va., 28. marca. Prodajalnakolonijskega blaga Shon Blake'& Co. je pogorela. Eden ognjegascev je bil ubit na mestu požara, eden pa težko ranjen. Škode je 110.000. Drzni roparji. Columbus, O., 27. marca. — V Somerset, Perry County, je danes oropalo sedem maskiranih roparjev tamošnjo banko, i/, katere se jim je posrečilo odnesti Hl-5,000 v gotovini. V naglici pa so predrzni tatovi prezrli #5,000 v zlatu in £30,000 v vrednostnih papirjih. Očividci pripovedujejo lepe znamenitosti o podrobnostih ropa. Razbojniki so bili baje docela po vojaško organizirani. Ko je nasproti bančnemu poslopju stanujoči Hayes prišel na ulico, vzbujen iz spanja po eksploziji v banki, mu je pomolil na straži stoječi ropar puško pod nos in mu ukazal oditi. Prav taka se je zgodila tudi meščanu Sowersetsu. Ivo je pozneje prihitelo še več meščanov v bližino banke, so se roparji že odpravljali. Prav kakor vojaki so se vised h na konje in so v Lepem redu odjezdili. Za odhajajočimi so pričeli nekateri meščani streljati. Roparji so se tudi odzvali in meščani so se morali razkropiti, O roparjih , nimajo še nič sledu. Konje, katere so jezdili, so ostavUi tri milje dale« od mesta, Pomožni šerif zasleduje razbojnike s psi. Veliko naročilo. Pittsburg, Pa., 28. marca. - Ki-lenska vlada je naročila pri Carnegie Steel Co. 16,000 ton železniških jeklenih- sin. Naročilo mora biti v smislu pogodbe v dveh mesecih iz-vršeno. _ S ktrajkom prenehali. Massilion, O., 28. marca. —Med štrajkujočimi premogarji in najemniki jam se je doseglo nekako spo-razumljenje. Delavci s0 privolili spremeniti delavski red, nakar so jim delodajalci povišali plače. Vsled tega bodo šli zopet vsi štraj kujoči na delo. Delavcem so se tudi znižale cene za razstrelila. Rojaki! Naročite si "Ameri-kančki Slovenec" je največji nnjUljM lil najcenejši slovenski list, v Ameriki. Samo $2.00 na leto. Pan-amerikanska raztava. Ni je stvari, ki bi izza svetovne rastave v Chicagi 1. 1893. vzbujala toliko splošnega zanimanja po vsem svetu, kakor Pan-amerikanska razstava v Buffalo, ki se bo otvorila 1. majnika in bo trajala do 1. novembra 1. 1901. Namen raztave je, označiti napredek dežel zapadnozemeljske oble v stoletju čudovitih iznajb, in spraviti v ožjo dotiko ljudstva in narode ^T^če V+aztiih1-državah, teritorijih in deželah treh Amerik. V soglasju z vsemi je predsednik, Združenih držaV povabil vse, ljndovlaxfe-in kolonije ameriltanske' (bemifere, da združene preplavijo' koneo devetnajstega in začetek dVftjsfffga stkletja s priredbo te mejuarodue razst . ob niagarskih slapih. Za ta imenitni dogodek je ho V-Nickel Plate železnica zanimiv j >• pis opremljen z lepimi slikami Pa -a-nerikanske razstave, poslop j, ia. nasadov. Nickel Plate železnica je kratk.t linija med Chicago in Buffalo in nudi najboljšo potovalno postrežbo iz Chicage v Buffalo, New York, Boston in druga mesta na vzhodu z vlaki vseh Modernih udobnosti j, ne da bi računal za nje extra voznine. Ima tudi jedilne vozove z izvrstno postrežbo, jedila se tervirajo po club-planus cenami od 35c do $1.00. Za opis Pan - amerikanske razstave se oglasi pri kateremkoli agentu Nickel plate železnice, ali piši na naslov: John Y Calahan, General Agent, III. Adams St., Chicago. Kdor želi pojasnil in priporočil glede hotelov ali sianovan j v Buffalo ali Niagara Falls za časa Pan - amerikanske razstave, nai se ol»rm pismeno ii a F. .1. M o o) e. agt-nt 201 Maine St. , Buffalo, Is. Y. amerikanski slovenec, marc 29, 1901. Iz slovenskih naselbin. Jolict, III., 27. marca.—Sveti m i h i j o n, ki se je vršil v naši cerkvi ves zadnji teden, smo slovesno zaključili v pondeljek, na praznik Marijinega Oznanenja. Udeležba je bila mnogobrojnejša, kakor kdaj poprej ob enaki priliki. Pri misijonskih govorih č. g. F. X. Bajec-a soverniki vsakikrat napolnili cerkev; najbolj so ugajale stanovske pridige za može in žene. Obhajancev je bilo nekaj nad tisoč, skupno sv. obhajilo so prejela naslednja društva: sv. Jožefa, sv. Cirila in Metoda, sv. Fran čiška Šaleškega, Friderik Barage, hrvatskega društva Zrinski Fran-kopan, ženskega Marijinega društva sv. Rožnega Venca, niladeniškega društva sv. Alojzija in dekliške družbe Marijinih otrok. Misijon je močno poživil pobožnost in gorečnost naših rojakov in obrodil obilo sadu. Dal Bog, da za dolgo, dolgo časa! Misijonarju sta razven domačega župnika č. g. F. S. Sušteršič, pomagala tudi čč. gg. Ivan Kranjec iz Pittsburga in Nikola Grškovič iz Chieage. Žalibog pa moramo omeniti, da sta nam lepi vspeh sv. misijona ogrenili dve žalostni novici. Rev. N i k o Grškovič, župnik nove hrvatske cerkvene občine v Chicagi je že ob svojem prihodu v Joliet tožil, da se je pred nekaj dnevi močno prehladil. V flore k popoludne se je vrnil v Chicago in za par dni smo že čuli, da je zbolel na pljučnici in leži zdaj nevarno bolan na svojem stanovanju 244 W. 45 Street. V hrvatski koloniji v Chicagi je zavladal velik strah zastran zdravja njihovega dušnega pastirja, ki se je v kratkem času svojega bivanja med njimi obče priljubil. Želimo in prosimo dobrotnega Boga, naj ohrani chicaškim Hrvatom dragoceno življenje njihovega dušnega pastirja. Druga žalostna vest je zadela č. g. F. X. Bajec-a. V torek zvečer, ravno po sklepu misijona je prejel brzojav iz Ljubljane na Kranjskem, naznanjujoč mu, da je umrl n j e-g o v o č e g, F r a n č i š e k B a -j # c. Dasi je bolehal že delj časa, vendar je prišla vest o njegovi smrti nej ričakovano in potila ne le č. g. župnika, njegovega sina, ampak tudi Obilico njegovih prijateljev in častilcev v Jolietu. Takoj drugi dan, v sredo zjutraj smo darovali v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa slovesno črno peto sv. mašo z leviti za dušo pokojnega FnifičiškiiBajei; sv. mašo je služil Rev. F. X. Bajec, dijakon je bil Rev. P. \V. Dunne, subdija-kon Rev. F. S. Sušteršič. K svetemu opravilu se je zbralo mnogo ljudstva in bi se ga bilo še dokaj več, da so znali z i žalostni dogodek. Prihodnji tor k, dne 2. aprila bode osmina za pokojnikom ob 8. zjutraj. Ranjki F. Bajec je bil dobro poznat in obSe čislan meščan ljubljanski, veteran i* avstrijskih vojska na Laškem leta 1859 in 1866 in je služil pri obrtnij •ki abornici nad 30 let. Bog mn daj -vaini mir in pokoj 1 Njegovemu sina g. župniku F. X. Bajec pa izrekamo svoje najtoplejše sočutje — Groma nesreča je zadela dne fiS. marca dva nate rojaka. Frank Ferjančič je delal v Foundry. Ko je vozil železo na vago, ga je ndaril težek kos železa po glavi in ga možno poškodoval. Prepeljali so ga v Silver Cross bolnico. K sreči je član hrvatskega društva v SteeHon, Pa. — Ob eni nri popoludne pa je pobilo v Illinois Steel Co. Jožefa Pavlo-viča, kateri ni bil še pri nobenem društvu ker je še le dva meseca tu. kaj. Po nesreči se je utrgala vrv in k>s derika je nesrečnika grom > | o-škodoval. Ranjen je na glavi in rami, na vratu in plečih, strlo je nekaj reber in prsi močno ranilo. Prepeljali so ga tudi v Silver Cross bolnico. —Samo $3.00 iz Jolieta do St. Louis in nazaj po Chicago & Alton železnici v soboto 30. marca —t Gosp. John Strazel je prevzel novo službo prvega prodajalca pri McHugh & Schoenstedt, kjer bode zlasti Slovencem dobro in hitro postregel. Naj mu prijatelji in znanci pokažejo priljubnost in naj dajo priliko razkazati veliko zalogo vsakovrstnih moških oblačil in obuval. — V soboto' 30. t. m. se popelješ lahko za 3 dolarje v St. Louia, Mo. Ju uazaj po Chioago-Alton progi. —Imenovanje kandidatov demokratske stranke za mestne volitve se bo vršilo dne 28. t. m.; kandidatov republikanske stranke pa 30. t. m. O izidu poročamo prihodnjič. — Steel Co. je sezidala novo poslopje ravno na onem mestu, kjer je bilo prejšnje pogorelo. Upeljala je tudi več novih, primernejših priprav. Mesto prejšnje, ozke železnice, si je omislila električno pripravo za do- in odvažanje. Nadalje je kompanija nadomestila vse one male, stare motorje z novimi, veliko večjimi. Bajeprično prihodnji teden z delom. — Naši vrli mladeniči so si ustanovili kolesarsko društvo "Ilirija". V sredo večer je bilo drugo zborovanje, na katerem si je mlado društvo izvolilo naslednje kolesarje v odbor: Predsednik : Geo. Brosich, podpredsednik: Jos. Strutzel; prvi tajnik: Kornelij Gorup ; drugi tajnik: Jos. Gričar; blagajnik: Math. Simonich; reditelja: Anton Dowjak in John Strutzel; nadzorniki: Mike Ivrawl, Fr. Rogel in John G. Štukel; paznik: Filip Hibler. Vstopnine je novovstopivšim do prve nedelje, 31. marca, 25c, pozneje 50ct. Mesečni doneski so 25ct. Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri prvem tajniku. — Želimo mlademu društvu mnogo vspeba! — McKenna mills tovarna zopet dela in daje 250 možem zaslužka. Eden izmed uradnikov je izrazil, da ima tovarna mnogo naročil in da bodo ves teden neprenehoma delali. S prezidavanjem in popravili delo zelo napreduje. Tudi stroji so so že pripravljeni. Velika kladiva za prešanje plošč že stoje in nadejajo se, da bode tovarna v pondeljek začela delo na vsej črti. ' —Sadna drevesca in grmičje za j pokopališča kakor tudi druge na I sade, kranjske in amerikanske vinske trte prodaja po najnižjih cenah Math. Grahek, na 207 Indiana Street. Samo do 1. aprila. — Rodmill št. 1, katera je zadnji petek zvečer zaprla, je pričela v pondeljek zopet delati in so vse peči v Federal plant v polnem tiru. —Po ceni v St. Louis in nazaj po Chicago & Alton progi v soboto 30. t. m,—Vožnja $3.00. —Albert Mandrella, William Ma-linowski in John .Ilellis so kupili od Munroe Brothers lote v Munroe in Kelleyevi subdiviziji. —Volite James P. Murphy za mirovnega sodnika (Justice of the Peace) n,i demokratskem tiketu. — . i 1 n Lužar je vložil proti Illi- noi- i kel Co. tožbo za odškodnino. 15. nov. 1C00 se je poškodoval v omenjeni tovarni in sedaj zahteva $5,000 za poškodbo. —Pelji se v soboto 30. t. ni. po Chicago-Alton progi v St. Louis. Velik izlet. Tja in nazaj 3 dolarje. Calumet, Mich., 20. marca. — Cenj. gosp. urednik "Am. Slov."! Nadejam se, da ne bodete zavrgli mojega oskromnega dopisa! Naznanjam vsem Slovenkam po širni Ameriki, da smo si ustanovili žene v Calumet svoje podporno društvo, podružnico reda katoliških Boršt-naric (Women's Catholic Order of Foresters), katerih glavni urad ali naddvor je v Chicagi. Naša pod-družnica je dvor št. 501 in nosi ime: žensko podporno društvo sv. Reš-njega telesa. Sedaj je ravno eno leto preteklo, odkar se je društvo ustanovilo in hvala Bogu! vedno lepo napreduje, vedno pristoplja več novih članic. Zelo me veseli, da se naše Slovenke tako zelo zanimajo za to prekoristno in dobrodelno društvo. "Dneva ne pove nobena prat'ka,"—nihče ne ve kje in kdaj ga čaka bela smrt. Zlasti pa me slabotne ženske, ki smo tolikim nevarnostim na razpolaganje, tako-rekoč vedno se nahajamo v smrtni nevarnosti. In ako se danes ali jutri pojavi neizogibna, ali nima mati na smrtni postelji mirnejših čnstev, ko jo tolaži zavest, da je poskrbela za uboge otročiče, ki jokaje okrožajo njeno posteljo, da je storila vse za nje, kar je bilo v njeni moči in da ji vest nič ne očita, da bi bila zanemarila svoje materine dolžnosti. Koliko ložje je umreti materi, »ko ima zavest, da bodo otroci preskrb- ljeni, da bodo imeli tudi po njeni smrti, v njeni odsotnosti košček kruha, katerega jim je poskrbela dobra mamica o pravem času. Res, da velja to vsaki mesec majhno svoto denarja in katera izmed mojih dragih rojakinj bi celo godrnjala zaradi plačevanja neznatnega zneska. Toda tiste bore centke pridna, varčna gospodinja prihrani pri gospodinjstvu, da niti s.ima ne ve kdaj, v slučaju smrti pa so koristi za ostale velike in otroci se s hvaležnostjo spominjajo skrbne matere. Drage Slovenke! Ustanavljaj -mo si svoja društva. Kar naši možje store med seboj, storimo še me! Sled imo lepim vzgledom! Treba je le nekoliko poguma, edinosti, medsebojnega prijateljstva, potrpežljivosti in z božjo pomočjo se vse izvede in dovrši. Naš dvor št. 501, reda katoliških Borštnaric si je izvolil za dobo enega leta v odbor sledeče uradnice: Nadborstnarica gospa Jula Tancig, Podborštnarica gospa Kristina Jut-raš, prva tajnica gospa Terezija Svetič, druga tajnica gospa Kat. Svetič, blagajničarka gospa Ana Schneller, nadzornice so gospe Ana Šterk, Ana Spehar, Marija Sodar. Vnanje vratarice so gospe Marija Puhek, Marijana Sopčič, notranje vratarice pa gospe IJatarina Butala in Terezija lvirin. Duhovni vodja je Rev. M. Pakiž. Srčen pozdrav vsem Slovenkam po širni Ameriki in Vam g. urednik! Julija Tandy. Pueblo, Colo., 21. marca.— Naše društvo sv. Jožefa gre skupno k sv. obhajilu 24. marca in društvo sv. Ane 25. t. m., ker imamo te dni 40urno pobožnost. —Vsa društva se vdeležijo parade na velikonoč.Zbrali se bodo v sobani sv. Jožefa in od tam korakajo skozi Grove v našo cerkev ob pol jednajstih. Pevci se pripravljajo neumorno, gotovo nikjer v mestu ne bode tako izvrstnega petja kakor pri nas.IIoferjevim gospodičnam so se pridružili gg. Matt Jerman in John Rus, znana muzikanta in Slovenke g. Uršula Skul in Agata Poljakovič. Slovanski klub se zahvaljuje imenovanim pevcem, da so nas razveselili zadnji torek s svojim obiskom in milo godbo.—Zanaprej veste kam priti v torek zvečer. V kratkem so prišli iz St. Štefana, Minn, trije slovenski mladeniči, Jos. Justin, Ant. Justin in Tine Legat. G. Joe Justin že dela, vozi meso po naši naselbini za Mr. S. Schona; upam, da bodo Minne-sotanci kmalu rekli: "no place like Pueblo. Gosp. D. Šabo je začel izdavati slovanski list, prihodnost bode povedala, kako bode panslavizem vspeval v Puebli.