V nedeljo 6. avsiuta, v ul. Usina Z83Z, velika
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551	S
Dirección y Administración: GR AI». CESAR DlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 4 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1939
Núm. (Štev.) 131
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto S arg. 6.—; za pol leta 3.50, Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Tekma Nemčije in Italije na Balkanu
Kot smo lahko predvidevali, tako je tudi v resnici, namreč, da Italija in Nemčija le nista tako veliki prijateljici, kot se na zunaj kažeta. Italijansko časopisje te dni o tem dovolj jasno in razumljivo piše.
Mussolini j ev '' Giornale d' Italia'' piše, da bi bila Italija najmočnejša velesila na Balkanu, če pridobi tudi Jugoslavijo na svojo stran. Istega mnenja pa je po drugi strani tudi Nemčija, ki je napela vse sile, da Jugoslavijo ne samo politično, marveč tudi gospodarsko priklene nase. Mussolini je ravno vsled tega ponudil znano prijateljstvo Jugoslaviji, da bi jo imel kot za predstražo napram Nemčiji. Jugoslavija je seveda ponujeno "dobro sosedstvo" Italije, pod pogojem, da drugače kot doslej postopa z jugoslovansko narodno manjšino na Primorskem, kar so . v Rimu obljubili, a doslej še ne izvršili, sprejela, ker je pač pri tem iskala tudi svoje lastne varnosti. Kot poročajo, ima nemški konzulat v Mariboru triindvajset uradnikov, čemu toliko? Odgovor ni težak, če vpošte-vamo nemško propagando na Štajerskem in v ostali Sloveniji do Trsta. Se dobijo tudi, ki tej propagandi, bodisi vsled nevednosti ali za denar, nasedejo, vendar je večina slovenskega naroda odločna proti katerimkoli tujim nameram ter je pripravljen naš narod svojo težko pridobljeno svobodo tudi z orožjem braniti.
Ko je Italija po umoru kralja Aleksandra spoznala, da se Jugoslavija vkljub hrvatskemu vprašanju ne da razbiti, je, kot smo prej rekli, ponudila prijateljstvo Jugoslaviji. Tedaj pa so poizkusili srečo v Nemčiji, ki podtalno netijo in podpirajo nezadovoljstvo Hrvatov, ker bi z njihovo "osamosvojitvijo" dobili preko Slovenije prosto pot do Trsta, Hrvate same pa bi deli pod "pokroviteljstvo" kot so Slovaško. Mussolini bi pri tem res lahko morda računal na Dalmacijo, a je baje prišel do prepričanja, da je Italiji močna -^Jugoslavija veliko bolj koristna kot pa razkosana in bi tudi Dalmacija ne odtehtala nemške ekspanzije do Jadranskega morja, ki bi jo najbolj Italija sama občutila.
Iz Pariza poročajo, kjej se je pred kratkim mudil Mačkov zaup nik, da je do sporazuma med Hrvati in Srbi dejansko že prišlo, manjka samo še pristanka princa Pavla, ki se sedaj mudi v Londonu. Prihajajo pa seveda sem čez Ocean tudi čisto nasprotna poročila, da je Maček pripravljen sprejeti nemško pokroviteljstvo in da zahteva popolno ločitev Hrvatske od Jugoslavije. Tem zadnjim poročilom v izseljen-stvu pri najboljši volji ne moremo verjeti, ker vemo, da takih gluposti nobeden v Jugoslaviji, najmanj pa vodja Hrvatov, ni zmožen niti misliti kaj šele podpirati.
V Italiji sicer ne pišejo, kar je razumljivo, o nacistični "podjetnosti" y Jugoslaviji, a spet ugotavlja v začetku omenjeni list, da je Jugoslavija znala vpoštevati zgodovinski moment ter razumela politiko osi Rim-Berlin in njeno približevanje, brez da bi se ji zdelo potrebno skrivati pod dežnik velikih demokracij. 2 drugimi bssedami bi se reklo: Jugoslavija je razumela, čemu se Italija veže ? Nemčijo in se ji zato ni 2delo potrebno bati Italije ter iskati pomoči pri Franciji in Angliji.
"Giornale d'Italia" piše tudi, da sta Francija in Anglija vse poizkusili, da bi popolnoma pridobili na svojo stran Balkan, posebno na Bolgarskem da sta bili napeli vse sile,
Nemčija in Italija se pripravljata za podjarmljenje Afrike
V Evropi najbrže, vsaj to leto, še ne bo vojne. Sicer se vse države blazno oborožujejo ter pripravljajo na medsebojno krvavo obračunavanje, a položaj je tako zelo zapleten in kočljiv, da do vojne Ar Evropi skoro ne more priti.
Angleži so dolgo upali in k temu polom svoje zvite diplomacije tudi sami pomagali, da bi se zapletli v vojno Nemčija in Rusija. A v Moskvi in Berlinu niso tako kratkovidni, da bi ne videli, kdo bi od tega žel največ dobička. Res je, da sta bili Italija in Nemčija, ki se jima je pridružil tudi Vatikan, skušali organizirati " protikomunističen ' ' pakt, a je žalostno propadel, ker pri ljudstvih v demokratičnih državah ni akcija dobila odmeva, ker je pač takoj spoznalo, kaj pravzaparav Nemčija in Italija zasledujeta. Rusija sama proti kateri je bil protikomunističen pakt naperjen, se ni preveč o tem vznemirjala ter sq njeni trgovinski in diplomatični stiki ostali slej ko prej nespremenjeni napram vsem državam.
Lansko leto je bila vsa Evropa alarmirana glede sudetskega vprašanja, in je potem sledila okupacija cele Češke in Moravske. Letos pa je sporna točka osredotočena na Gdan-sku, in pravi Hitler, da ga bo tako ali tako priključil Nemčiji, a ga je Poljska pripravljena z orožjem braniti, ker noče nemškega vratarja pri svoji zunanji trgovini, ker bi bila s tem njena neodvisnost zapečatena in bi bila Poljska pravzaprav gospodarsko dvisna od Nemčije ter deležna približno enake usode kot Češka in Slovaška.
Naj se zasukajo politične razmere tako ali tako, eno je gotovo, da samo radi Gdanska Nemci ne'bodo sprožili vojnega požara, a tudi Angleži in Francozi bi samo radi Poljske ne šli v boj proti Nemčiji in tudi morebitne pogodbe v Moskvi ne bodo podpisali samo glede tega vprašanja niti sovjeti niti Francozi in Angleži, kajti oboji imajo dalekosež-nejše cilje. Nesporazumljenje obstoja edino v tem, da cilj ni pri vseh enak.. Medtem ko Anglija zasleduje zgolj kramarske cilje, imata Francija in Rusija tudi narodne obrambne, ter zadnja še posebelj ideološke razloge, ki jima branijo sklepati zgolj priložnostne pogodbe.
kar pa da se jima ni posrečilo. Tudi za Grčijo in Turčijo da bi bilo veliko koristneje, če bi iskali dobrih od-nošajev z Italijo, ki je njuna najbližja soseda in velesila na Sredozemskem morju.
Iz vsega prej navedenega sklepamo, da bi Italija rada dobila vodilno mesto na Balkanu in da se za isti cilj žone tudi Nemčija. Ker je Italija gospodarsko šibkejša od Nemčije upa v nadomestilo pa več zaupanja v balkanskih državah, ki bi pomagalo do boljšega medsebojnega sodelovanja ter dovoljni in naravni utež proti Nemčiji, ki bi branil tudi njo samo.
"Balkan balkancem" je geslo balkanskih narodov. In če s tem dejstvom resno računa Mussolini, njegovo prizadevanje za mir in sodelovanje s sosednimi balkanskimi državami gotovo ne bi ostalo brez uspeha. In tudi kar se Jugoslavije tiče, po našem mnenju, lahko zanesljivo računa na njeno dobro sosedstvo, a ne prej, dokler ne da naši narodni manjšini na Primorskem popolno enakopravnost ter kulturno, narodno in gospodarsko svobodo.
Če bi se šlo zgolj radi angleških obljub, ki jih je dala Poljski, bi Hitler brez dvoma že izvršil svojo namero glede Gdanskega, a je moskovska "Pravda" namignila, da bodo sovjeti šli na pomoč Poljski, če bi bila napadena. Hitler pa je izjavil, da sile nima namena rabiti, ker se da vse na miren način poravnati in obenem vodi Nemčija tajne dogovore z Rusijo. Diplomatični boj med Anglijo in Nemčijo se vrši v Moskvi. V vsakem slučaju; če pride do pogodbe v Moskvi, jo bo morala Anglija drago plačati in če ne pride, pa še dražje. To so neizogibne posledice angleškega popuščanja. Prizadet bo seveda predvsem angleški kapital, kar nas ne žalosti.
Kot smo že v zadnji številki povedali, Hitler in Mussolini najbrže ne bosta tvegala osvojevalne politike v Evropi, čeprav nekateri poročevalci v tem trdovratno vztrajajo, ker bi s tem spravile svoje lastne režime v nevarnost. Pač pa bosta usmerila osvojevalno politiko tja, kjer u-pata na uspeli. In to je Afrika.
Italija si je z okupacijo Abesini-je pripravila teren za nadaljne ak-
cije. Iz Etiopije in Libije ji bo zelo lahko pričeti z vojno operacijo proti Egiptu in Sudanu ter v druge angleške dominijone. Italija je dejala, da mora Francija tudi iz Džibutija ven, ker da noče imeti francoskega vratarja v svoj imperij. Tuniz ni toliko v nevarnosti, čeprav je bil italijanski tisk svoj čas dvignil vsled te francoske kolonije precej prahu.