—G. Šabo je Črnogorec, jako omikan, dobro izšolan in navdušen Slovan. Ker je jako prijaznega obnašanja se bode rojakom kmalo prikupil. Hitra bolezen je vzela nam Slovencem jako priljubljenega moža g. Josipa Fugino. Doma jeizPolan fare Stari trg. Ranjki je zapustil žalujočo soprogo in dva nedorasla otroka. Kot skrben mož in oče bil je v dveh društvih v naši Jednoti in Jugoslovanski, tedaj dobijo njegovi tisoč in osem sto dolarjev. S svojo dobrosrčnostjo in prijaznim obnašanjem si je pridobil obilo prijateljev, ki močno obžalujejo prezgodnjo smrt ter kažejo srčno sočutje njegovi ženi in otrokoma. V nedeljo, 24. marca priredili smo mu prelep pokop. Društvi sv. Jožefa in sv. Petra in Pavla sta povabila tudi slovaško društvo sv. Antona, ki s.0 povabilo radostno sprejeli, in se vdeležili v velikem številu. Naša slovenska župnija bode mučno pogrešala g. Fiigino, ker se je vedno močno zanimal za prid fare. Letos je bil izvoljen za cerkvenega moža in je do svoje smrti vestno opravljal svojo službo. Za-služeuo hvaležnost ranjkemu sedaj skazujmo s pobožno molitvijo. Bog mu daj večni mir in pokoj! rane, katere so si prizadejali zadnjič v pijanosti naši fantje. Ne, taki dogodki so žalostni in najbolje je, Se 6e kolikor mogoče malo poroča o takih dogodkih. Ne morem pa si kaj, da ne bi rojake vzpodbujal za pristop k novemu "Narodnemu in cerkvenemu društvu. Od novega leta pa do sedaj je pristopilo že 22 članov. G izmed njih jih plačuje po pet dolarjev na mesec, ostali pa po tri. Zadnje zborovanje je bilo 17. marca, prihodnje pa bode tretjo nedeljo v aprilu. Pri trikratnem zborovanju se je uložilo v blagajno $179.97. Vsi člani so zelo zadovoljni, ker je denar naložen na obresti in je v poštenih rokah. Rojaki! Pogum in vstraj-nost. Združujmo se in vspeh je zagotovljen! cujjan. Allegheny, Pa., 23. marca.— Č. g. urednik! Dovolite malo prostora mojemu poročilcu o našem društvu! Naše tukajšnje podporno društvo Marije sedem žalosti št. 50 K. S. K. J. je opravilo svojo veli' konočno spoved in prejelo sv. obhajilo 17. marca pri jutranji sv-maši. Zjutraj ob pol osmi uri so se, zbrali v cerkveni dvorani vsi društveni udje in so potem skupno odkorakali v cerkev. Tudi po sv. maši so se zopet udje zbrali v cerkven« dvorani, kjer je prvi tajnik prebral imena članov in so se oddali spo-vedni listki. Naš župnik Rev. John Kranjec je potem prišel tudi sam v cerkveno dvorano, kjer je pohvali® naše društvenike, da so se tako v obilnem številu udeležili skupne spovedi. Po končanem govoru m«-je naše društvo izročilo $18.50 kot dar cerkvi Matere Božje v Pitts-bnrgu, za kar se je Rev. John Kranjec lepo zahvalil. Isti dan se je poslavljal od vseh društvenih bratov Jurij Mravinec, kateri se je namenil odpotovati v staro domovino obiskati svoje sta-riše. On je bil ustanovitelj našega društva, njegov predsednik in zastopnik štirinajst mesecev. Mnogo se je trudil in prizadeval, da bi naše društvo uspevalo in zato m" kliče naše društvo pri njegovem odhodu srečno pot in krepek z Bogom!' M. Ostrotdč. < Žalujoči prijatelj. Utica, 111., 24. marca.—Gosp. urednik! Morda bi kdo pričakoval, da bom poročal o zadnjem pretepu podrobneje in natančno in morda celo premeril na centimetre in palce ME»EAGLE Prodajalna odprta do polu 9. ure zvečer. Telefona štev. U24. VELIKA RAZPRODAJA OBLEK. Blaga v vrednosti SIO.OOO, t. j. moških, deških in otroških oblek hočemo razprodati v bližnjih 30. dneh. Pri zadnji inventariji dne 12. marca smo našli, da imamo vzalogi za 10,000 dolarjev več blaga, nego bi ga smeli imeti. Ker pa se nam pomlad bliža z vsakim dnen* bolj in bolj in smo preobloženi z oblekami, smo sklenili zmanjšati zalogo s tem, da smo znižali cefie za polovico^ To ni samo besedičenje, ampak so fakti in dokazati Van* hočemo, če pridete v našo prodajalno. ne ostavimo trgovine z oToleic.0,ker naše ime, da prodajamo samo dobro blago, je predobro znan<* f ali veliki del zaloge moramo razprodati, naj že dobimo zanjo kolikor hočemo, a imeti želimo denarni promet. Vse naše blago prodamo po navedenih cenah, za kar jamčimo* in ako komu naše blago ne ugaja, mu na željo povrnimo dtnar. Prosimo, oglejte si natančno navedene čenel —mmmmmm^m Prodaja začne v eolooto 30. maroa. jj i Moške delavne in praznične obleke. Moika dobra delavska obleka poprej (5.00 sedaj (4.50, 3.50. Moška volnena svetla ali temna obleka poprej po $10.00 in $12.00, sedaj pa po $6.00 in $7.00. Moška fina obleka poprej po $12.00 in $15.00, sedaj po $7.00 in $9-50. čim manj teb prodamo, tem manj zgubimo denarja. 50 moških, posebno finih sukenj, ostalih od oblek po $10.(10, $15.00 in $18.00, prodajamo sedaj po $3.68. Deške in otroške obleke. Otroške obleke poprej po $1.56, $2.00 in $2.50, sedaj po 98 centov in $1.48. - One, poprej po $3.00, $8.50, $4.00in $5.00, sedaj po $2.00 in $3.00. Imamo 20 dUCatOV moških srajc, prodajanepoprej po 50ct, 75ct in $1.00, tedaj po 2Oct in 25ct. Kravate poprej po 25ct, sedaj samo let, samo po eno vsakemu kupcu. Velika zaloga novih klobukov po 10c, 25e, 50c, 75c, $1.00 in višje* Moški in ženski čevlji. Moški dobri in trpežni delavski čevlji sedaj po 75 centov. - Ženski špičasti čevlji, poprej po $1.50, $2.00, $2.50 in $3.00, sedaj po 75ct*in 98ct- « Pridite kmalu, da lahko prvi izberete, kajti zaloga bo pojnavedeniU cenah hitro pošla. Moške dobre delavske hlače sedaj po 48ct; moške kape po 25ct in 35ctr sedaj po 1 Oct; deške kapice poprej po 25ct, sedaj po 10 centov. Desk« kratke hlače po 18 centov. Ne zamudite prilike* katera se Vam sedaj ponuja I Iz stare domovine. Nevarno obolel jo podpredsednik deželnega sodišča gospod Pajk. Podvčerajšnem je še čvrsto predsedoval porotnemu sodišču. iz deželnega šolskega sveta. V seji dne 21. m. m. je predsednik ) baron Hein najprej pozdravil nove-ga zastopnika cerkve konzistorijal nega svetnika in vodjo dr. Jos. Le-sai,ja ter se v toplih besedah spomi-Jlja' delovanja stolnega prošta dr. Klofutarja, ki je dolgo vrsto let pri-padal tej korporaciji. Imenovani so ^j'i: Nadučiteljem v Zagorju deli »itivni učitelj v Radoljici L. Stia l nadučiteljem v Cerkljah pri r ^rskem detinitvi učitelj v Podbrez-3ali Ivan Kiferle. Premeščen je nad-uiitelj Simon Punčah iz Tomišlja v Šmarje. Definitvni so postali: Avg- Jenko v Nevljali Stanisl. Legat pri §v> Gregorju v kočevskem <)kr-, Fran Ciulia v Mavčičah, Gab. vid * lric na ljubljanski dekliški osem Prednici, Giz. Tavčar v Št. Jer- Iv. Demšar v Črnomlju, Ma- Kratnar v Vodicah, Ernestina au«s na Igu Studenec, in Angela audek v Dragatušu. — Premeščeni dalje: Gabr. Tschurn iz Kočevja V Ljubljano, Karolina Klemenčič skocijana v Mirnopeč, Ilenr. Pa- ^'•noster iz Radomelj v Šmartno 1 n Kranju in Marija Praprotnik iz /kevVel. Dolino. Vpokojena sta ar°l Dermelj, nadučitelj v Cirk- in Fr. Muhič, učitelj v Št. erneju—Jednorazrednica na Dvo- u Pri Žužemberku postane dvoraz- 11'ca, prvi razred štirirazrednice v \r v JUengsu dobi vsporednico. s Ljubi j anske novice. Priklenjen °st. Zgradba novega Franc Jože-°vega mostu je toliko napredovala, ,l je sedaj most že zvezan. Dose-a"jo postavljeno leseno tramovje "" niorali namreč privezati z železarni verigami, da vse skupaj nara-8tla voda ne odnese. — Tivolski na-8adi 8e lj0(j0 letošnje poletje znatno l)1-eaaredili. — Poskusen samomor. '• niarca. zjutraj se je pri Železnikom prehodu nasproti novi jezdar-!"Vrgel pod tovorni vlak I71etni ^Ijarski pomočnik Janez Šetina, !^joč v Čevljarskih ulicah št. 3. 'ak ga je vlekel seboj okolu 100 'netrov, predno je mogel strojevodja j* u«a viti vlak, vender Šetina ni ' nirtev, ampak je dobil hude po-^ °dbe samo na glavi in na hrbtu. 'veUna je sain vstal in s strežfiikom celo do mestnega magistrata, j®r so ga obvezali in odkoder so ga ^peljali v bolnico. Dvomi se, da bi ' et'na okreval. Vzrok poskušenemu ^'lomoru je "nesrečna ljubezen." "evljarski pomočnik Šetina je bil j^nji čas tudi od soc. demokrat-* e agitacije zmešan. Delal je pri >evl'jarskem mojstru Erjavcu, ki je v nedeljo opazil, da se fantu J^aj blodi. — V sobo zaprl se je Ht°lnem župnišču znani pijanček ^"ton Pirnat, ki je prišel v župni-beračit, ter je skozi okno upil a ljudi. Končno se je odklenil in 'esel ključ k Nagyju. Stražnik ga e (>dvedel na magistrat. — V vodo , je 8. marca popoldne neki avec tesar pri gradnji novega «le8tU" a 80 mu Prav°časno iz nara-e yodo pomagali.—Ogen.j 8. marca ^ecer Be je vnelo v dimniku hiše ev- 10 v Gosposkih ulicah. Ognje--p 01 80 ogenj hitro pogasili. — atvina v cerkvi sv. Jakoba. V ^ piskih ulicah so dobili razbito pralno pušico, ki je bila ukra-6na v cerkvi sv. Jakoba. V pušici tl..vtat pustil dva vinarja. — Elek- lcna železnica bode j)0 .......... v Ljubljani oty 5otovilu 2 magistrata menda juliJa meseca. Sedaj bodo j°rajene samo proge: od južne že-^^z,1ice do dolenjskega kolodvora, bol niestuega trga do garnizijske Hce v Vodmatu, oziroma do kla- llCe rn „ Hu r — Ukralje železničarju ira- Ur Varlu iz sobe neznan tat zlato Vi ° v vrednosti 50 K. zlat prstan v ^dnosti 32 K in več slanine in lir. ,a8' ~~ Nažel je gospod Ivan 8fi a"dstater srebrno verižico, katera t oln Pri najditelju v Samassovi Vo rn1, — Novo gostilno bode ot-™ Jakob Bevc iz Moravč na Du-jeJf cet4ti v prostorih, v katerih t>0 ,'la ,trg0vina Conrada Šumija. ej je g. uevc jnie] v liajeniu « stilno "pri Štefanu" na Bregu, gant'° Z°POt 8prejme S- Štefan Bar-• Umri je tesarski mojster Janez Kozina v Trnovem. — Nepoštena dekla. Marija Trojar je pone-verila 0 K svojemu gospodarju J. Ogrinu na Rimski cesti štev. žil in veliko ruto ter pobegnila — Ukra-del je nekdo magistratnemu slugu A. Rusu na sv. Petra cesti ročni voziček. — Petnajst pogrebov so imeli 8. mar. popoldne v Ljubljani. Toliko opravka pri sv. Krištofu že davni niso imeli. — Vojaško patruljo pozval je v nedeljo ključavničarski pomočnik Rudolf llage. Patrulja ga je aretovala. — Vojaški izgredi so bili v gostilni Amalije Podkrajšek na Rimski cesti in pri Lokarju v Vegovih ulicah. Policija je naredila mir. — Mlada tatica. 13letna Frančiška Tavčar je ukradla v Moletovi prodajalnici na Poljanski cesti 10 kron. — V Ameriko se je tekom februvarja z ljubljanskega kolodvora odpeljalo 359 oseb. — Težko poškodoval je pečarski pomočnik Kralj v gostilni pri Črnetu nekega dijaka. — Krut oče. V ru deči vojašnici je delavec Novak tako pretepel svojega triletnega sinčka, da se je sinčku zaprla sapa in je zelo težko pričel zopet dihati. Izpred porotnih sodišč. Pred celjskim porotnim sodiščem je bil radi uboja obsojen Mat. Deželak na tri mesece ječe. Pobil je s kamnjein Fr. Bizjaka. Na tri leta je bil obsojen Tomaž Vrtačnik, ki je v bližini Ivraš pobil s kolom Jožefa Klačni-nika. Njegova tovariša sta dobila Tratnik 18 •mesecev in Marovt 15 mesecev. Na šest let je bil obsojen delavec iz premogokopa v Hrastniku Martin Soba, ki je zaklal svojega tekmeca Janeza Schmitta, ker je hodil z njegovo ljubo. Soba je zasadil Schmittu nož skozi sence v možgane. — 7. marca je bil obsojen 39letni tesar Franc Vodek iz celjske okolice, ker je Jožefa Vo-deba pobil s sekiro, na tri leta težke ječe. Pred ljuljanskim porotnim sodiščem se je zasedanje pričelo. Stal je pred porotniki sivobradi 67 letni glavnikar Jos. Blazuik, obtožen, da je 1(5. decembra 1. 1. v liračah svoji ženi zažgal poslopje in provzročil 1278 k škode, od katere je 850 K pokrila zavarovalnina. Obtoženec, ki živi s svojo ženo v prepiru, je ženi opetovano očital nezvestobo in zapravljivost ter jo je konečno, ko je svoje premoženje prepisala ženi svojega sina, tožil za odškodnino onega denarja, katerega je on po svojem mnenju zazidal v hišo.Pri sodišču je Blazuik imel ne-povoljen vspeh, zato se je se bolj razsrdil na svojo ženo in govoril, da bode zažgal češ "Vsibodete šli prej beračit, nego jaz." Drugi dan po razpravi pri sodišču je res pogorelo poslopje. Obtoženec ne more s pričami dokazati kje se je mudil v o-nem trenutku. Porotniki so Blazni-kovo krivdo potrdili z 11 proti 1 glasom, na kar je bil 071etni obtoženec obsojen na osem let ječe, poostrene s postom in vsako leto 16. dec. s temnico. Ko je Blaznika odpeljal paznik, obsoval je za slovo krepko svojo "boljšo" polovico, ki mu seve tudi ni ostala dolžna kope psovk. — Tako sta se poslovila, v življenju se bodeta težko še kedaj sestala. — Pred novomeškim porotnim sodiščem so bili obsojeni 311e-tna Jerica Vukojanec radi detomo-ra na 4 leta ječe, Slletui Alojzij Marn iz Bistrice radi uboja na 3£ leta. Krojaški pomočnik Jurij Petan, ki je zadnji čas bival v Ljubljani, je dobil radi tatvine 8 let. — Radi posilstva je bil obsojen Mat. Kroft s Krškega na 3 leta težke ječe cigan Simon Brajdič pa radi tatvine na 5 let. Oproščena sta bila fanta August Godec in Franc Povh iz O-brežja, ki sta bila obtožena uboja. — Dalje bil je obsojen 40letni vodovodni mojster Jak. Janež iz Ljubljane na 10 tednov zapora, ker je Viktorja Malija tako težko telesno poškodoval daje Maliju izteklo oko. Porotniki so zanikali namen težke telesne poškodbe in potrdili le drugo vprašanje. Dalje je bil obsojen na tri leta 19letni tesar Janez Pavšič, ker je zaklal K. Božiča. — štiri leta ječe jo dobil Janez Šiber, ki je 9. dec. 1. 1. prišedši z Jesenic v Št Vid pri Ljubljani zaklal mizarskega pomočnika J. Merčuna in težko poškodoval Janeza Kuharja. — Pred celovškim porotnim sodiščem^je bil oproščen delavec Jožef Doret.ti s Kranjskega, ki je hotel zažgati pri sodišču v Pokrčah. Smrt pred Sodiščem. Due 27. febr. bila je pred mariborskim sodiščem obravnava proti bivšemu uradnemu slugi Jakobu Pinterju, pristojnem v Kranj. Zadnji čas je bil 43letni mož agent vinske tirme Haus-maninger v Mariboru, Obtožen je bil poneverjenja. Obtoženec je pred sodiščem priznal svojo krivdo, v istem trenutku pa se je zgrudil ne-zavesteri. Srčna kap je naredila konec njegovemu življenju. Štajerske novice- Samo 14 dnij oženjen. Na Litiškim vrhu je umrl posestnik Gregor Prener. Pred 14 dnevi še le je obhajal svojo poroko. — "Pod Lipo" bode naslov poučnih knjižic, katere bo izdajalo "Ka-tol. tiskovno društvo" v Mariboru. Prvi zvezek prinaša "Črtice iz slovenske zgodovine." Zvezek stane brez poštnine le 30 viti. in obsega 96strani.—Ponesrečil se je v Selnici ob Muri pri podiranju drv lOletni fant F. Reater. Bil je'pri tej priči mrtev.—Okreval je č. gospod stolni vikar mariborski Matej Strakel v toliko, da se je vrnil domov in nastopil zopet svojo službo. —Postne pridige v mariborski stolnici ima letos kapucinski provincijal Lipniški o. Edvard Bervar. — Umrl je pri sv. Bolfenku blizu Središča ondotni nemškutarski trgovec -Štefan So-stanka. — Umrl je G. Mihael Mau-rič upokojeni nadučitelj pri sv.Ani na K. — Samomor. Na Črni Gori se je obesil Franc Smolnik- V Na-zaplah, župnija Majšberg, so našli zadnji četrtek obešenega neznanega tujca. Obleka je zaznamovana z R. Š. Sodijo, je doma iz radgonske okolice. Zastonj na Pan - amerikansko razstavi v Buffalo, N. Y., ki se bo otvorila due 1. maja t. 1, Prost vožnji listek3 iz Chicage do Buffale in nazaj hoče dati Amerikanski Slovenec vsakemu naročniku našega lista, ki pridobi od 15. marca do 1. junija t. 1. 25 novih naročnikov Amk- EIKAN8KEGA. Sl.OVENOA in dopošlje do tega časa nabrano celoletno na-ročniRO 25 novih naročnikov uprav-ništvu našega lista. s::rm m m Poprave izvršim hitro, solidno in Ka/posilja denar na vse h raje sveta. po ceni. ______ Ako vam ura ne kaže pravilno, KAPITAL $100.000. daj te jo meni popraviti. T. A. MAS0N, I>red8edUik-. GEO. M. CAMPItELL, podpredsednik KAR0L OESTERLE, ZLATAR Na voglu Chica9°in c,int°n "lic. 106 Chicago ulica, Joliet, 111. „ _ -FrankLFapjes H IV 13 ""I™ TOBACCO SPIT priporoča rojakom Slovencem v obil- ImJ V I >| I and SMOKE ni obisk svojo novo urejeno gostilno«. , Your Lifeawayl kjer se dobe vedno svože pijače in You can be cured of any form of tobacco using dobresmodke Oh snhotnh in "fr«« easily, be made well, strong, magnetic, full of uuurehmouKe. wo soooian je Iroe new life and vigor by taking MO'TO-BAO luncn in godba. Točim domaca vi- that makes weak men strong. Many gain na i7. pristnega grozdja po najnižji ten pounds m ten days. Over SOO.OOO cetli :ured. All druggists. Cure guaranteed. Booklet and advice FREE. Address STERLING Pltiirruvf Mich REMEDY CO., Chicago or New Yort 437 1 7th St. No. 211 lailMiei, /YllCn. Justice of the Peace na demokratskem tiketu JAMES P. MURPHY. Iz celovške škofije. V St. Pavlu v labudski dolini je dne 1. susca uinrl p reč. G. o. Jan. Nep. Vertot, starosta tamošnjega benediktinskega samostana. Dolga leta je oskrboval posestvo oo. benediktincev v Dobrlivasi. Porodil se je 29. junija 1825 v Gornjem gradu na Štajer., v rnašnika je bil posvečen dne 26. jul. 1852. Lani mu je cesar podelil zlati zaslužni križeč. N. P. v m.! — Mestni kaplan v Beljaku, č. g. Jern. Pšeničnik, je imenovan za vojaškega kapljanall. razreda v rezervi pri koroškem pešpolku št. 1. Za GO kron—dvajset let ječe. ■e. marca sta stala pred ljubljanskimi porotniki brata Jože Kopitar in Valentin Kopitar iz Mengša, obtožena hudodelstva ropa.Dne 22. jan. 1901 sta se pridružila Antonu Žnidar, ki se je peljal iz sejma, ter sta ž njim pila. Odpeljala sta se potem ž njim na njegovem vozu ter ga mej potom napadla in mu grozila:" Ali boš dal denar, ali boš crknil". Žnidar je bil ranjen. Lopova sta mu iztrgala žep, v katerem je imel listnico s 60 K. Pred sodiščem sta brata, od katerih je bil jeden že šestkrat kaznovan, tajila, a tajenje ni dosti pomagalo, ker sta res prava storilca, bil je priča Kopitarjev klobuk,katerega sta Žnidarju po pomoti pustila, njegovega pa vzela seboj. Oba brata sta dobila po 10 let težke ječe toraj za 60 kron, od katerih so pri nju dobili 38 kron — skupno dvajset let ječe. Ponesrečen dijak. Iz Gorice se poroča, da je na sprehodu proti Soči padel 15 metrov globoko čez rob brega dijak II. gimnaz. razreda Pi-tamic. Poškodovan je po glavi in na rokah. Stal je ob bregu na skali, ki se je odtrgala. Pripeljali so ga domov. Zopet stavka v Trstu. Težaki javnih skladišč v Trstu so sklenili da ustavijo delo in stopijo v stavko ker so dobili na zahtevo povišanja dnine in odprave akordnega dela nepovoljen odgovor. Orožen samomor vojaka. Iz Trsta se poroča, da je železniški paz nik j už. železnice našel na progi pod Groto blizu tamkajšnjega železniškega predora na dvoje presekano truplo vojaka Luke Vivode od 4. stotnije 95. pešpolka. Pri mrliču so našli listek z napisom: "KeY mi ni bilo mogoče povrniti se k storjenemu sklepu, pozdravljam vse tovariše četrte stotnije.—Luka Vi voda". Pedesetletnico svojega obstanka je preteklo nedelje praznovala celovška realka. Slovenske kramarice v Celju. so pale v nemilost pri celjskih in nemških občinskih očetih. Na predlog občinskega svetnika dr. Jabor- negga je celjski občinski svet prepovedal vse kramarije po hišnih vežah. Ošabni trgovci se tresejo pred konkurenco slovenskih kramarie! Celjski občinski svet je tudi sklenil da se blago izven steklenih omar ne sme obešati. Nogo zlomil si je v Gorici na ulici G. Iv. Fajgl, c. kr. računski revidentpri c. kr. gozdnem uradu. Smrt Slovenca v Bosni. V Za vidoviču v Bosni je ubilo drevo Slovenca Ivana Palmina. Bil je doma iz Bače pri sveti Luciji. S tira skočil je blizu postaje Lazi v noči od 1. na 2. t. m. tovorni vlak, vsled česar se imeli več ur zamude vsi poznejši vlaki. Nesreče ni bilo nobene. Nesreča na železnici. Vlak je povozil v noči 1. t. m. blizu postaje Dovja 68 letno Mino Noč, ki je bila takoj mrtva. Nesrečnica je vklub temu, da je bila proga že zaprta, hotela preko nje injojetako prehitel vlak. Mrtvega v stelji so našli dne 16. febriivarija na Rečici pri Bledu pri Krištofu Janeza Žemva. Ranjki je bil doma z Breznice in slaboumen ter je umrl gladu in vsled mraza. Ako trpiš na revmatizmu velikem utrujenju, oteklini, otrpnenih mišicah ali na bolečinah v križu, Seve-rovo St. Gothardsko olje te bo hitro pozdravilo. Cena 50c. ONEODVISNA OD KAKEGA TRISTA ALI KOMBINACIJE SUNNY BROOK DISTILLERY CO., LOUISVILLE, KY. Kapaciteta za di. stiliranje je 20,000 galonov na dan; kapaciteta 8,000,000 galon. Največji di-stilerji za izvrstno Rženo —in—Sour Mash žganje v vsi Ameriki. — Nekaj delničarjev tega lista trguje z našim blagom in istega lahko osebno priporočajo. V dopisovanje se priporočamo. Naslov: Western Office Sunny Brook Distillery Co., Madison & Market Streets, CHICAGO, ILL. Pitajte to! Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETl) in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih American Icc Co. prodajajo najceneje PHEMOG, drva, oglje, led itd. Office: Utt voglu Chicago tu Columbia Streets. Orlice Telephone No. 67. Residence Telephone No. 139, Mehki premog . 3.00 ..»••• 3.25 3.50 Trdi premog ^'75 Brata Simonich v Ironwood, Mich. priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk. JOHN 31GD1C 11^5 Lake St., Cleveland, O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna iti točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d. CANDY CATHARTIC , «« Gfoc AR Dntffflnte. Genuine stamped C. C. C. Never sold in bulk. Beware of the dealer who tries to sell "something just as good." Glavobol, nervozuost,pomanjkljivost" spanja, duševno utrujenost in posledice nezmernosti se najhitreje ozdravijo s Severovimi odlaki za glavobol in neuralgilo. Cena 25. Emersonovih Gramerjevih Kimbalovih in Heinzevih glasovirjev kakor tudi Kimbalovih ...orgelj... Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev od #10.t>0 do #75.00. Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIKANSKEGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in godbeno instrumente pa pri P. Mersinger, 109 S. Ottawa cesta. JOLIET, ILLINOIS. TELEFON 2001. —SLOVENSKEGA ^,AU01)^^ SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK IDR. O. IVAN POHEK sedaj nastanjeni zdravnik 11a: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo., bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča tor predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu. Glasoviti J« proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečlh zdrav ■niškili vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Kujnoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo,. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami jo postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj so vsakdo, ki boleha, obrne na: DK. <». IVANA POHEKA. •S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revniatizem, slab<> prebavljahje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost., lajne bolezni, vsakovrstno rano, izraščanje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspoha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka I>r» IVANA POHEKA. On je na STOTIN K IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil' posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. ' Dr. G. Ivan Pohek «e je pokazal izredno luidarjeneya pri zdravljenju iensk in otrok. -—:VSI ONJ:- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezon, in 011 odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako se ima zdraviti V slučaju, da vidi. da je bolezen neozdravljiva, 011 to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: VSAKEMU KATEUEMU PRIDE V ROKE:— Svedočim, da sem osebno znan z dr, G I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman iieuvele{)ovf-sti Morem ga vsakemu toplo priporočiti. THOs. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, K as. 8 tem potrj ujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; J« visoko cenjen za svoje poštenje 111 priznan za najboljšega zdravnika v Kansas Oity. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A. Dragi g. dr. Pohek:—/' vanim zdravljenjem j«, bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogočo kaUenm drugemu proglašenemu zdravniku storiti Zato se vam lepo zahvaljujem. o. «. POSTER, sodn'k v Topeka, K as. SpoJloVi«) II. dr. p«»h«h:-S5»bv»lial a let :m Jolodc-u in jrovlh Iu sum mislil, da ni vef> pomoči nujo bolezen. Vaš udnnl JOS. ZGANlč, Hustings, I'a Spoštovani Dr- Polwk;—l>pa vam hvala zu ozdravljenje mojega revmaUzma: vsled katerega sum trpel oelih XQM- JAKOB KELI.KU. Helena,"Mont. Drairi«. Dr. l'«h«k: -Naznanjala v»m, da moj slu lzRlcda Cist« zdrav In »o Viiin lepo zuln i za vaSe »s|.*4no zdravljenje. STKVK MAKAK, Cameron* '<> prucl zdra »UfST&tjn« v,"n naznanjam, da j« moj sin povsem doliil zrak iu .lohr« vid' tr , na obe odi cisto nlC viuhuioiijo easa. 11 unijo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje BBS HKNDlatsoN, Kan* SpoStovaui gosp, zdrav ni :-VelU vam bvalu za svoje ozdrav Ijei,z lev ke bolezri TitO.M. JUHKOVIC, Iron Mounta: —nasvete daje zastonj.— No pozabite priložiti znamko za 2 c ta odgovor,—Vsa pisma naslov ilo n. l>fii. G. I V.V?* POHJ5K, Post Office Boxes 553 & 503. KANSAS CITY, MO AMER1KANSK1 SLOVfcMhC, MARC 29, 1901. AMERIKAMI SLOVENEC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi slovenski katoliški list v Ameriki. Izdaja Slovensko-anierikansko Tiskovno društvo V JOLIET-U, ILL, IZIDE VSAKI PETEK. Za Ameriko stane; za celo leto . . $ 2.00 za pol leta . , . $ 1.00 Za Evropo. Afriko in drugo inozemstvo: za celo leto . $3.00 ali 15 kron. za pol leta $1.60 aH 8 " Posamezni listi po 5 c. Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki, preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR in naročila pa na tiskarno: AMERIKANSKl SLOVENEC, cor. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. AMERIKANSKl SLOVENEC". Published weekly at Joliet, J/l. by ,, The Slom/lic-American Printing Co." cor. Benton & Chicago Str a., Joliet, Ills. The' only Sloven i c paper west of Ohio and the Organ of the Grand Camiolian Slovenje Catholic Union of the United States of America. . Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application. Entered «t the Post offiiie at Joliet, 111. (is seooud Class matter. CERKVENI KOLEDAR. 31. marc Nedelja <5. post. Cvetna. 1. april Pond el j ek Hugon, škof. 2. ,, Torek Franč. Pav. 3. ,, Sreda Rlhard. 4. ,, Četrtek f Veliki četrtek. 5. ,, Petek f Veliki petek. C. ,, Sobota + Velika sobota. Svete rane našega Od-rešenika. Strahovito zmučerto je bilo telo našega Gospoda Jezusa, ko je visel na križu. Ves njegov život je bil takorekoč le jedua strašna rana, kakor pravi prerok Izaija: "Ni je na njem podobe, ne lepote; od podplatov do temena ni nič zdravega na njem." Pa na tem raztrganem, razmesarjenem telesu vidimo posebno pet velikih odprtih ran, na obeh rokah in nogah in na stkani, katere so mu naredili žeblji in sulica. Izveli-čar sam je počastil te rane s tem, da je obdržal njih znamenja še po vstajenju, te drage rane se se vedno blišče »a njegovem poveličanem teles« v nebesih, in ko se bo prikazal sodnji dan kot božji sodnik na oblakih neba obdan od angelov in svetnikov, se bodo svetile njegove svete rane v nepopisljivi svitlobi nebeškega veličanstva. Zato časti cerkev zlasti zdaj v postnem času svete rane našega Odrešeriika in jih priporoča vernikom v pobožno češčerije. Česa nas učijo rane J e -;ns O V e? — Kažejo nam., kako ne-,-sWično nas je ljubil, in kaj je storil i* trpel iz ljubezni do nas. Svete i rane na telesu Odrešenikovcm nam Hclič^jjrti-: Poglej o človek! ker te neskončno ljubim, zato semi tako strahovito trpel, ker sem hotel tebe re-Sjai peklenskega ognja, sem si dal na svojem nedolžnem telesu vsekati tako grozovite rane. "Ranjen je bil zaradi naših grehov, potrt zaradi naših hudobij, z njegovimi ranami ,siuo bili ozdravljeni", piavi Izaija. Rane so krvavo-rudeče kakor roža, roža pa jo znamenje, podoba gorečo ljubezni. Zato piše sv. Bernard, premišljujoč svete rane Izveličar-jeve: "Poglej in opazuj rožo k r v a-v e g a trpljenja, kako žari in r u d e 6 i v z n a m e n j e naj -gorečnejše ljubezni. Poglej roko eno in drugo, ali ne boš našel rožni cvet ljubezni na obojih ; ozri se na nogo eno in drugo, ali niso rožno-rudeče od ljubezni? Poglej odprto s.ran, tudi njej ne manjka rože ljubezni, ali ta je belo-rudeča zaradi vode, ki je tekla iz strani Jezusove." In sv. Avguštin Opominja: "Poglej rane visečega, kri umirajočega, čast Odrešdiika Kristusa; njegova glava je nagnjena, da te poljubi; njegove roke so razprostrte, da te'objamejo; njegovo srce j.