I-Iitler si je od Mussolinija izpo-sloval prosto luko v Trstu, od kjer jc- za Nemčijo najbližje izhodišče na morje v Afriko. In kot smo poročali, nemški generali so že tudi bili na ogledih v Afriki. Možno je tudi dejstvo, da če general Franco ne bo mogel ugoditi vsem upnikom: Angležem, Francozom, Nemcem in Italijanom, da se bosta Hitler in Mussolini zadovoljila z njenimi kolonijami.
Motil pa bi se kdor bi misil, da Afrikanci nimajo nobenega smisla za lastno svobodo in samostojnost. Imajo, a so podrejeni raznim evropskim državam, ki se jih ne morejo odkrižati, čeravno so že večkrat poskušali.
Vojna epidemija je objela vsa plemena: bela, rumena in črna. Ali je na potu k narodni, socialni in gospodarski svobodi in enakopravnosti, pa je še le vprašanje, ki nima jasnih horizontov.
■ Spodaj napisani članek je priobčil na uvodnem mestu ljubljanski "Slovenec". Ker se nam zdi zelo značilen in primeren, ga prinašamo tudi našim čitateljem:
Slovenci se zavedamo, kako velika vprašanja nam postavlja sedanji trenutek zgodovine. Dobro vemo, da bodo izkušnje sedanjih in prihodnjih dni zdržali samo narodi, ki bodo moralno strnjeni v skrajni odpornosti, znali ohraniti svoje narodne vrednote v skladu z omiko vsega sveta, ki se bori za dostojanstvo človeka in njega vreden družabni red. Vse svoje nravstvene sile, s katerimi smo si do sedaj v svojih političnih borbah na znotraj in na zunaj, v svojem trudu za visoko kulturno raven vsega našega naroda in za gospodarsko osvoboditev in okrepitev ljudstva prizadevali postati enakovredni in enakopravni s svojimi sosedi, bomo morali od sedaj napeti do skrajnih mej. To je naloga, ki jo bomo morali v tistem tempu, ki ga terja naš naglo tekoči čas, izpolniti temeljito na vseh področjih našega narodnega življenja.
V to se usmerja danes vsa naša javnosf in od vseh strani se razlegajo glasovi, ki oznanjajo zahtevo po taki usmeritvi in čim zgoščenej-šem stvarnem delu za narod. Klic po "spravi, sporazumu in slogi v državi izvira iz zavesti, kako nujno nam je treba resnično močne skupnosti, v kateri nam bo mogoče čim uspešnejše delati za svoj lastni narod, da ga okrepimo nravstveno in gmotno po ljudski samoupravi, ki edina more sprostiti vse naše sile, da bo v našo korist, obenem pa v skupni prid države. Sporazum ne more pomeniti nič drugega, kakor sodelovanje med državo in njenimi deli v popolni vzajemnosti, v kateri vsak dobi, kolikor mu gre v pravičnem sorazmerju do tega, kar on skupnosti žrtvuje ; sporazum more biti le za celoto in ne proti njej, kakor mora celota delati za vse svoje ude in ne proti njim. To enostavno resnico je treba ponavljati zato, ker je samopridnost in samopašnost to vprašanje predstavljala vse do nedavna ravno narobe, kakor ji je to šlo v račun. Če smemo iz izjav, ki jih slišimo od
vseh strani prav iz vseh političnih taborov pa iz merodajnih mest, kakor iz množice, sklepati, da se je miselnost v tem oziru temeljito spremenila tudi tam, kjer je bila do sedaj čisto nasprotna ali pa potlačena in speljana v krivo smer, potem smemo, če bodo besedam sledila dela, upati, da bo najneobhodnejši pogoj za narodno obnovitveno delo tudi med nami končno izpoljnjen in da bo pot za dvig in razmah ter za okrepitev našega narodnega duha v ustvarjajočem in obrambnem delu popolnoma prosta.
Kar se tiče narodnoobrambnega dela, ki se je poživilo z občudovanja vredno energijo, najboljšo voljo iru v duhu čisto prirodne vzajemnosti, ki je to življensko važno delo za slovenski narod v usodnem času naše zgodovine zahteva, je treba paziti, da se ne bi, kakor do sedaj premno-gokrat, ustavilo pri donečih frazah, pri šovinističnih pretiravanjih in nesmotrnih ali protismotrnih krivih zamahih, in da bi na drugi strani, če se res načne pri koreninah, ne bilo prepuščeno ljudem in elementom, ki jim tudi narodne vrednote služijo le v lastni, ne pa obči prid. Imamo nekaj prav kričečih primerov v našem malem narodu, kako so se začele "nacionalne" akcije, ki so služile samo za zastor, za katerim so spretni poslovniki z narodnim premoženjem, ki je šlo v desetine milijonov, špekulirali v korist svojim žepom, dokler se ni vse skupaj podrlo, do-čim so ti "reševalci naroda" odnesli svoje lepe dobičke na varno, narodni nasprotnik pa se je od srca smejal lahkovernim Slovencem, odrešenim od lastnih sorojakov svojih krvavo zasluženih prihrankov v škodo vsega naroda. Tudi je treba narodnoobrambne akcije začeti tam, kjer jc res potreba. Tako na primer imamo v Sloveniji celo vinorodno pokrajino z izključno slovenskim prebivalstvom, ki ni tik na meji, pa je po 75% v rokah neslovenske, deloma celo v tujini bivajoče velepo-sesti, ki še danes, kakor pred sto in stoletji izžema nečloveški trud našega viničarja, živečega v strahotnih socialnih in moralnih razmerah, pa ni niti stanovsko organiziran, ni-
ti ni organizirano tam slovensko vinogradništvo, kolikor ga je. Takih primerov, čeprav.jiiso tako zelo kričeči, je gotovo še precej in da tu ne pomagajo visokodoneče narodne fraze, je na dlani, kakor v vseh teh primerih tudi nič ne pomagajo, ampak le škodujejo iz gole čustvenosti izvirajoče akcije, marveč le načrtno in pozitivno obrajnlsno gospodarsko protidelo, naslonjeno na krščansko pravičnost.	*
Gospodarsko in socialno izboljšanje položaja našega malega kmeta in delavca pa mora biti oprto na nravstvenem ozdravljenju našega narodnega telesa, ki v naši kritični dobi čedalje bolj krvavi iz mnogih ran v tem oziru. Tudi pri nas kriči vprašanje napredujočega številčnega u-padanja našega itak maloštevilnega naroda, bega kmetskega ljudhtva z zemlje, zastrupljanja rodu za rodoni z alkoholom, ki poneumnjuje in slabi čedalje večji odstotek ljudstva in goji tla za manjvredne in zločinske ter občestvu škodljive ali brezbrižne in neznačajne elemente. Treba, nujno je treba, da se tudi državna politika iz reševanja izključno političnih vprašanj usmeri čedalje bolj ne samo v gospodarska in socialna, ampak v isti meri z enako energijo v nravstveno ozdravljanje ljudstva, za kar so do sedaj centralne oblasti bile čudovito slepe, oziroma so se o-mejevale zgolj na fizično oziroma hi-gijensko platt ega vprašanja. Upajmo, da bo tudi v tem oziru storjen velik korak naprej, če se razširi in poglobi ljudska samouprava, ki je tem vprašanje mbližja in jih more tudi smotrnejše in uspešneje reševati.
Zavest, kaj nam nalaga čas in potrebe našega narodnega ivljenja v težkem in zapletenem položaju, je tu: treba je le še — dela.
Resnica o Madžarih
Mnogi grešijo ako mislijo, da so Madžari mongolske krvi. Tako jim je jezik skoro devetdeset od sto podoben, ki so ga dali Madžarom Finci, Avari, Huni in pravi, današnji Bolgari a zadnje že v morju slovan-stva, ki naravno ni mogel ostati čist. Pregrešil bi se vsak, ki bi trdil, da ima madžarski jezik več kot deset od sto svojega.
Še za časa Arpada, Madžari niso bili Čisto Mongoli. Med sedmimi vojvodi in nasledniki je bilo veliko število Slovanov, ki so medsebojno slovanski govorili. Že takrat ni bilo mogoče govoriti o čistokrvnih Madžarih, a pozneje je bil še bolj čuden položaj. Posebno Slovaki so zelo pomešani z Madžari tako, da od madžarskih velikih mož ni nobeden Madžar. Njihovi največji borci kot Košut, Rakoci in mnogi drugi so bi1! Slovaki. Deak (Djak), Jokai, Petafi (Petrovič), Granj (Zlatičič), Bočkai, Miksat in drugi so popolni Slovani. Nimajo prvaka ki bi ne bil naše krvi. In tudi sedaj so vsa njihova imena čisto slovaška. Ako bi Madžari dokazali sedaj, po smrti grofa Apo-nija, tega velikega madžara., da ima deset procentov rasne madžarščine, bi se vsi smejali. Madžarski tisk seveda trdi drugače in tudi svet je drugače poučen. .Tej mednarodni lažni agitaciji ne gre v račun, če se pove resnično stanje o Madžarih.
Naša dolžnost je, da o Madžarih povemo resnico in pred to ne sme ni kdo kloniti. Kadar bodo Madžari spoznali svoje stare pogreške, tedaj pridejo k nam kot bratje in ne kot neprijatelji. In mi jih hočemo tedaj z našo veliko slovansko dušo sprejeti in zaščititi v življenskem obsto-jn.