- odprto, da te sprejme v se. O, povzdigni svojo glavo gori k njemu, da prejtneš'njegov poljub, nikar se* ne odteguj njegovemu lju-bezujivemu objemu F' Sv. evangelist Janez piše, da ko so vojaki prišli do Jezusa, so videli, da je že mrtev in mu niso štrli ko-stij; ampak eden i»inej vojakov je s sulico odprl njegovo stran in zdajci je tekla kri in voda iz nje. Sulica je prebodla njegovo srčno stran in naredila široko in globoko rano. Usta Izveličerjeva so sicer umolknila v smrti, ali njegovo prebodeno srce govori jezik ljubezni in kliče : Poglej, o človek! z večno ljubeznijo sem te ljubil. Poglej to srce, ki je ljudi tolikanj ljubilo ! —Jaz sem stopil doli z nebes, da bi ti enkrat v nebesa prišel; — jaz sem trpel lakoto in žejo, sem čul in se postil, da bi bil ti nasičen z nebeško jedjo in pil iz reke večnega veselja ; — jaz sem bil od Juda prodan, da bi odkupil tebe s svojo krvjo ; — jaz sem bil od Petra zatajen, da bi tebe spoznal pred svojim nebeškim Očetom; — moje oči so bile napolnjene s krvjo in solzami, da bi ti gledal neskončno lepoto božjo; — jaz sem bil krvavo bičan, da bi ti odšel šibam božjim za svoje grehe ; — jaz sem bil s trnjem kronan, da bi kronal tebe s častjo in slavo;—jazsein bil k smrti obsojen, da bi bila preklicana tvoja smrtna obsodba;—jaz sem bil venkaj pahnjen iz jeruzalemskega m^sta, da bi odprl pot tebi v nebeški Jeruzalem; — jaz sem bil oropan vsega oblačila, da bi oblekel tebe s svatovskim oblačilom posvečujoče milosti božje; — jaz sem bil z žolčem napajan, da bi ti okusil sladkost čiste in mirne vesti; — jaz sem umrl na križu, da bi ti večno živel; — jaz sem bil s sulico ranjen v srce, da bi v tvojem srcu vžgal ogenj ljubezni. Poglej, o človek ! jaz sem dal vse, kar sem imel, sem storil vse, kar sem mogel, povej, kaj bi mogel še več storiti? Kaj sem ti storil ljudstvo moje ali s čim sem te razžalil? odgovori mi! Ozrimo se torej večkrat v presvete rane, ki nam tako glasno oznanujejo ljubezen Jezusovo in tudi v našem srcu se bo vnela najsrčnejša, naj-liValežnejša ljubezen do njega. Saj ni mogoče, da ne bi ljubili njega, ki je iz ljubezni do nas take rane prejel, take bolečine trpel! Gorje nam, ako to neskončno ljubezen povraču-jemo s sovraštvom in žaljenjem, kajti potem nas zadene strašno prekletstvo, katero jo izrekel sveti Pavel nad takimi nehvaležniki: "Kdor ne ljubi našega Gospoda Jezusa Kristusa, bodi preklet!" Bliža se Veliki teden. V krasnih obredih nam bode stavila cerkev pred oči zadnje trpljenja polne ure i/, življenja Odrešenikovega na zemlji. Odgrnila bo sveto razpelo ter nam kazala svete rane Jezusove na rokah in nogah in njegovi srčni strani. O, pristopimo takrat z zaupanjem h križu Gospodovem, poljubimo s skesanim in ljubečim srcem svete rane njegove, naslonimo sena njegovo prebodeno srčno stran in obljubimo, mu, da hočemo zanj živeti in iz ljubezni do njega trpeti in umreti. Premogarska unija v Pennsylvaniji. V dopisu iz Hazletona in tudi v noticah pod naslovom "iz delavskih krogov" smo že sporočili dvakrat v našem listu o napetosti, ki vlada med premogarji in njihovimi delodajalci, lastniki premogovnikov v Pennsylvaniji. Ker pa je med on-dotnimi premogarji mnogo naših pridnih rojakov in ker je to veleva-žno delavsko vprašanj«, je naša dolžnost, da nekoliko podrobneje sporočimo o konfliktu med unijo in de-lodaialfi. Lansko leto so štrajkali premogarji v Pennsylvaniji v vseh premogovnikih; kjer se koplje takozvani trdi premog, so bili popolnoma usta- vili delo. Zahtevali so povišanje plače in priznavanje unije. Bližala se je zima, naročila na premog so se množila. Lastniki premogovnikov so prihajali v stisko. Bližale pa so se tudi volitve predsednika, velika politična hiba bi bila, ako bi bili kapitalisti v tako velevažliem momentu pahnili od sebe delavstvo. In tu je bila druga stiska "baronov premoga." Delodajalci so morali odjenjati. Ugodili so zahtevani delavstva, a le na pol. Povišali so delavcem plače, da so se rešili stiske, a priznati niso hoteli unije. To je kazalo nepošten namen. Pridobitev za delavce je bila torej zelo majhna. A več tudi niso si bili v stanu izposlovati. Delavce je pritiskal glad. Trebalo je kruha za zimo, prav kakor lastnikom premoga. Pobotali so se. Obljuba pa, katero so storili lastuiki premoga nasproti premogarjeui. prestane s prvim aprilom. Do tedaj se mora določiti nova "scala" zaradi plače. Delodajalci se nič ne zganejo. Niti omenili niso, kako mislijo to izvršiti. Predsednik premogarske unije John Mitchell je sklical letno konvencijo, da bi rešila to pereče vprašanje. Poslal je tudi povabila na vse družbe, ki so lastnice premoga v interesovanem okolišu, da bi skupno dognali "soalo" in rešili in pobotali še več drugih obojestranskih zahtev pravično in v zadovoljnost obeli strank. Gotovo je bilo to ravnanje lepo, pošteno in pravično, saj je to med poštenimi delodajalci in delavci že stara navada. Pa kaj so storili povabljeni magnatje? še odgovorili niso na vabila. Nad 600 delegatov krajevnih unij je zborovalo in se posvetovalo o tem perečem vprašanju, a delodajalcem se ni zdelo vredno odgovoriti na vabilo. Vsak delegat zastopa sto delavcev krajevne unije ali pa celo več, manj jih sploh ne sme, V Hazletonu so zborovali zastopniki (50,000 delavcev, mnogo tisoč delavcev je bilo prisotnih v duhu, ker niso bili v v stanu odposlati svojega zastopn ika In na tako zborovanje se našim "premogarskitn baronom" ni zdelo vredno poslati svojega zastopnika. Da celo odgovoriti se jim ni zdelo vredno na vljudna povabila. To postopanje je očitno preži ran je delavstva in največje zaničevanje.A veiidar so morale tako ravnati družbe, ako so hotele ostati dosledne. Unije niso marale priznati, unijske plače ne plačevati, s kratka o uniji niso marale ničesar slišati. Zakaj pa ne? Govore sicer, da so prijatelji delavstva, da ne žele zatirati premogarjev, ustanovljajo jim celo knjižnice. Kaj pa je vendar pravzaprav ta unija? Premogarska unija je prav kakor vse druge unije, zveza združenih premogarjev, organizacija, v dosego delavskih koristi, jednota: vsi za enega, eden za vse. Ivaj pa je to tako strašnega, kaj je to tako groznega, ako so delavci složni, združeni, ako branijo drug drugega pravice? Ali se ne sme delavec potezati za svoje pravice? Ali delavec sploh nima nič pravic? In če jih ima, ali se potem ne sme združeno delavstvo potezati skupno za svojo stvar. Ali ne sme celota braniti posameznika? V slogi je moč. Kar eden ne zmore, opravita dva, kar dva ne, sto, kar sto ne opravi, zmorejo tisoči.. .. Braniti se sme vsakdo. Volu je dobri Bog ustvaril v svoji neskončni previdnosti roge, konju kopita, psu zobe. Obramba delavcu so unije, jedno te. Združeno delavstvo lahko doseže svoje pravice, posameznik nič. .Slep mora biti, če se kdo drzne trditi, da so unije škodljive, pogubne za delavstvo. In če niso, če je nasprotno res, če so res koristne in če je tudi res, da so lastniki premoga v Pennsylvaniji prijatelji delavstva, zakaj potem to preziranje, zakaj nasprotovanje uniji? Vprašamo, zakaj? časih je obstojala res v Pennsylvaniji neka tajna unija "Molly Ma-guire", katere namen je bil sicer lep, asobilasredstva grda. Potezala se je za pravice delavstva, a z grdimi pripomočki. Snovali so tajne zarote, borili so se s požigom, z urtiori za svoje koristi. Delodajalci sp se bali, trepetali so pred njo in njeni uspehi so bili sijajni. Tedaj so se samo bali, a nikdar bi se ne bili drznili tako očitno nastopiti proti nji, kakor sedaj zoper njeno krotko, pohlevno naslednico. A sedanja premogarska unija nima nič sličnega s svojo krvoločno prednic?.). Člani sedanje unije se bore s poštenimi sredstvi za svoje zahteve. Z umori ne prete lastnikom jam, s j požigom jim ne uničujejo imetja. Nič ne marajo tujega, zahtevajo samo to. kar je njihovega, kar jim pripada po Božjem in človeškem zakonu. In da si ne morejo lastniki jam očitati najmanje napake sedanji uniji, radi katere bi bilo njihovo postopanje opravičeno, vendar žalijo za nje se trudeče delavstvo na sramoten način, ko se prav v isti sapi lažejo in ližejo istemu delavstvu, da bi mu nasuli peska v oči. če so prijatelji delavstva, zakaj niso njegove zveze? Na čelu zveze stoji sedaj nu-ž, čigar značaj je tako čist, tako vzvišen, da se ga ne drzne omazati prav nikak klevetnik. Predsednik John Mitchell je priprost delavec, nenavadno nadarjen in obdarovan z vsemi potrebnimi lastnostmi, ki ga zahteva od njega mesto, katero zavzema. O njegovi nesebičnosti naj navedemo samo ta le dokaz : Za zasluge pri lanskem strajku so nabrali njegovi tovariši-delavci večjo s voto denarja, da bi mu kupili v znak hvaležnosti hišo. Mitchell se jim je lepo zahvalil za naklonjenost, a je ukazal porabiti nabrani denar za fond, iz katerega naj se izplačujejo podpore udovam in otrokom ponesrečenih premogarjev. če torej nimajo lastniki premogovnikov nič zoper delavce, če nimajo nič zoper vodstvo tinije, morda so pa samo nasprotniki organizacije, združevanja? Kratek odgovor so trust:. • Dokazano je za vsakega, da so izjave naklonjenosti delodajalcev do delavcev samo sladke fraze in dokazano je, da nimajo petmsylvanijski lastniki premoga prav nič srca do svojih delavcev. Napovedali so uniji boj, unija pa so delavci, napovedali so delavcem boj. Delavci so se prisiljeni bojevati, ker se jim je boj usilil. Započeli bodo s širajkom. Ne ve se še če bodo zmagali, vendar bi bilo s stališča krščanstva in človekoljubnosti kar najtopleje želeti zmage, pričakovati pa bi bilo, da bi j vsi pošteno misleči državljani podpirali podpore vredne dela.vce v njih pravičnem boju. Naše kmetijstvo. Letošftja Statistika o naši industriji in o našem izvažanju je presenetila vesoljni svet. Na vseh koncih in krajih so delali ozkosrčni birokrati dolge obraze in kisle poglede. Kar v glavo jim ne gredo te kolosalne številke. Do i red nedavnega časa so smatrali Ameriko samo za pribežališče raznih luntpov in pobeglih bankirjev. Podjetnost, marljivost in vstrajnost svobodoljubnega amerikanskega ljudstva so smešili ali pa prezirali. In raznim "vlad nim" krogom na ljubo se je izražalo tudi vedno slabo informo-vano časopisje kulturne Evrope o Ameriki tako nekako od zgoraj doli. Kaki nazori so morali vladati o mogočnih Združenih državah v Evropi pač dovelj jasno kaže dejstvo, d:> se je drznila hroma, trhlena Span-ska izzivati mlado, krepko Ameriko, Sledil je poraz, sijajen' poraz, j In tam v Evropi so padale luskine z j oči. Letos pa 'je že naš poslanik ! igral veliko ulogo in odurni evrop-1. ski diplomati so z njim v Pekingu učljivo ljubeznjivo koketirali. Pred nekaj leti so izvažali iz Evropi, saj se marsikatero zrno, ki je vzrastlo na naših farmah, pomelje tam. Navzlic temu pa so evropski časopisi, ko so pisali o ogromnih številkah naše industrije, povdar-jali—ne vemo ali iz hudobnosti ali iz nevednosti,—propad našega kmetijstva. Gotovo pa zanima naše cenjene čitatelje, kaj je v tem oziru z resnico. Načelnik poljedelskega odseka pri lanskem štetju je podal vladi v Washington to-le poročilo: V Združenih državah je vsega skupaj 5,700.000 kmetij (farm), to je za 1,140.000 več, kakor jih je bilo leta 1890. V teh številkah pa so zapopadene samo one kmetije, ki se dejansko njih lastniki pečajo le s poljedelstvom. Ako te številke nekoliko razračunimo, razvidimo, da je nastalo v zadnjem desetletju vsak teden 2192 novih kmetij ali 313 vsak dan. Te številke jasno pričajo, da ni resnična trditev, ki govori, da mrzi mlajša generacija poljedeljsko delo, ali da ne mara stanovati na deželi. Številke pričajo, da je veselje do poljedelstva v mlajši generaciji celo narastlo in tudi dejanjske izkušnje pričajo o tem. Gotovo so do tega pripomogli z vsemi udobnostmi opremljeni stroji, ki za polovico olajšujejo pridelovanje, pripomogla pa so do tega tudi vedno množeča se prometna sredstva, kakor nove ceste, železnice, brzojavi, telefoni, pošta. Že po velikanskem napredku v zadnjih desetih letih je z gotovostjo soditi, da se bo naše kmetijstvo v najkrajšem času razvilo in da se bodo počasi tudi oni oprijeli kmetijstva, ki se ga do sedaj boje radi dolgočasnosti, osamelosti na deželi. Električne železnice bodo v to v najbližji bodočnosti veliko pripomogle. V severoatlantiško sekcijo spadajočih državah: Maine, New Hampshire, Vermont, Massachusets, Bhode Island, Connecticut, New Jersey in Pennsylvania, v onem del u naše dežele; ki ima najvišje razvito industrijo in kjer je ogromno število tovarn, premogovnikov in drugih rudnikov, je bilo že leta 1850. 489.754 farnierjfev, 1. 1900 je pa število narastlo na 670,000, ne da bi se površje obdelane zemlje kaj povečalo. Približno isto je možno trditi o onih osmih državah, ki so prištete južno-atlantiški sekciji. Delaware, Maryland, Virginia, Sev. Carolina, Juž. Carolina, Georgia in Florida so imele leta 1850 248.196 farm, 1. 1900 960.000. V sredini ležeče države: Ohio, Indiana, Illinois, Missouri, Sev. Dakota, Juž. Dakota, Nebraska in Kansas pa so dosegle v zadnjih petdesetih letih velikanski napredek. V tej sekciji je bilo leta 1850. 437,597 fartn, do konca stoletja pa je to število narastlo na 2,200.000 in samo v zadnjem desetletju se je na tem ozemlju ustanovilo 280,000 novih kmetij. V severnih državah ni možno izkazati doslej še nič prav posebnega napredka, to pa zato, ker se je sto-prav v zadnjem letu započelo giba-|je v ono smer. Tam je še mnogo zemlje, ki čaka pridnih rok, katerim bi obilo poplačevala trud, ki bi ga ji žrtvovali.