Nemanja Pavlovič, Beograd.


Argentinske vesti
i
DOMAČE VEST!
PONAREJEVALCI ZDRAVIL
Kot smo že poročali, so bile oblasti prišle na sled čedni družbi ponarejevalcev zdravil. Te dni je bila nad njimii zrečena ostra obsodba ter so jih občutno tudi denarno kaznovali.
Prišli so že večkrat na sled tudi drugim ponarejevalcem živil, kruha, mleka, vina in vsega, kar se ponarediti da, in še največ dobička pa seveda donašajo kake zdravilne kroglice in podobno, ki jih ne stane drugega kot propaganda v listih. Ljudje pa navadno brez premisleka nasedajo vsaki kričeči reklami.
V BLAZNICO SO GA POSLALI
Nikolaj Ignace, po rodu Bolgar, je večkrat pisal državnemu predsedniku o njegovii «ziiajdbi, ki je a-parat, s katerim je mogoče na veliko daljavo usmrtiti živa bitja. Ker Ignace na njegova pisma ni prejel odgovora, je pisal nazadnje dr. Or-tizu grozilno pismo. V tem pismu pravi izumitelj, če država ne sprejme njegovega aparata in ga denarno ne podpre, da bo mogel svoj izum izpopolniti, bo svoj aparat "žarke smrti" uporabil proti samemu dr. Ortizu. Z ozirom na to grožnjo ga je sedaj policija aretirala in ga dala v norišnico.
STAR VETERAN UMRL
V Cordobi je te dni umrl ordo-nanc in trobentač generala Roke, Manuel Acosta. Živel je nazadnje v največji revščini. Star je bil okrog 100 let.
LJUDOŽRCI V PUNTA LARA
Laplatska policija je dobila obvestilo, da je v Punta Lara zbranih več ljudi, ki so najbrže ljudožrci, ker kuhajo človeško glavo, da jo bodo požrli. Policija se je res takoj podala na lice mesta ter je tam našla študente, ki so pripravljali okostnjake za študij.
DR. ORTIZ SI JE OGLEDAL DELA NOVEGA MOSTU
V ponedeljek si je ogledal državni predsednik, dr. Ortiz v družbi ministra javnih del in ravnatelja državnih cest, novi most, ki bo vezal buenosaireško mesto z Avellanedo.
Dr. Ortiz se je o teh delih zelo laskavo izrazil.
QUEIPO DE LLANO NE BO POSLANIK V BUENOS AIRESU
Kakor že znano, delajo generali v Španiji vodji Francu velike preglavice. Generali nikakor nočejo privoliti, da bi prišla Španija preveč pod upliv Nemčije in Italije. Med temi protivnimi generali stoji v prvi vrsti general Queipo de Liano, načelnik drugega vojaškega okrožja in mož, ki ima skoro vse vojaštvo na svoji strani. Da bi se pa Franco rešil nevarnega nasprotnika, ga je i-menoval za poslanika v Buenos Ai-resu, s katerim imenovanjem je bila zadovoljna tudi argentinska vlada. Queipo de Liano pa ni hotel o tem ničesar vedeti ter mesta ni sprejel. Izjavil je, da ga Španija potrebuje doma. Sedaj pa iz Seville poročajo, da bo šel v Italijo v važni vojaški misiji.
ANGLEŠKE KNJIGE ZA ARGENTINSKE KNJIŽNICE
Angleška vlada je darovala za tukajšnje ljudske knjižnice veliko število znanstvenih in drugih knjig.
ZASEDANJE SENATA
Senat je v torkovem zasedanju razpravljal o zakonu št. 9688, ki zadeva odškodnino za pošodbe na delu. Vsi tozadevni predlogi so bili vzeti na znanje, na glasovanje pa niso prišli, ker ni bila seja sklepčna.
Senator Rothe je predlagal, da se povabi poslansko zbornico, da bi imela v času, ko se bo nahajal državni predsednik republike Uruguaya v Buenos Airesu, ki ima v nekaj dneh dospeti v Argentino na oficiel-ni poset, slavnostno zasedanje. Predlog tega senatorja je bil enoglasno sprejet.
Predsednik Baldomir dospe najbrž 10. t. m.
PREDOR BODO ZAPRLI
Ravnateljstvo andske državne železnice je sklenilo zapreti predor, ki gre skozi Ande, ker ne nudi doovlj varnosti za javni promet.