— Tako govori uradna statistika o našem kmetijstvu. Ako tedaj primerjamo samo številke in sa celo prav nič ne oziramo na dejanske razmere, spoznamo takoj, da je n:iše gospodarsko stanje nazdravi podlagi in da se naravno razvija. Kakor pa so številke v industriji in istotako v kmetijstvu ogromne, vendar ni še nikakega strahu, da smo že na vrhuncu. Nasprotno baš riam daje zavest, da smo prišli na otlo stopinjo, kjer se nam bo možno še le razvijati. Ustvarili smo si po dolgoletnem trudu in naporu podlage*, ki je .potrebna, da se dvigne država do one moči, ki je določena v zgodovini nam. Od meščanske vojne sem se je letos prvikrat dogodilo, <3» nl izvoljen prav noben zamorec v za-konodajstvo Sev. Caroline. O zavlačevanju v o 1 i t v' s e n a to r j e v v Nebraski je izustil lanski protikandidat Mc Kinleya te le lepe besede: V Nebraski sta za oddati samo dve mesti senatorjev, že' v leznic pa je več, kakor samo dve, zatorej ne more vsaka železnišk" družba imeti svojega senatorja in W je tudi vzrok da se volitev zavlačuje A m e r i k a n s k i č e v 1 j i s e n6 bodo p o s 1 e j več izvažali na RU(I' ko, ker je eolnina tako silno poskočila. Naš 'konzul v Petrogradu p' vabi zaradi tega naše tovarnarje n" j Rusko in jim obeta da bi se tak" podjetje dobro obneslo. — Mord" tovarnarjem? ! Kam pa delavci, naj se tudi izselijo na Rusko ? Atentat na nemškega «e s a r j a — tako trdijo hudomušni1 — je napravil njemu samemu velik0 veselje. Po govorjenju, obnašanj" j in mišljenju nemškega cesarja bise dalo z mirno vestjo presoditi, da W neznansko ponosen na "smis", ga bo nosil na licu, saj je že do«®' daj tako goreče protežiral doti®' nike, ki so si v kakem prismojen«®1 dvoboju razrezali kožo. Kaj je novi jekleni tru«' j| pravzaprav, se da spoznati iz tek 'e ■ podatkov: Vsega skupaj ima tovarn za jeklo, 78 velikih topili^' 6 kolosalnih naprav za izdelovanj« jeklenih izdelkov. Železni rudn^1 ob Lake Superior dajo 11 milijo"0* ton rude na leto; nadalje posfltt 70.823 akrov ozemlja, kjer se koplje premog, brodovje šteje 64 la" i| ževala zvezo z morjem, v bližini brežja pa se bo poslej mudilo bojnih ladij. Spremstvo carja Nik0' laja II. šteje letos 84 oseb. M0(J temi se nahaja adjutant, katereg' je imenoval še car Nikolaj I. in je sedaj star 95 let. 25 generalnih jutantov je še izpod carja Aleksa"' dra II. 5 izpod Aleksandra III., pa jih je že imenoval sedanji cgt Nikolaj II., tako, da ima vseg" skupaj 48 generalnih adjutant«*' Generalmajorjev je 11 in 1 kontr8 admiral. Krilnih adjutantov Carski dvor obsega 14 dvornih ša^ prve vrste, 85 druge vrste, vrhu teg* ima sedanji car v službi še 66 o»e v šarži drugega razreda. Z vs®"1 drugim osobjem šteje sedanji dv°r 920 oseb in z carjevim osebni'1® spremstvom vsega skupaj 1004 sebe. Kalifornijsko o r j a š k 0 dreVje je prišlo.v nevarnost 111 če 6e vlada ne pobriga nekoliko li te gozdove, bodo v kratkem žrtflV sekire. Pred nedavnim, časom namreč prešli v last nekega lesneg* trgovca. To svetovno znano orja" ško drevje raste v desetih večj'*1 \ skupinah na zapadni strani Siera f Nevade in v vseh dobah so se hot"" niki zanimali zato največjorastli"0 Časih so cenili starost teh velikan«* na pet tisoč let. V zadnjem času s" je nekemu časniškemu poročevalk" zljubilo starost nekoliko pobliŽj® dognati, pa je preštel letnice št«r!> "plesiče",katero drevo so leta 18£)3 ^ izpodžagali. To drevo čigar štor nazvali "plesiče," je bilo vi«0^. 300 čevljev, premer štora pa ®erl 25 čevljev. Dotični poročevalec r naštel 1147 letnic. Znano pa ne zrasteta v enem letu nikdar dvfl ' taki letniui, ampak daje prej m0' goce, da mora ena dve leti ras11' zato je gotovo, da je bilo to dre?0 lela 1853. staro 1147 let. Kakor se čuje, hoče državna oblast poskr beti, da je vsaj nekaj teh velikan«* ohrani še našim potomcem. 1 Združenih držav samo surovo železo, premog in druge surovine. Dandanašnji preplavljajo naše tovarne vesoljni svet z najfinejšimi stroji. Naši izdelki uživajo povsod največjo veljavo, povsod se kaže zanimanje za našo industrijo in zahteve in naročila se ninože. In da si imamo nenavadne vojne stroške, je letošnji kongres znižal davek za 44 milijonov dolarjev. Nenavadno močno gospodarsko stanje je pridobilo veljavo, ugled, spoštovanje. Številke so govorile, številke so dokazale in odprle oči. Vendar je moč predsodkov še vedno velika. Znano je, da pridelujejo Združene države dovelj žita za domače potrebe, znano je pa tudi, da ga poleg tega izvažajo milijone ton v siromašne, neplodovite dele sveta. To vedo prav dobro tudi v Nenvadno stavostana« pravila gospa W. B. Wright iz Philadepliije in kapitan Howard Blaekburn iz Gloucester, Mass. Ves atlantiški ocean hočeta prevoziti v malem čolnu. Stavila sta za visoko h voto, da kdor bode prvina evropski obali, dobi stavo. Spremstva ne marata nikakega. Gospa Wright je izborna veslarka in se nadeja, —če ne bo posebnih nezgod,— posekati kapitana, ki je že nekoč prevozil na ta način to črto. Iukorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898; URADNIKI: Predsednik: Anton Nkmanicii, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, IU. podpredsednik: John R. Sterbknz, 2008 Calumet Ave., Calumet, MicL \ J" ra;jnik: Mihael Vaedjan, 903 N. Scott St.; Joliet, III. Tajnik: Anton Sicala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, III. j?lagajnik: Anton Golobxtsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. °uhovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor- I J- Krakee, 501 3rd St., Anaconda, Mont. v niki- 1 Anton Štefanič, Box 852, Soudan, Minn. [ Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo, finančni ( J°HN Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ii odbor- \ John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. s0 ( Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni { MIIIAEL Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. ' odbor: \ John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. 8< ( Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. Prizivni ( Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, III. odbor \ Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ' John Grdina, 1751 St. Clair St., Cleveland, O. VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika <(M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedflOtinega tajnika (M. WARDJANA) po svojem zastopniku (delegatu) in po r nikomer drugem. Pristopili so: ® društvu sv. Roka 15 Allegheny, Pa. Franc Lipoščak 2522 roj 1879, Anton Križe «23 roj 1878, Janez Mihelič 2524 roj 1875, Jožef Zelko 2525 roj 1875 sprejeti v 1 marca 1901. Društvo šteje 53 udov. ^aruStvu sv. Jožefa 16 Virginia, Minn. Jurij Simonič 2526 roj 1875, Jožef Seme roj 1876, Janez Erjavec 252S roj 1867, Matija Kastelic 2529 roj 1870, Janez V Hočevar 2530 roj 1870 sprejeti 18. marca 1901. Društvo šteje 105 udov. iPtvir sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. Janez Terkar 2536 roj 1874 sprejeti 25. v marca 1901. Društvo šteje 186 udov. tfuštvu sv. Jožefa 12 Forest City, Pa. Janez Suhadolnik 2531 roj 1876, Matija V yrum 2532 roj 1869, Franc Zore 2533 roj 1867, Janez Meden 2534 roj 1868, Ant. |r,, LoSar 2535 roj 1862, sprejeti 20. marca 1.901. Društvo šteje 116 udov. iruštvu Jezus D. Pastir 49 Sharpsburg, Pa. Peter Kral 2537 roj 1869, sprejet 26. jj '"area 1901. Društvo šteje 31 udov. l'ruštvu sv. Petra 51 Iron Mountain, Mich Valentin Kaiser 2538 roj 1873 sprejet marca 1901, Društvo šteje 32 udov, Prestopili so; °d društva sv. Janeza Krst. 11 Aurora, 111. k društvu sv. Fran. Šal. 29 Joliet, 111. . Mihael ICostelc 825 25. marca 1901. I Društvo šteje 18, II 187 udov. Suspendovani: društva sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Matija Račlciv212 22. marca 1901. D. š. 176 u. Q društva sv. Jožefa 53 Waukegan, 111. Anton Zeleznikar 2261 18. marca 1901. Društvo šteje 90 udov, Suspendovan za nedoločen čas: ^d droštva sv. Petra in Pavla 51 Iron Mountain, Mich. Blaž Čop 2169 4. marca 1901. Društvo šteje 30 udov. Odstopili: društva sv. Frančiška Seraf. 46 Greater N. Y. Hugo Robas 2073 13. marca Oj 1!'01. Društvo šteje 17 udov. aruštva sv. Petra iu Pavla 51 Iron Mountain, Mich. Mat Gregorič 2172 4. marca l, 190l. Društvo šteje 31 udov. | Izločeni: ^d društva sv. Roka 15 Allegheny, Pa. John Mravine 1047 20. marca 1901. D.š.52u ,ruštva sv. Cirila in Metoda 4" Tower, Minn. Anton Spolar 2280, Franc Wesel •id<518. marca 1901. Društvo šteje 208 udov. M. WARD J AN, I. tajnik K. S. K. J., 903 N. Scott St., Joliet, 111. Društvene vesti. \ __ . Joliet, IU, 27. marca—Dru- . v° sv. Frančiška Šaleškega je «lo svojo redno mesečno sejo v 1C:(1eljo 24. marca. Pri tej seji so Sav/oi- • ieu novovoljem uradniki svoja pri tej 1)riiiki je izročilo *Hsfcvo tajniku g. M.H.Nemaniehu . tril.etno vestno delovanje zlat z napisi K. S. K. J. in Dr. 0 " ^r- Sal. Istočasno so pripeli j.a l,rsa zlat križ g. Štet. Kukar-ju, ,lterega mu je prisodil zadnji °ntest. j ^ Odbor društva sv. Jožefa št. 2 *ldl6t' naznanja vsem svojim m> da se bo vršilo mesečno zbo-rovo,, • iH.i . name8t° "a Veliko nedeljo, ^ 1 l!ljo potem, to je na Belo nedc-J0' dne 14. aprila. ^'»icago, m., •■><). marca.— jt' H;tukajšnje društvo sv. Alojzija K- S. K. J. je sklenilo pri mesečnem zborovanji, da K ' Vl «vojo skupno velikonočno 'H,;d 31. marca ter da tako ugodi ^-dim naše matere sv. katoliške ' kve in postavam K. S. K. J. Martin Kremesec. ******* Minn , 2G. marca— ;§/e društvo SV. Cirila in Metoda Pfeu J®dnote je' opravilo jil('l",Q 8poved in prejelo sv. obba-V nedeli°> dne 24. marca. Udje Po(*\Zel° mt,og0brojno udeležili te r,,;;—ti, vendar vsem to ni bilo tei,f°Ce" °P°n»njam torej uljudno MoU P°t0m V8e one' da t0 8V°j° ',".,'"(|StV naj krajšem času store in »i,S jej0 Prvemu tajniku spoved-y l^tkevsaj V30. dneh Kdor bi Jt(.l,."'ari1 t0 8vojo dolžnost, pre-' 1 bUi ud našega društva. John Zobec. Iz delavskih krogov. Massillon, O. 25. marca.— Pri tretji konferenci med premogar-ji in operaterji so se pokazale velike težkoče. Vsega skupaj je 25 točk, glede katerih vlada nespora-zumljenje. Premogarji so zelo odločni v svojih zahtevah in so izjavili, da bodo pričeli štrajkati. Pittsburg, Pa., 23. marca.— Včeraj se še ni doseglo med zastopniki premogarjev inproducenti okoliša Pittsburg še prav nikakegaspo-razumljenja. Odbor premogarjev se jena to posvetoval sam za se, kar daje nekaterim sklepati,' da bo pri-' prihodnji skupni konferenci zavzel premogarski odbor drugo stališče. Tovarna za jeklo v Lumberlaid, Md. kije bila doslej last Potomac Steel Co. Iz Pittsburga in ki je že od minulega septembra počivala je prešla sedaj v last Jos. Schoenthal in sodrugov. Zatrjuje se iz verodostojnih virov,',da bo pričela ta tovarna s prvim aprilom zopet delati. Y o u n g s t o w n, O. , 26. marca. — Vsi uslužbenci Mahoning in She-nango Co. so se organizirali. Blizu 2500 delavcev je vstopilo v unijo. Do prvega aprila zahtevajo deset odstotkov povišnja plače. Ako se jim do tedaj ne izpolni zahteva, groze s štrajkom. Newcastle, Pa. 26. marca. — Več tukajšnih delavskih organizacij je slovesno protestiralo zoper to, da bi mestni svet vsprejel Carnegie-jevo darilo v znesku $50.000, katere je kakor znano, podaril pred nedavnim časom v svrbo, da se ustanovi v mestu knjižnica, Med delavstvom je vladala velika razburjenost. Razni govorniki so povdarjali, da ne marajo vsprejeti denarja, kateri je njim ukraden, sedaj nazaj kot darilo. Carnegiejevega denarja se drži kri ubitih delavcev. Ako hoče učiti Carnegie delavce misliti mora to tako storiti, da jim bo vcepil stud do takih darov, kakoršno je to njegovo zadnje. Možato bi ne bilo vsprejemati z hvaležnostjo, ki bi nikakor ne bila odkritosrčna dele ukradenih delavskih žuljev. — Sedaj je gotovo, da ne bo mestni svet v»prejel podarjenega denarja. Pričakuje se, da bo delavstvo tudi po drugih krajih odklonilo slična darila Carnegiejeve velikodušnosti. Mandžurija. Tam daleč v vzhodni Aziji leži prostrano ozemlje. Ta pokrajina se zove Mandžurija in je doslej spadala pod Kitajsko. Ta dežela pa je za Rusijo, kateri doslej že vsa severna Azija pripada, velikanske važnosti. To so Rusi že davno čutili in so že davno razumeli razviti svoj vpliv nad kitajsko vlado. Mandžurija že nekaj let ni več kitajska pokrajina, saj je počenjala Rusija v Mandžuriji, kar je hotela in Kitajska ni nikdar pomežiknila nezadovoljno s svojimi poševnimi očmi. Širjemu svetu ni tudi nič znanega, da bi se bila kazala Kitajska kdaj nezadovoljno, vse to je bil vspeh ruske diplomacije na kitajskem dvoru. No, če bi ne bilo šlo vse tako gladko z vspelii diplomacije, bi bila Rusija napela drugo struno. Po Mandžuriji je gradilo na tisoče in tisoče ruskih delavcev železnico. In ti delavci so nosili s seboj — menda za zabavo — puške in naboje, inženerji pa bridke sabljice. Za silo bi se bila celo dobila kozaška uniforma in tudi oni konjički, ki so vlačili vozove, bi se bili pustili pri-lično osedlati.... Vse to je Kitajska dobro vedela. A da bi se temu postavila po robu, zato ni imela dovelj moči. In potem je imela vedno manj moči, Rusija pa vedno več. Zdaj pa poročajo listi, da je bil upliv ruske diplomacij ena Kitajskem vedno velik. In Angleška je postajala od dne do due bolj zelena od same zavisti. Prav v onem trenutku, ko je Anglija nameravala nekoliko odločneje nastopiti in govoriti nekaj samostojnih besed glede vzhodnega vprašanja, pa je pograbil angleškega leva za rep drzni Bur daleč tam v Afriki in "Anglija ni v stanu postopati, kakor bi rada", -r- pravi angleško časopisje. "Kitajska je,prešla popolnoma v roke Rusije", — je že davno jokalo angleško časopisje. In glede nemirov boksarjev je kazala Rusija veliko naklonjenost do žoltega plemena in prav ona je kriva, da ni vseh Kitajcev snedel okrutni nemški cesar. Ko so druge velevlasti zahtevale "najodločnejše" iti pa "v najkrajšem času", je sporočal brzo-jav, da se Kitajska obotavlja. In Kitajska se je obotavljala in ljubimko vala z Rusijo. Anglijo je to jezilo. Vojaki so se zgrabili za neko staro železniško progo, a so zopet lepo odjenjali. Druge velevlasti so previdno umolknile, Nemčija, prej glasna in širokoustna, je sedaj celo prijazna proti Rusiji glede Mandžurije, Francija pa celo podpira Rusi jo. A ne tako Japonci. Japonci so azijsko pleme. Res je, da so navzeli na se evropsko kulturo, ros jo, da so se popolnoma modernizirali, a vendar so in ostanejo Japonci. Azijci so in ljubijo Azijo. Evropejci so jim tujci. Kulturo sp vsprejel i od Evropejcev, sedaj pa ne rabijo nič več od njih. Živijo v zavesti, da imajo v Aziji več pravice kot domačini, nego pa Evropejci, kot tujci. Pokazali so, da imajo za p ros veto pravo razumevanje, prepričali so se, da sami lahko napredujejo započeto da se sami iz sebe poslej razvijajo na od Evropejcev izposojeni podlagi. Prepričani pašo tudi, da poslej lahko "razširjajo" kulturo, kakor so jo doslej Evropejci, da vršo vse iste uloge prav tako lahko, kakor so to počenjali Evropejci. Jerobstva ne rabijo več, iz plenic so se že davno izkopali. Vrhu teh sposobnosti imajo pa tudi več pravic. Bližje so po legi, krvi, barvi in jeziku. V Aziji so domačini, na domačem gnojišču pa ima vsak