DEKLETA BODITE PREVIDNA
Dekleta, ki so že sita vednega garanja in sitnarenja gospodinj, si želijo, da bi se čimpreje tega osvobodile, kar je čisto razumljivo. Zato ni čuda, če bi se rada poročila in tako postale samostojne gospodinje. Premalo pa pri tem pomislijo, kdo je tisti, s katerim se nameravajo- poročiti. Predvsem velja to že za starejša dekleta. Prvemu, ki ji zna lepo pihati na srce in ji obljubi zakon, se mu obesi na vrat. Mogoče ga pozna le nekaj dni navidezno, kdo je pa prav za prav njen ženin, tega pa niti od daleč ne ve. Niti ne ve kako se piše ali kako mu je ime. V njeni vroči želji dobiti moža in njeni zaslepljenosti ne pomisli, da je to mogoče kak slepar, ki mu njeni denar-ci dišijo. Zaradi te nepremišljenosti se je že marsikatera bridko kesala. In tak slučaj je bil tudi zopet te dni.
Julia Suarez se je večkrat^ srečala z nekim Angelom Rodriguezem, starim 48 let. Seveda, on je tako trdil, da se piše, in da je njen rojak. Če pa je to resnica, je pa drugo vprašanje. Julia, ki ji je 43 let, mu je pač verjela. Poroka bi se imela vršiti 26. julija. Nekaj dni pred poroko pride k njej in ji reče, da nemudoma potrebuje denar za trgovino, ki jo ima nastaviti in s tem bosta imela zasigurano lepo bodočnost. Lahkoverna Julia mu je izročila 4000 pesičkov, katere je namišljeni Rodríguez lepo pobasal in izginil. Zadevo je sedaj opeharjena Julia sporočila policiji, da poišče Rodri-gueza. Ponavadi pa tudi policija takega tička težko najde, ker opeharjena dekleta ne vedo navesti niti bolj natančnejših podatkov.
Zato pa dekleta bodite previdna pri izbiranju ženinov in svojih težko prisluženih denarcev ne dajte pod nobenim pogojem iz rok.
rM!JMWB»iii.a«ii;l«iWiiriWi: •»> mm <«• <♦> mm mm •:♦> >»> <♦> mm •:♦> ,
¡Uprava "Slovenskega lista"
Tu vam pošiljam imena ................. novih naročnikov,
(zapiši število)
katerim izvolite poslati par številk na ogled. Naslov:
1)
2)
3)
4)
5)
(Ime in priimek) (ulica in štev.) (Mesto, kraj in železnica)
I
£ (Izrezi in pošli na naslov: Slovenski list, Gral. Cesar Díaz 1657
Buenos Aires.
■á
mmmm^mmmmmmmmmmm
£ I
E $
K i 1
i
i
I s?
>1 S?
i I
i
I *
I
v i
ŠTORKLJA
V torek zjutraj je štorklja obiskala našega rojaka Franca Gregorič iz Vogerskega pri Prvačini ter prinesla njegovi ženi Slavki prvega otroka — zdravo hčerko.
Srečnemu očetu in materi čestitamo !
ŽALOSTNA SMRT NAŠEGA ISTRSKEGA ROJAKA
Ko je naš rojak Viktor Bordon, doma iz Marezig v Istri, star 36 let, peljal stavbeni gramoz iz ulice San José proti Olivosu, doletela ga je grozna smrt.
Bordon si je nabavil kamijon za prevoz. Tako je dobil tudi naročilo, da odpelje nekaj stavbenega gramoza, iz ulice San José v Olivos. V torek popoldne se je napravil, da naročilo izvrši. Naložil je v omenjeni u-lici gramoz in ga peljal proti Olivosu. že ne več daleč od Olivosa, koncem ulice Santa Fe in začetkom Ca-bilda, pa mu gumij pri kolesu poči in kamijon je ostal na mestu skoro tik tramvajske proge. Le toliko je bilo še prostora vmes, da je tramvaj mogel mimo. Prisiljen je bil tedaj preložiti pnevmatiko. Ko je bil v dobri uri kamijon zopet pripravljen, si je hotel Bordon ogledati, če je vse v redu. Med tem je dospel tramvaj, katerega je Bordon tudi videl in se mu ognil. Ni pa opazil, da takoj za njim vozi drugi tramvaj. In tako se je zgodila strašna nesreča. Nesrečnež je prišel med kamijon in tramvaj, ki sta mu napravila grozne rane, posebno na strani ob trebuhu in rebri. Končno ga je tramvaj odvlekel od kamijona ter ga vrgel daleč proč. Nesrečni mladenič je še par-krat zdihnil in bil je mrtev.
Nesrečni rojak je imel zemljišče na križišču ulice Cortina in avenida General Paz v Villi Devoto. Tam si je postavil tudi skromno hišico, katero je ravno nameraval povečati, pa mu je smrt načrt preprečila. Viktor Bordon je bil izredno priden fant. Vesele in živahne narave, nikogar ni užalil, zato pa je bil med vsemi, ki so ga poznali zelo priljubljen, posebno še med Devotčani.
Društvo "Ljudski Oder", čigar član je bil, je dalo njegovo truplo prepeljati v društvo, kjer mu je postavilo mrtvaški oder. Ves obdan od cvetja in vencev je ležal do četrtka. Ta dan popoldne se je vršil pogreb, katerega se je udeležilo razen članstva Ljudskega Odra tudi veliko število drugih naših rojakov iz Ville Devoto in drugod.
Pokojni zapušča v Sv. Kacijanu pri Kopru eno sestro. Drugih svojcev nima. Oče mu je umrl v Sibiriji, mati pa že pred več leti v Marezi-gah.
Blagi Viktor, bodi ti lahka argentinska zemlja! Tvoji žalostni sestri pa naše sožalje!
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
KROJACNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in vc-dno dobro elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste postreženi.
FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
a= D
o
:oaoi
lonoi
IOE
IOE
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tel naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo..
O
n
o
D
o
0 o
L POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
30I
30D0I
IOE
iocsS
Objave poslaništva
Savič Milan iz Beograda. Podatkov nima.
Milkovič Janez iz Butoraja. Ponavadi je živel v Rosariu. Naslov ni znan.
Eržen Josip iz Ljubljane. Živi navadno v Buenos Airesu, v okraju Villa Devoto, ulica José P. Varela, številka hiše pa ni znana.
Stankovic Lazar iz Stunci. Leta 1928 je prejemal pošto na naslov agencije Missler, ulica San Martin 666, Bs. Aires.
Kozmač Stjepan. Podatkov nima.
Za kratek čas
Klofuta na obroke
Sodnik: "Kolikokrat ste udarili tožitelja?"
Toženec: "Enkrat." Sodnik: "On pa pravi, da ste ga udarili petkrat.''
Toženec: "Da, ali to je bila vse skupaj samo ena klofuta. Tožitelj je namreč bolj slaboten, pa se mi je
smilil in sem ga klofnil v obrokih." *
Samo malo pozneje
Gost (ob desetih zvečer v kavarni) : "Kaj, pri vas niti godbe nimate?"
Natakar: "O, imamo jo. Samo pozneje."
Gost: "Ob kateri uri?"
Natakar: "Tako na spomlad." *
Pri čevljarju
"Že štirje tedni so minuli, odkar sem vam prinesel svoje čevlje v popravilo, a jih doslej še niste popravili ! Poleg tega imate pa v izložbi še napis: Na popravila lahko kar počakate!"
"No — ali morebiti niste čakali?"
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
I.
1." 2."
3.'
4.°
— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1.°	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000.
2."	Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3.°	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4.° Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II. — VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
Fondo de garantía de los depósitos, constituido ton las utilidades anuales.
Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5.°	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "céduli. para reembolsos" que se facilita a los depositantes »jue la solicitan.
6.°	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7."	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8."	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entre'gan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9.°	Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5.
10." Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas.
Vesti iz organizacij

SSBBKSS

Skupna nedeljska prireditev Slovencev, Srbov in Hrvatov
Prireditve, kakršna bo v nedeljo 6. avgusta, še ni bilo v slovenski od-nosno jugoslovanski naselbini. Nastopilo bo osem slovenskih in srbo-hrvatskih društev, kar se doslej še ni bilo nikoli dogodilo. To je vsekakor dokaz velikega kulturnega napredka v naši naselbini. Vsako društvo je doprineslo svoj del k tej skupnosti. In če bi bil to začetek več bratskega razumevanja, delovanja in složnega napredka, bi bili mi zelo veseli.
Za to prireditev vlada v naši slovenski in jugoslovanski naselbini v obče, zelo veliko zanimanje, kar je čisto umevno. Vendar je morda še kdo, ki ne ve za to prireditev.
Rojaki in rojakinje, čitatelji in či-tateljice! Povabite na to prireditev yse svoje prijatelje in znance. Doka-šite z vašo prisotnostjo, da ume jete prizadevanje naših društev.
Ne pozabite na točnost, ker se bo pričelo s programom točno ob napovedani uri. Na točnost, ki je ravno pri nas Solvencih tako zanemarjena čednost, se moramo naučiti. Zato bomo začeli točno ob napovedani uri, brez vsakega ozira, vemo pa, da bi bilo vsakemu žal lepega programa, če ga bi zamudil.
Na svidenje torej v nedeljo dne 6. avgusta v dvorani ulice Alsina 2832.
birmo, da jih prijavijo v šoli na Sa-ladillu, Laprida 5758 in sicer 6, 7, 8, 9 in 10 avgusta. Birma pa se bo vršila prve dni oktobra.
SLUŽBO IŠČEJO
Službo iščejo dva zakonska para, eden za kuharico in sobarja (.mucamo) pri družini (particular) in drugi pa za kuharico in notranje nede-likatno delo.