petelin največjo pravico. Že več let žive v zavesti, cla je prav nje poklicala usoda, da vzbude azij- ske sobrate iz tisočletnega spanja in jim vcepijo kulturo. In v tej zavesti so se tudi pripravljali Ža to nalogo. V primeroma kratkem času so se razvili iz neznatnega narodiča v svetovno velevlast. Njihovo orožje je bilo prav nad Kitajci zmagoslavno in že tedaj bi bili radi izvršili na Kitajskem, kar so morali na opomin nevoščljivih velevlasti odložiti in kar še vedno čaka rešitve. Tedaj so morali Japonci odjonjati, a pripravljali so se za poznejše čase. Japonski državniki so se trudili vzdramiti Kitajsko, jo postaviti na noge, napraviti zvezo, katere bi bila prva naloga: Evropejci v Evropo ! Nemiri boksarjev so to misel zavlekli, obtežili, vendar je Japonci še niso opustili. V takem položaju je našla Japonce vest, da se Rusija pogaja s Kitajsko zaradi zasedanja Mandžurije. Japonci ne spe. Le prejasno morajo uvideti, da bi bilo to zanje pravi poraz. Zadnja leta so jih že tako docela izpodrinili Rusi v kitajskih lukah. Toda to se je lahko smatralo samo kot začasno neprijetnost. S zasedanjem Mandžurije pa bi si zagotovila Rusija trajno oblast nad Kitajsko in močno zvezo z vzhodnim morjem. Lega Mandžurije je taka, da bi lahko Rusija ustrahovala celo Kitajsko. Ako se to zgodi, je Japonski odzvonilo, njene iluzije, njeni načrti in naklepi, njena naloga, njena bodočnost, vse pojde po vodi. Uničen bo ves dolgoletni trud in napoi Japonske, preprečeni bodo vsi poskusi izvršiti Japonski ono nalogo, za katero je poklicana. Žrtvovala je leta in leta milijone, razvila si je dobro izvežbano vojsko, založila se z najboljšim orožjem in največje oklopnice se zibljejo v Japonskih lukah. "Rusija se pogaja s Kitajsko zaradi zasedanja Mandžurije." — Ta vest je obudila v diplomaciji veliko presenečenje. Vedeli so vsi, kaj se godi, videli in slišali so vse in vendar jih je ta odločna izjava presenetila, niso pričakovali, da se bo na-zlic svoji mogočnosti drznila Rusija tako daleč, dobro vedoč, da bo to rodilo velikanske posledice. In diplomati so zvijali vitka hrbtišča in rabili sladke fraze in prav po ovinkih so povedali, dane bodo dovolili v to. A ruski medved je oblastno zatulil, kakor smo sporočili v zadnjem izdanju našega lista: "Ni res, da je Rusija odjenjala s Kitajsko zaradi pogajanja Mandžurije, še manj pa je to res, da bi se uklonila Angleški iz strahu. Rusija je mogočna država, kateri ni treba nikogar izpraševati za svet in katera ne rabi od nikoder intervencije. O svojih zadevah tudi ne rabi preiskav drugih vlasti in ima voljo započeto delo sama dokončati." In diplomacija je stisnila iz strahu rep med noge pa umolknila, samo Japonska ni ostala nema. V zadnjem času smo že sporočili, da se mobili zuje japonska mornarica in da je dobila povelje odpluti na Korejo, bližnji azijski polotok, kjerseisto-tako koncentruje rusko brodovje. Japonski državniki so se prepričali, da je prišel oni kritični moment, v katerem je treba govoriti odločilno besedo. Akc prespe ta usodopolni trenotek, ne preostane jim drugega, j kakor da se vležejo zopet nazaj v spanje brezponicmbnosti. Kakor pa vse sili Japonce na odločen upor, prav tako se stavljajo i japonskim državnikom veliki pomi-i s-leki. Posledice bodo usodo polne, S naj bo že izid tak ali tak. Prav to j pa daje mnogo premišljati. O koli-jščine jih silijo k odporu, a istočasno jih straši neka težka negotovost, sovražnik, s katerim se bo boriti, je najmočnejši, najgrozovitejši, s katerim se jim je možno srečali. Vendar je začasno Japonska v vzhodni A zii j i veliko močnejša. Rusija ima v Mandžuriji in bližnjih delih Sibirije komaj 170,000 vojakov, Japonska jih v slučaju mobilizacije brez pokrajinskih čet lahko spravi več, kakor še enkrat toliko na noge. Vrhu tega ima Japonska več in boljšo artilerijo na razpolago. Poročila trdijo, da ima Japonska tudi močnejšo mornarico, kakor pa jo ima sedaj Rusija v kitajskem vodovju, dasi je znano, da ima sedaj Rusija tam nenavadno močno brodovje. Interesautne so n. pr. že samo številke v tem pogledu. Ruska ima sedaj vsega skupaj tam okrog Koreje 4 7 vojnih ladij in manjših brodov. v najkrajšem času pa bo to število poskočilo na 61. Že sedaj plapoiajol na treh linijskih oklopnicah ruske zastave, v najkrajšem času bo nosilo rusko zastavo sedem oklopnic. Najmanjša linijska oklopnica "Šaša Veliki" in 9000 ton razsežnosti in 582 mož posadke, "Retejozan" ima 12,700 tou in 732 mož in "Peresvjet" 12,670 ton in 633 mož. To so velikani, kakoršnih ne premore nemška mornarica. K takim sedmim linijskim oklopnicam se bo pridružilo v najkrajšem času sedem bojnih oklopnic, izmed katerih je že sest v vzhodni Aziji, med temi pravi orjaki, kakor: "Gromoboj", "Rosija" in "Rorik", ki imajo vsi trije skupaj 35,490 ton razsežnosti in 2,414 mož posadke. Poleg teh je tam sedem oklopnih križark, ki imajo 4586 mož na krovu. Med ostalim brodovjem je pet oklopnih križark, 20 torpe-dovk, dveoklopni topnjači in nekaj patrolnih in torpedolovnih čolnov. Vsega skupaj bo imela Rusija v vzhodnem morju v nekaj dneh 6i bojnih ladij z 14,000 možmi na krovu. Zapovednik tega brodovja je podadtniral Aleksijev. Tomu ogromnemu brodovju si drzne postaviti nasproti Japonska še večjo mornarico. Bližnja bodočnost skriva pred nami stvari, na katere se bojimo celo misliti in zato je radovednost vseh obrnjena na vzhod, od koder ima priti nevihta.. .. Tudi Anglija je poslala od sredozemske eskadre velikana "Ocean", (12,950 ton, 751 mož). Italija pa oklopno križarko "Marko Polo" v kitajsko vodovje, Bog vidi, Bog sliši, Bog keznuje. Pobožnega škofa Nstrcizija v Jeruzalemu so nekoč neki malopridni ljudje obdolžili prešestva, to pale zato, da bi se nad njim maščevali in ga očrnili pred ljudmi. Za maščevanje niso imeli nikakega vzroka ali jezilo jih je že da jih je dobri in vestni duhovnik grajal in opominjal na dolžnosti in napake. To svojo ostudno, trditev da je pobožni škof grešil zoper šesto božjo zapoved, pa so tudi s prisego potrdili in se poleg prisege še prav ostudno zakleli. Eden je rekel: če to ni res naj zgo-rim; drugi: če ni res karpričam naj se me loti najostuduejša bolezen in in tretji: če ni res, kar pripovedujem naj oslepim. To so bile grozovite besede. In celo najpobožnejši ljudje v Jerzalemu se začeli dvomiti nad poštenostjo škofa. Mislili so si pač, da če bi ne bila trditev resnična, bi je tudi ne bili v stauu tako odločno trditi. Tako strašni prisegi je moral vsakdo verjeti. Dogodilo se je, da so po ti grozoviti laži začeli ljudje sovražiti svojega dobrega škofa, zaničevali so ga in ga popolnoma prezirali. Poštenemu duhovniku ni pre-ostajalo drugega, kakor žbežati v samoto. Nekega dne je zapustil Jeruzalem in se podal v puščavo. Pred .odhodom pa je prosil Boga najprizan^se njegovim sovražnikom, naj pa če je njegova sveta volja, opere njegovo obdolženje. . Dobri Bog pa ni zapustil svojega ljubljenca. Kmalu potem jo udarila strela v hišo prvega obrekovalca, ki. je po krivem pričal, in on je zgorel. Drugega so se lotile gobe. Kos za kosom njegovega telesa je gnil fn on je umiral v groznih mukah. Ko je tretji to videl, se ga je polotil grozen strah. Pričel se je svojega grdega groba sramovati in kesati. Vzbudila se mu je vest, ki mu je glasno očitala njegovo hudelstvo. Pričel je objokovati svoj velik greh A vest ga je silila naprej. Ilitel je v Jeruzalem, pa je pred vsemi glasno izpovedal, kako so zoper škofa. NareLija krivo pričali in tudi kakšna kazen je ona dva doletela. Potem pa je naglo poiskal puš-čavnika Narcizija ga privedel nazaj v Jeruzalem, kjer ga je. ljudstvo s častjo vsprejelo. Ves čas svojega življenja pa je tako zelo objokoval ta svoj greh, daje bil v resnici oslepel. Meso na Veliki petek. (Resnična dogodba.) Pred nekaj leti se je pripetila v nekem kraju na Goriškem sledeča dogodba: Mladi ogljar Sebanec je bil izmej ouih nesrečnikov, ki so izgubili vero in se norčujejo iz vsega, kar je božjega in svetega; zato ga je pa že na tem svetu doletela kazen. "Veliki petek zjutraj" — tako je pripovedoval eden izmed njegovih tovarišev "smo peljali oglje na postajo; šli smo od doma bolj zgodaj, kakor po navadi, da bi bili doma vsaj zvečer pri pridigi o Kristusovem trpljenju. Ko smo blago oddali na postaji, šli smo v krčmo, da se nekoliko okrepčamo s kozarcem vina in suhim kruhom, saj je bil Veliki petek. Za nami pride tudi mladi Sebanec. Ko nas ugleda pri suhem kruhu, začne se nam smejati in pravi: "Ali boste danes pri suhem kruhu? Bi-li danes ne dišala kaka klobasica, četudi je petek, in še Veliki petek po vrhu?" Mi smo molčali, ker smo vedeli, da Sebanec ni nikoli maral isa božje zapovedi. Odgovarjati pa bi bilo le kvarljivo, ker je bil poleg drugih slabih lastnostij tudi še surovega vedenja. Vzel je iz žepa klobaso in jo začel jesti, poleg tega si je naročil dobrega vina in se nam posmehoval, ki smo to videči hiteli iz krčme. Ko smo se posolovili od krčmarice, dejala nam je se sama; "Bog se usmili takega človeka, ki nima vere." Nas vseh je bilo sram takega človeka iz naših krajev. Napojili smo živino, vpregli in šli proti domu. Sebanec pa je ostal v gostilni ter popival, ker ga je žejala povžita klobasa. Počasi se ga je nekoliko nalezel, potem pa je vprege! tudi on in odšel. Na vozu je najbr-že zaspal, konji pa so vozili po svoje. Bog si ga vedi, kako je bilo, a konji so za vozili v stran in sicer na najbolj nevarnem kraju. Voz se prevrne v potok, v katerem je voda sicer majhna, a so molele iz nje velike skale. Na tako skalo je priletel zviška Sebanec in se najbrže takoj ubil, kajti našli so ga z razbito glavo v vodi. Tudi eden izmed konj se je ubil, drugi pa je ostal nepoškodovan vso noč v vodi poleg ubitega tovariša in ubitega gospodarja. Drugi dan so našli vse skupaj v vodi. Starega Sebanca, očeta ponesrečenca je ta novica zelo pretrosl^ silno je žaloval, ne toliko zaradi izgube sina in konja, temveč zaradi take nesrečne smrti, ker vedel je da sin v življenji ni bil nič prida. Ko pa je čul, kako se je sin norčeval iz Velikega potika,izvil se mu je iz prs globok vzdih: "Bog ti si usmiljen, pa tudi pravičen! Skrivnostno mesto na severu je videti v optični prevari (fata, morgana) z gore sv, Elija v Alaski. Na videz je mesto, kakor1 se nahajajo v gorkih deželah, kakoršnih pa ni tam več tisoč milj na okrog. V proučevanje tega skrivnostnega pojava bo odpotovala letošnjo pomlad amerikatiska znanstvena ekspedicija in ves naobraženi svet ji bo sledil z največjim zanimanjem. Jednake nenaravne prikazni vzbujajo zmirom večjo pozornost, kakor vprašanja vsakemu bližja in važnejša, kakor na pr. naš.- zdravje, ki je zdaj bolj kakor k o daj izpostavljeno mnogim nevarnostim. Dolga vrsta "pomladnih buleznij'' spremlja hitro menjavo vremena in nase telo, oslabljeno vsled dolge zime jim je tem bolj pod\ivt'No. Vsak drug človek je bolan, umrljivost narašča, zlasti mrjo otroci 'n hlabotni ljudje. Zato Pozor kolesarji! V nedeljo po zborovanju bode skupni izlet na kolesih. - Prodajam in posojujem kolesa po najnižjih cenah. Moja delavnica je na 333 BluiT St. Telefon 2787. Anton Dowjak. je zdaj b. zdrawilo. prebavijo okrepčajo vilo, jedili' prijetno »i jevo Zdr; ; karnah vj ■ 'vzemi dri < Joseph Tri. Ave., Chici. brozdvombfiii iezni želodci-, čisti kri, im šuje tek, kis zdravilo >•• hiši iu jemali, zdrav j" '.vega mii' ;'r > "skrivni':.:' •• kakor kdaj potrebno zdravi želodec in ves /.istem, da se slabotni poživijo. Tako zdra-nesljivo in ob jednem vilo je pravo Triner-.o grenko vino (v le-ij vselej za to in ne ;i!), katero izdeljuje r, 799 So. Ashland s 111. in ki ozdravi m zanesljivo vse bo-Črev, jeter, ledvic, t je prebavo, pospe-telo in duhii. Tako irom dobro imeti v bi je moral vodno j boljše za go u. vilo c o njem je zr,t v sale koristi kakor pa mesta na soveni"". ščave. Velikih čred ni bilo več videti, vasi so bile zapuščene iu osamljene, ob cestah pa je ležalo polno skeletov in shujšanih trupel ljudi, ki so pomrli za lakoto. Voda po vodnjakih je bila pokvarjena, zrak je bil prenasičen strupenih snovij in vse je imelo zelo otožno lice. Kar pa je bilo najhujše, v spremstvu kralja je nastopila kuga. Starejši kraljevi svetovalci so pri-govorjahkralju, naj se takoj vrnejo, da se izognejo vsaj večjemu zlu, toda kralj ie silil le naprej i,i nasanjal, di bi čim preje dospeli v Himalajo, katere sueženiv h rovi so se že srebrili v jutranjem solncu. Tako so nadaljevali potovanje, bolne pa so puščali za seboj. Hude slutnje so m uči le srce princu Ahmetn. Popotniki so dospeli v provinoijo Khasnutli in do one doline, katero je izbral Jusuf za novo palačo, so imeli še komaj dan hoda. Dežela se je kar v hipu spremenila. Kraji lakote in kuge so bili izginili. Po obširni ravnini so bili zarezani novi kanali, polje se je namakalo in vse je dobivalo veselejše lice. Hrana je bila tudi še draga, toda po gnoj-uem polju so sejali zadovoljni prebivalci žito in vse je bilo polno slave Jusufa Dobrega. Nestrpnost in radovednost k-ralja do nove palače se je vidno večala. Že na večer je ukazal naprej odriniti, da bi čim prej dospeli čez goro, za katero se skriva njegova nova palača. Predno p $0+0+0+0+0+0+0+0+0 o+o+o* Ugodna prilika Naši rojaki čestokrat iščejo primernih zemljišč, kjer bi se po večletnem trudu po nevarnih rudoko-pih in mučnih tovarniških poslih naselili kot kmetovalci ter tako postali samostojni gospodarji. Jedna najlepših takih priložnostij se nudi baš sedaj onim našim rojakom, ki hrepene postati farmer j i v bližini hitro rastočega mestaDuluth v Minnesoti. Zemljišče ima krasno lego, katero pokriva smerečje in cider ter je oddaljeno le 14 milj od mesta Duluth. Smrekov in cidrov les je vreden denarja, ako se poseka in postavi na trg. Zemlja je gnojna in obeta dober pridelek. Zapomniti si je, da se nahaja to zemljišče samo 14 milj vstran Dulutha in sicer v T 52, R. 15, Sec. 10 & 21. To zemljišče ponudim po $7.00 aker proti gotovemu plačilu in po 18.00 aker, če se plača prva polovica takoj, ostala polovica pa na obroke po 6%. Zemlja je kamenja prosta. Nadaljna pojasnila daje g. JACOB STUB LE R, 217 W. Superior St., Duluth, Minnesota. Anton Horwat izdelovalec avstrijskih viržink I ANTON SCHAGER 309-310 Barber Building o: v Joliet, Illinois. I JAVNI NOTAR ♦I = in = GLAVNI ZASTOPNIK Si The Fidelity Mutual Life $: Insurance Company 0! of Philadelphia X in druzih zavarovalniških družb 9! za življenje in proti ognju. Cene viržinkam so $22.00, drugim smodkam od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov. Vse te smodke so edine unijske, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki. Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočišča. Anton Horwat T«;"- Pokliči po telefonu št. 2033 ALEXANDRA DA11AS, za stenski popir, barve, olja, steklo, slike, okvire itd. pa tudi barvanje, črnenje, črtanje, slikanje črk itd. ALEXANDER DARAS, 122 Jefferson Street, _Joliet, Illinos. S. HONET, 206 Indiana St., JOLIET, ILL. Izdeljujem najfinejše moške obleke od $15 do $28. Sukno si lahko izbereš pr i meni, imam vzorce in blago. Slovenci, obiščite me pogostokrat: Ajent for Besley's rab r,001)S Waukegan Ale and Porter. nA" Naš novi . . \ stenski \ 1 papir \ \ je sedaj najcenejši. \ \ Stanton & Oetter \ \ 405 N. Chicago St. \ \ p3ho0n6e4 Joliet, II. "Dolgo časa mi je srce tako močno bilo, da nisem bil v stanu hoditi iti zdravniki mi niso mogli pomagati. Jedna steklenica Severove srčne to-nike mi je toliko pomagala, da sem kmalu mogel začeti delati." Joseph Vrana, Calumet, Mich. Cena $1.00 za Bteklenico. BOTTLER. 414 Van Buren St. 'Phone 1719. Joliet, III. Indijska bajka. Večerno solnce je zlatilo z bajnimi okraski odičeno streho palače; v Chandnapur. Kralj je prišel na teraso, da bi se navžil po vročeni, trudapolneui dnevu večernega hlada. Cez malo časa pa se je že pojavil pred njim njegov strežaj. Naznanil je z vso možno udanostjo, da č-tka pred vrati popotni pevec in da želi vstopiti. Kralj je dovolil, pevec je vstopil, se vse-del na tla, podkrižal nogi in začel peti o nekem junaku, ki je preživel v Himalaji nad večnim snegom v palači iz zlata in marmorja celo svoje življenje. Poleg kralja pa sta se nahajala istočasno na terasi njegov sin princ Ahmed in veliki veliki vezir, nazvan "Jusuf Dobri". Ti trije so sedeli še dolgo molče potem, ko je pevec že davno odšel. Vladala je praznična tihota, le žuboienje vodometa je motilo skrivnosten mrak. Vsi trije so se bili globoko zamislili. Kar vstane kralj in reče: "Jaz hočem tudi zidati tako palačo iz marmorja in zlata na vrhu Himalaje. Sedaj vlada mir, naši zakladi so napolnjeni. Kaj praviš na to? Ali ni to pametna misel?" In ne da bi pričakoval odgovora, je nadaljeval: "Ti pojdeš sedaj v mrzlem času in boš zidal palačo, predno pa nastopi vročina, ti bode-mo mi sledili. Marmor vzemi iz naših lastnih kamnolomov, streho pa daj kovati iz čistega zlata. In ko bo to dovršeno, bo nekaj krasnega in užitek bo velikanski; delo bo čudež Hindustaua in vse bo govorilo o zlati'palači kralja Azuf-Alija." Kralj Chandnapura je bil .pravzaprav hraber bojevnik in dober vladar, toda pačasi se je razvil v despota, ker mu ni nihče ugovarjal. Nevede pa je plaval popolnoma pod uplivoin velikega vezirja, kar je bilo prava sreča za ljudstvo. Jusuf je poskušal neopazljivo obrniti pozornost svojega gospodarja na druge predmete. Zaman je govoril o novih okraskih in olepšavah kraljevega vrta, zaman je povdarjal, kaj bo treba še vse važnega naročiti za kraljevsko menažerijo.; na vse zadnje je pa celo resno opominjal o silni lakoti, ki vlada po nekaterih kra jih kraljestva in v katere pomanjkanje bi dobro došel vsak najmanjši belič iz državne blagajne. Vse je bilo zastonj. Kralj si je vtepel v glavo, da mora zidati palačo in vse odgovarjanje je bilo bob v steno. Jusuf je prejel ukaz takoj odpotovati z večjo karavano in spretnimi delavci in je dobil celo od kralja samega lastnoročno izdelan načrt, lcako naj sezida novo palačo. Vezir je bil v silni zadregi. Toliko nerešenih stvari bo ostalo po njegovem odhodu iti lakota se je pričela ravnokar prav nevarno razširjati med ljudstvom. Tudi princ Ahmet je bil silno žalosten. Zaljubljen je bil že delj časa na skrivnem v velikega vezirja hčerko, krasno Amino in ta bi bila morala z očetom odpotovati. Po preteku enega meseca je bilo vse pripravljeno za odhod in Jusuf je odrinil z velikim spremstvom skozi mestna vrata. Čez nekaj dni jedosprl na hitrem dromedarju sel e obvestilom, da je dospel Jusuf srečno v Khasnuth, obmejni kraj njegovega kraljestva, da je našel pod Himalajo pripravno dolino za zidanje. Da pa ljudje po deželi silno stradajo, da umirajo lakote in se kuga grozovito širi. Kralja pa je zanimalo samo zida-,nje nove palače. Zopet nekaj časa pozneje pa je fposlal Jusuf kralju pismo, v katerem ga je prosil, naj dovoli porabiti ne-tkaj zaklada na kugi umirajočemu ljudstvu v pomoč. Kralj pa je odgovoril, da bode on kmalu nastopil potovanje in če do tedaj ne bo palača gotova, da bode to vezirja veljalo glavo. Nato je dospelo od Jusufa se samo< eno poročilo, v katerem je vezir obljubil, da se bo spolnila kralju želja in da bo vse v redu. Ob določenem času je nastopil kralj s celim dvorom svoje potovanje. Nekaj časa so potovali po primeroma bogati deželi. Ko so zvečer počivali in si postavili šotore pod košatimi tamarindanii, so nanesli krajani polno jajc, perutnine in sočivja. Toda to se je kmalu spremenilo. Dospeli so v grozne pu- UCOUNTvLWE MORNING l CH ICAGO FLYERS LLA^^j^OLlfcfflNTUKAFlERNOON i DAILY Kratkočasnice. Pot v nebeško kraljestv o. Župnik si se dal pred župni.sčem poravnati cesto ter je tudi sam pri tem delu pomagal. Plemenit gospod, prišedši tja, reče župniku zaničlji-vo: "Kakor vidim popravljate cesto, ali to ni pot v nebeško kraljestvo." "To seveda ni, častiti ti gospod," odgovori župnik, "ker bi bilo res veliko čudo, da vas vidim na nji." MIHAEL KRAL —: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno Anheuser-Busch pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke. 1210 N. Scott St., JOLIET, ILL, R. C. BERTNIK. L. B. BERTNIK BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 405 Cass St, nadstr. JOLIET, ILLS. Štefan Ilebro\ič (Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH., toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke. Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem. Frank A. Dame« izdelovatelj cigar. 112 N. Bluff St., Joliet, 111. Telephon; 172. Moja posebnost so: Xank£e One Flag 5c. Priporočam ne Slovencem v obilno naroibo. »Jolni Kraker, 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Tet. Main 3868. L. PrlporoSam v obilni poset svojo novo gostilno, obilno založeijo 7. dobrimi pijačami, dom« kujSi • nim žganjem, tropinovcem,pivom,vlnom in sinod-kanii. - Prodajam tudi p re ni o tr in v s prejem a in ysuKovrstna naročil?« zu prevažanje tovora. ANA VOGRIN, izučena babica, 1115 N. Chicago St., JOLIET, ILL. z devetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske boln išnice dr. Talente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča lu-kajšnim Slovenkam. Frank Lega«, —: GOSTILNA :— preskrbljena z najboljšimi pijačami. 510 N. Bluff Str., % JOLIET, ILL. Fred Grassle. PEK ARI J A. 300 N. Bluff St. - JOLIET. JOHN PLESE priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk. 1104 Collins Street, Joliet, III. Vprašajte svojega mesarja za fllerjeve domače Mase, katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street - Joliet, 111. M. S. HARNEY, PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111. Ako ne hočeš dobro aabavati, pojdi k mihael KLOBUČAR JU, 7tk str., Ho. 119 CALUMET. MICH. Tmi najde! isvratno urejeno kegljišče igrthomiM, dobe se dobre smodke, fino ig»nje, »vele pivo in »vrstno vino. • >- • PrmoMlt in hrana je vtem notwdolUm na raspolago. Papež Leon X. i n a 1 h i m i s t. Alhimist je posvetil spis, v katerem je trdil, da zna zlato delati, papežu Leonu X., češ, da ga ta bogato obdari. Leon X. pa mu pošlje samo veliko vrečo s tem-le pismom: "Dragi gospod! Ker ste tako prebrisani, da znate zlato delati, ne potrebujete drugega nego vreče, v katerih ga boste shranjevali." Dobro so si izmislili. Očetje frančiškani v tridentskem samostanu na Tirolskem so minulo leto zapazili, da jim nekdo na vrtu krade grozdje in sadje. Da bi ujeli tatu, potegnejo nekega dne okolo in okolo vrta tanko vrvico, katere jeden konec navrnejo v sobo ter pri-vežejo ob njo zvonček. Komaj ugase zvečer luč, že se o-glasi zvonček. Očetje steko na vrt in zasačijo tatu. "Če hočeš jesti frančiškansko grozdje in sadje, nosi tudi frančiškansko znamenje!" reko mil ter ga odvedejo v refektorij, posade ga na stol, in frater brivec mu napravi na glavo lepo in veliko frančiškansko tonzuro. Nato ga izpuste. Drugi dan se je zdelo nekemu čevljarju v mestu čudno, zakaj dela jeden njegovih pomočnikov pokrit. Na vprašanje zakaj se ne odkrije v sobi, pravi pomočnik, da ima silen nahod. Ko mu pa mojster navzlic ugovoru sname klobuk, ugleda na glavi najlepšo frančiškansko tonzuro! Kmetovalca. Zdravnik Mazovič pokliče tesarja, da bi mu popravil plot okolo vrta. Komaj prideta na vrt, zapazita, da gori bljižna vas. "Tam meni pšenica cvete!" vzklikne tesar ter skoči čez plot da bi bil prej pri o-gnji. V naglici pa se mu spodtakne in pade ter si zlomi nogo. Mirno odgovori zdravnik: "Moja pa je že zrela." "Če je od Barretta — je gotovo dober kup." Jedrna peč na gazoliii. Mi imamo letos zopet glavno zalogo ognjišč na gazolin. ^Avtomatičen, modrikast plamenček. Ognjišča so zelo jednostavna in vsak otrok jih lahko prižge. — Gore s zelo vročim plamenom in nimajo nikakoršnih kapic niti stenja (dohta). — Pokvariti jih ni možno, so trpežna in mnogo prihranijo pri kurjavi. Razne velikosti od do ( a victim of <1 y»-pepnla in Its worst form. I could eat nothing but milli toast, and at times my atoinueh would not retain arid digest even tliut Last March I began taking CASCARETS and since then I have steadily improved, until I am as well a* I ever was in my life." David H. Mdkpbt, Newark. O CANDY CATHARTIC | m jm t-AiriA^wiiu j. trade mark hfoistsmo Pleasant, Palatable. Potent. Taste Good. IJO Good, Never Sicken. Weaken, or Gripe. 10c, 25c. 60c. ... CURE CONSTIPATION. ... Sterling H.rorilj ConpADj, Chicago, Montrcl, New York. 311 UA Trt Din Sold and gimronteed by all rtrug-RU" I U-OAil gists to CXIUK Tobacco Habit. americas most popular raj lav ay | CHICAGO PERFECT PASSENGER SERVICE and imxnam bromi, W. J. FURNETT, PASSENGER * TICKET AGENT. JOLIET, ILL. GEO. J. CHARLTON, Genei-s! Passenger b T>ket Agent. CHICAGO, ILL. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu. IZDELUJEM kranjske harmonike najboljše vrste in sicer: 2- 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glas- "im je............$18 do 40; \ecna 3 glasnim... .. . .$25 do 80; ■na 4 glasnim, .od $55 do $100; Wna 5 glasnim od $80 do $150. ^a željo rojakov uglasnjem 0rglje ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c> a. h, kakor si kdo želi. Nova spričevala. ^»iamond, Wash., 22. avg. 1900.—Dragi "'»idl« . se nadejal, da mi bodete moje har-»I, bil ,1 ,izvrstno popravili tedaj ko sem vam Vtefj C*'"1 v popravek k>r sem jih že mislil za-se,n bral v naSib časopisih, da vi ^ jlli r,„iu'""■raonike zato sem se tudi namenil, Wstn„ v»»> v popravo. Sedaj vidim vafce P» i»>» j" '"' morem dovelj prehvallti, fwkom n u aJ vesel harmonik. Zato vas vsem ""uiimll.-"Jtopleje priporočam. (*•<- ima kdo svoje "Mobr '""»odovane, naj se lo obrne na vas in ™ postrežen ter zadovoljen z delom. ANDREJ KJiŠMANC, Black Diamond, King Co., Wash. "'b^Lp^iiitts, Wyo.,' 28. okt,—Spoštovani prijavni Bani;''' BBm va$e harmonike 20. t. m. Igral "'bi biliV,1."' Prilv ugajajo. Nisem se nadejal, VuliS " natančno po moji volji narejene kot Ha ti ieltni, da bi se vsakdo kar se tiče barmonikah obrnil na vas, ŠTEFAN POTOČNIK. iS>)i| Hx 55 Rock Springs, Wyo. Haywood , Hlev in krma za konje. North Joliet St. telefon št. 1632. ___ Joliet, 111. I Deluje i ^ duh in telo. 1 t Je potrebno, da krepi J e'o in vzbuja veselje do dela. jjgyerov želoflčni emčnc 5 |('01' to- Pred vsem krepi te- ♦ v8n« moči, napravlja miši- ♦ ^!"TJe upogljivejše, pomirja ! j,Vc.ev» čisti in množi kri.— V | °'.išega zdravila ni zoper bo- 6 želodca. S Cena je 50c. in $1. w. F. SEVERA, I "potekar v Cedar Rapids, Ima, h PRodaj pei | A. tlOLOBITSH, „ ^»9-805 N. Chicago c5t., Joliet, 111. 5 A1 Alel ŽeliS za 10 ct> fino cigaro> ■ ano v CalumeUt, vprašaj po , "A Mild One." 8o » prostoročno izdelane iz naj-JSe8a Havana listja. Ako si jo j^jkusil, jo bodeš gotovo zopet eval. Podpiraj domač izdelek! 1 c- w. k0ppelman, izdelovalec, ^___ CALUMET, MICH. ^nar na posodo Pfoti nizkim obreetim. ^Jovanje vsakih postav-lft papirjev in legi-timacij. je. cTConnor. , ^eijiooljšei ^ifomijskavina ^ —: pošiljam :— »Zlkraje Združenih držav. Cene 8 posodo vred so primerno fcfj. nizke: Al* galona.. .. |0.45 do 0.60 fllja ' " ____ 0.55 " 0.65 Mtjj, r°Povica ____ 2.50 " 8.00 ( ••■■ 1-25 « l.ftO J^fi. kakor 10 galon ne razpoši- ^ilooi" rta"4'' 86 bla^ovoli doposlati z 'oj Nick Radovich, ®rtnoHt Street, ^^ San Francisco, Cal. | Albert Mikuli, Ko j> sl°venski krojaf i & Hi<*ory St., Joliet, III. Kkrjvr^!iamu,bnažim. Perem in zgladim 'S to,® ob eke v najkrajšem času. vsakemu. I/'^ienost1 S® r°jakom v blagovoljno JOHN B. MOUNT, ^ apotekah. ^eni Be dobe vedno najboljša Ur f™114 bolnike. j ^ Washington St - joliet Stops All Stations 23rd St. only 23rd St. only All Stations 23rd St. 23rd St. All .Stations 23rd St. only 23rd St. A L. All Stations 23rd St. only Leave Arrive No. Joliet Ohicago 33 ChUkJallet Kx 8.30 am 9.50 nm 1 Prairie Sta Ei. 9.00 am 10.05 am 3 Alton Lira.....11.15 am 12.15 pm 35 CbUJolietAco 1.15 pm 2.35 pm 5 Pacific Exp.. 4.00 pm 3.10 pm 43 Joliet Exp.....5.10 pin 6.10 pm 39 Chtauro A Dw 5.30 pm 6.45 pm 7 Colo* Cal Lim 6.30 pm 7.30 pm 9 Pal. Express...9.00 pin 10.15 pm 87 Chi Joliet A«c 11.25 pm 12.40 am It Midn. Sp.....11.45 prn 12.50 am All trains daily except Nos 35 & 43. Št. 48 in 41 sta nova vlaka in prevozita v jedni uri ter se vstavita v Loekportn in Lemontu. Zdaj imamo 11 vlakov vsaki dan med Jolietom in Chicago in obratno. Gledališki vlak zapusti Chicago ob 11.251 dne in se vstavi na vseh postajah; polnočni'vlak "Midnight Special zapusti Chicago ob 11.45 ter privozi v Joliet v 1. uri 15 minut, ne da bi se kje vstavil. Nov vlak zapusti Joliet ob 3.30 popoludne in pride v Chicago ob 4.45 ter se ustavi na vseli postajah. W. I. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T. A. Phone 448. Doktor Frederick, Soba 404 Barber llldg., Phone 2124. Stanovanje, 1222 Beiiton St., Phone 1414. 10 do 12. Ižsi,. m. Joliet, III. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS. Kupujte si zemljišča na zahodu. Cene se bodo povišale v treh mesecih. Zakaj bi si ne ustanovili lastne kolonije ali si kupili -farme v Severni Dakoti in Miiineseti ter bili neodvisni? Cene so sedaj od $7 aker in višje. M. I3. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Doctor Clyne zdravnik in operater M priporoča slovenskem« narodu. OmO» M STAXOYAHJB: 402 80. Ottawa 8t, JOUffit. ILL miasm tnva> Od 12 de i pepoledne. Mlitl ml« Številka telefeaa 84«. Win. P. Mareo. Jacob Marto. BRATA MARS0, ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevi j. IfOroHlom se Mino ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111. Taktom 13B3. Iron Exchange MAH. PRIJAN0VICH, Proprietor T1EGINIA, MINN. priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, r.nano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojake. USTANOVLJENA 1871. MillCiIItiaM OP JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek 9960,000.00. EV D ACT 1004 North • KKAr I » Broadway Street. JOLIET, ILLINOIS. DV7 IDT T1 Noun dobi vedno nril krab ltlliAIllJA po n»)nlljlb o.n»b. POPOTNIKOV KAŽIPOT. JOLIETSKE ŽELEZNICE. SANTA PE R. R. R. OKS NA VZHOD. Št Jz Jolieta v Chicago 6, Chicago Express...... 8.18 pr. p. 9.30 pr. p. 14, Chicago Express...... 7.25 „ 8.42 „ 18, Chicago Express...... 7.39 ,. 9.25 ,, 16, Chicago Express......11.15 ,, 12.35 pop 10, Chicago Express...... 3.35 po p. 5.02 „ 2. Atlantic Express....... 7.50 „ 9.00 ,, GKE NA ZAl'Alh Št I z Chicago v Joliet 7, Kan. A Texas Express. 7.28 pr. p. 8.40 pr. p. 15, Peoria, Pekin, Gales- burg ,t Monmouth Ex.. 1.00 po p. 2.27 po p. 13, Joliet Express......... 5.08 „ 6.30 ,, 1, California Express...... 10.00 ,, 11.00 ,, 17, Kansas City Fast Mail. 2.43 pr. p. 3.38 pr. p. Cb nedeljah ne vozijo v'aki St. 14, 16, 10,7, 15 in 13. H. C. KNOWLTON, Tickat Agent. THE CHIOAGO .4 ALTON. Na sever ali na vzhod. Leave Arrive No. Joliet Chicago Slops 6 Pal. Express 6.00 am 7.15 am 23rd St. only 34 Chica.o Acc..,!!.35 am 7.50 am All .Stations »8 Midn. Special 6.46 am 8.MO atn 23rd St. only 10 Cal.AColo.L'd.7.35 am 8.45 a.n 23rd St. only 44 Joliet Expr ss 7.50 am 8.80 nm Lock't.Lm't 40 Dwight a Chi, 8.80 am 9.50 am All Stations 12 Atlantic Exp 12.15 pm 1.30,pm All Stations i2 Alton Li in.... 3.10 pm 4.20 pm 23(1 St. only 36 Chicago Aco..3,30 pm 4.45'pin All Stations 3SJoi.AChi.Aco. 6,30 pm 7.45 p m All Stations 4 Prairie Sta Ex.7.00 pm 8.00 pm 23d St. only All traitis daily except Nos. 36 A 44. Na jug ali na zapad.. A. GOLOBITSH, 99-801-803-805 N. Chicago St. - JpLIET, ILL. Long Distance Telephone 334 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.) Ima vedno veliko zalogo groeerijskega blaga, pateritovanih in importovanih ilravil, suhega in prckajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih lobas". Istot'ako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih po-rebščin za oboji spol. (iOSTILNH'A je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkami. Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DEJiAB v staro domovino hitro i zanesljivo po dnevnem kurzu; zasiopa tudi znamenito prekmorsko črto EVERO- NEMŠKEGA LLOYDA, katera daje iiirro vožnjo in dobro postrežbo vojim potnikom. ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisal <■•. :i kadar želite pošteno, zanesljivo .1 hitro postrežbo v vsakem oziru. A. Golobitsh, Geo. L. Brozich, lastnik. manager. Jjv JJV Vjv J|V ^V JJv. Jtf* JJv. Jp, Jp* "i* X J I Nikdo ne pozna več zelodečnih bolezni], % ki je začel rabiti novo in jedino vspešiio fGRENKO VINO,| & katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdraynik <* T 3Dr. UVL F. BoziriolTL. ^ Ja Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca in črev, ter je ~C* najboljša pomoč zoper dispcpsijo, nevralgijo in želodčni jr & katar, pokrep| jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu. S Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po-X. navijaš to za nekaj dnij. boš gotovo opazil blagodejni učinek /> tega zdravila. *** O O Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa: J, Dr. 31. BOZINCH, 1 T* 519 Milwaukee Avenue -- CHICAGO, ILL. jT G-lavno agencijo za Joliet Y kakor tudi vse di'ugei slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g. f X istemij^ISTIOH:, y 913-915 N. Scott St.,. - JOLIET, ILL. ty, Priporota ne rojukom ® obilno.naroibo r mestu in oddaljenih krojih. ^ Jvjj -Jr "ir -tir ~&r "3? "tir "tir "ir 'ir E. PORTER, predwdqjk. JOSEPH ura ON, jtaj. in blag. E. PORTER BREWING COMPANY. SfcCg* jsr OVO^I slovensko brivnico, popolnoma novo i lepo opravljeno, je odprl v NEMANICH-EVI hiši FILIP HIBLEH, na 913 Scott cesti v .Joliet vi ter se priporoča rojakom v obilen obisk. Demantni električni križ. Tudi imenovan" Voltji-kj-il^je'bil^pred inekaj leti iz najden v Avstriji in v^frsvdjih^IikSli^aslug se j« kmalu razširil tudi v druge deje Ev,tope. .Demantni električni križ ozcir&vi revrnatizem ■ muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine RP vsen M ^telesu, nervoznost," živčno oslabelost, slabost, i«gub ljeno živčno moč, opešanje živcev, brer^WffnosT, ob upijivost, duševno potrtostv Imterijo, f topost b2i%z,e»i: »wvT»lgijo, apoplekso, božj ast, vrtoglavost 'ŽapiTanje sape, nervozni in hudi glavobol in splol vse čute živčnega sistema. *• Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešefi«^ na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je za jamčen, da je ravno tako ilober, kakor so električn pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko £i križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi no smel ni -ioli biti brez demantuega električnega križa, kerjn nikjer mogdče dobiti boljšega pripomočka zoper bo lezni, kakor je ta. Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarn nakaznici ali pa v registrovanem pismu in poslali »i bomo poštnine prosto jedei demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev. Na razpolago imamo na tisoče priporoči nih pisem. J. BALLE iz'Stuttgart, Ark. pl£e, Trpel, sun vej let na bolečinah in noben zdravnik ali p« tentovano zdravilo ,n<> ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolDojna ozdravljen, za kar se zanvaljujei valeirm domantuetnu električnemu križu. PAUL POVIO, iz Milwaukee, Wis, pflte- Ve« let me je iriutil revmatlzem. Po Beettede'jski ml vaEega električnega križa zatrjujem 1»W<° pod prisego, da Ui ixiljSega zdravila zoper weiuatizem Dolgo {asa sem bolehal na prsih i" poskusil sem že vet zdravnikov, a ničesar mi niso pomagal VaS demantni električni križ me je pa hitro ozdravel. VIGO SON N E, Frecport, 111. Bil sem kruljav od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil jpa brez vspe hov Ko sem prvič videl VaS oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, da i hočem kupiti lednega Komaj sem rabil vaBUektričui križ par dnij mi je že bilo mogoče_vstati s p< stelje in sem sedaj popolnoma zdrav. Zabvuljujein se vam nujsrčnejSe. LEO CHARVART, Eastmai wi«. T,"6!"vr£ij1Q Diamond Electric Cross Co., Dept. 38. _ 300 Milwaukee Ave,, CHICAGO, ILL L BAUER & C0., CHICAGO, ILL Sole owners of the celebrated DAM-I-ANA BenedLiotixi© Invigorator also headquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Bye. Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo. § Krajevni zastopnik JOHN KUKAR, : kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi v; i rojaki, želeči potovati v staro domovino. Za- LANTIQUE.' francoska linija, vozi na Haver; N VVI C' \TION coNE in ^INTERNATIONAL □NAVIGATIONCO., vozečo^na SomhVmptoi^1' DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzn. Da so vse mojo pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajani in kupujem tudi avstrijski denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILMCO. preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivuico. established 1879. Straus Brothers Company Distillers, Importers. 203-205 East Madison St. CHICAGO. Ff cd Schr ins:--- * Brewing Company pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah. Naročilom za naše .. „1 A « ulezano pivo JOLIET, ILLS. tel. 26. i st? ^ir? sir? sir? tir? 11? sir? tir? rt* F. KORBHL & BROS. prodajalec >dna od trte in žg ani a Sonoma, Co, California. , Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. Hjiipnirn Tl|n TELEFON i 110 CANAL. UiiiuU&U, lJiUi ■ ... - H " : Qitm ;;; ' 39-4. FHANKtirg. ' CHICAGO ■ '''•'•'• +O+CO+O+ i IZDELOVALO! i . ■; " _ ; ..• , " i vsakovrstnega vina in zganja 3 : Louis Sievers Sons Co. Velika zaloga importoTanega vina in žgan,ja na debelo. i, ..... ......... POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" eo naša neprekoŠena specijaliteta! 47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL. • ' Wm. Gonlon. Prodajale^ likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sonr Mash" in čistega rženega Kentucky žganja. 102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois. ST U K E L a"»GRAHEK. Chicago in Indiana ulice, JOLIET, ILLINOIS. I __mmm_ ' V svoji zalogi imamo vsakovrstno sveže in suho meso,! po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meno in izvrstne doma delane klobase. Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno gostilnico, v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk. Meščanska Mm Gola. Ustanovljena januarija leta 1S.«7. SILVESTER STRAMETZ, vodja. ANTONoGRAHEK. PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street. JOHN KUKAR, 920 North Chicapo Street. Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd. Glavni Obad: Drooi Obad: 920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St. Telefon .UN. J OUST, ILL. JOHN GEDIFA, 1751 St, Clair St., Cleveland, 0. Tei.EaSt mso w. Priporočam tukajšnim Slovencem v obilen obisk svojo prodajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjo obleko. Velika izber raznih s rajo, jopic, lilafc, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moških klobukov, inašnlh knjig, povestij in še mnogo drugih k tej trgovini spadajoč h reči,j. Nizko cene In dobro blago. Pri meni se Uihko rsakdo naroU nd •'Aintr Slovenca"- D. BARRETT & CO. hlev in krma zs^ konje se nahaja na voglu Scott & Van Buren ulic JOLIET - - ILL. DE. H, G. SCHUESSLER nemški zdraynik. Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway, Uradne ure:"' V**^ ' Od 10. do 1U. dbpoludn«. . 2. '" *4:, popbTudne. , J:'1. 7. " fe. zvečer. Številka telefona: 1'8J2. ■■ ■■■■... A.Ranft&Co. Izdelovalci in prodajalci sladkih pij, jač v steklenicah. • . 229 N. Bluff Str., JOLIET. ILL. Teb/on 1348. Denar »a posojilo. Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. ' Muiiroe Bros. John L. Spreitzer SOI N. Broadway St.,Cor. Broadway | & Division Str., — zadaj za nemško katoliško cerkvi jo. — JOLIET, - - - ILLINOIS. Rojakom naznanjam, da sem s i. julijem odprl svojo - - lepo urejeno gostilno, - - preskrbljeno z vsemi potrebščinami ter se jim priporočam v najobilnejši poset. Kupi les ali lumber tam, kjerf dobiš najccnejše! MI HOČEMO TVOJ »ENAB TI HOČEŠ NAŠ LES! . Če boš kupoval od nas, ti vselej postregli z najnižjimi trm ; cenami. Mi imamo v zalogi w . vrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij, mž! in trdi les, late, cederne štej deske in šinglne vsake vrste. mm^^mmmmmmmmm^mammmmmm^mmmm—mmmmmrn^mm—^^^ i Saš prostor je na Desplaiues1 blizu novega kanala. Pretlno kuplS Lumbeb, ojrln si se prljl K oglej si liaf', zi»k»y;o! Ml le boirio ziidovolF >-' prihranili Ueaar. w. J. lyons, 0 J I Naš Office in Lumber Yard je na™ * ; ''-'.E^H H DESPLA1NES IN CLINTON UL^ joltet, illinois. Kdor rojakov išče pravi' kdor ima opraviti pri sodo1)1 iina kako tožbo, naj se o Ml mene. MnOgim Slovencem , pomagal, da so dosegli svoje 1 poškodovanje dobili plačano, sem angleščine .popolnoma ^ 1 : lahko pretolmačim vsako tožl>° to se priporočam ALOJZ L0US1IE, II 1749 St. Clair St., Clevelai"1' , ; g" JOLIET M GAS S L GHT COM A^ se priporoča Slovencem v Jolietu za napeljavo plina po hišah. . . . . j | Pridite in oglejte f" j | plinove peči, ki so zelo ^ | in ni se bati nezgod. M | (> 1 Ako pričnete s našimi plin°|t: pečmi vam bodo ugajale te<| bodete priporočali še drugim- TAKO GOVORE VSi. , urad je na i | Cliicaic lii Tail Bnreii SfštattT Jp 1 — izdelovalci — j HAVANA IN DOMAČIH S^ Posebnost so naše '•THeU, IMOc. in' toscliaii^T Na drobno se prodajajo povsc^' | na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Jolie^j P ATJL SCHNELLF NOTAR—NOTARY PUBl^ v Calumet-u, Mich, naznanja, d» CI je ?el svoje poslovanje ier s.e Sloven ij' (i Hrvatom priporoča pri oskrbovanj, hovih pisvnih poslov v stari dom" . pr ----—-ko • Slovenska babic& ^ Miirlja Luk an ^ Cl z enoindvajsetletno izkušnjo, |q plow,o, in. spričevala ljubljanskiP f nikov dr. Valente in dr. 8toeWft^,t lJ zih zdravnikov, se, priporoča SlQve(fl Qv v Clevelandu. Govori i hrvatski, ® M italijanski. Stanuje na št. 1751 »* 1 St.. CLEVELAND, O. DR, J. L. STRUZYI^ ' S. Chicago Street No. S«9 1 nasproti sIot. iatollfte. certy: Telephone 2371, JOLIE^ 'i P. C. IflEJ; B214 & 5216 Butler Str«® — doliro izvežtian ' se priporoča slovenskemu o^'f.j v Pittsbargn, Pa., in ^ i JTosip Zeliii^V Cor. Ruby & Broadway Sts' ^ ' JOLIET, ILLINOI^ 1 priporoča Slovencem svojo ^ obilen obisk. Točim kalifornijs»"dI)s d najboljše pivo in druge pijače, v« .^l preskrbljen s svežimi pijača®1 rimi smodkami. johnj.WELLN^; ODVETNIK. 1 Govori se nemški in ^ Suite 406, Cuttiim Bnlldtii«. JOllt'! I1 Telefon 244. u