SLUŽBO DOBI
Službo dobi pri zelo dobri družini mlado dekletce staro kakih 15 let. Plača 30 pesov.
Če kdo ve za kakršnokoli delo za moške ali ženske, naj nam takoj sporoči.
Društvo 'Triglav" Slov, Dom v Rosariu
VABI
na plesno zabavo, ki se bo vršila v proslavo DEVETE OBLETNICE ustanovitve društva, v nedeljo
13. AVGUSTA, ob 5 uri pop. v ulici l9 DE MAYO 1159. Rojakinje in rojaki vljudno vas vabi ter pozdravlja
ODBOR
"Kešimo mladino pred alkoholizmom"
PROSTOVOLJNI DAROVI ZA SREČKANJE
Nekateri člani Slovenskega doma ter prijatelji istega so darovali lepe dobitke za srečolov. Če ima še kateri namen kaj darovati, naj prinese v društvo do sobote, ali pa naj govori telefonieno, da pridemo sami Jskat. Prinese pa lahko v nedeljo naravnost v dvorano, a je vseeno dobro prej naznaniti telefonieno v društvo, da se bo znalo ravnati.
Društvo samo je kupilo lepe dobitke ter bo ta srečolov zelo bogat!
NAROČNIKI IN NAROČNICE
Velika večina naročnikov in naročnic je, ki so točni pri plačevanju naročnine, a vedno so nekateri, ki ne razumejo, da s svojim zanemarjanjem nas spravljajo v denarno zadrego.
Tudi novih naročnikov bi nam lahko precej pridobili, če bi se vsi naročniki in naročnice zavedali svoje naravne dolžnosti napram listu. Mi smo prepričani, da Slovenci izdajamo velike svote za neslovenske liste, četudi nam v ničemer ne koristijo. Slovenski list pa ni samo za to, da slovensko piše, marveč ima mnogo večji pomen. Danes ni dovolj samo citati, marveč je tudi treba vsebino razumeti.
Knjiga "Rešimo mladino pred alkoholizmom" je namenjena seveda predvsem javnim kulturnim in socialnim delavcem, ki morajo osnovati praktičen načrt po katerem bi se dosegel uspeh. A brez zanimanja države same, ne bo šlo, kajti država je in mora biti temelj vsakemu občemu prizadevanju. Vsi prej omenjeni strokovnjaki so ugotovili, kar je tu di naše mnenje, da so alkoholizma našega človeka in mladine v prvi vrsti krive gospodarske razmere, ki pa jih posameznik ne more izboljšati, marveč jih mora le država s temeljnim načrtnim programom.
In čeprav smo prej rekli, da je knjiga predvsem namenjena javnim kulturnim in socijalnnn delavcem, ki bodo morali doseči pri vladi razumevanje, če bodo i*oteli uspeti in je pravzaprav to predvsem skrb države same, bi morali omenjeno knjigo citati tudi vsi drugi, ki jim je namenjena in predvsem starši kot tudi odrasla mladina, ki zna samostojno misliti. Pravilnn je povedano, da sta v vsaki vasi po najmanj dva inteligenta: učitelj in duhovnik, ki lahko v prosvetnih društvih in v cerkvi, predavata o vseh socialnih boleznih, ki grozijo vpropastiti naš narod. Treba je torej zavihati rokave in takoj iti na delo. Uspeh morda še ne bo jutri, a brez dvoma bo v bodočnosti.
na naših šolskih in drugih prireditvah. Tudi za one, ki ne morejo v naše slovenske šole, starši v splošnem skrbijo za dobro vzgojo. Edino kar nas ne more ravno navduševati je, da se je izseljencev preveč oprijela "bela kuga". Največ družin ima po enega ali k večjemu dva otroka. Nekateri pa celo nobenega. Za konci utemeljujejo to ravnanje z gospodarskega stališča, kar pa vedno ne drži, češ, da imajo toliko otrok, kolikor jih upajo vzrediti in vzgojiti, kar je precej resnica, če se pomisli, da so vsi naši ljudje prišli s culo čez morje in so pričeli z ničem. Trdo je bilo treba garati, da so se več a)i manj naši ljudje postavili na lastne noge. Če bi se mladi poročili ter založili s kopico otrok, bi šli brez dvoma v propast vsi skupaj. Mi smo tudi mnenja, da toliko otrok, kar jih Bog da, je včasih predeč, vendar samo za enega otroka se pa tudi ne splača mujati ter smo mnenja tudi, da družine z več otroki bodo deležne več sreče in tudi blagostanja, saj je v Argentini dovolj k ranama vse in še ostaja ga, samo ga je seveda treba najti.. Manjka seveda tudi nam gospodarskih in socialnih ustanov, na katere bi oprli vse drugo.
Omenjeno knjigo pa toplo priporočamo vsem Slovencem!
BIRMA V ROSARIU
Tem potoni se opozar ja, vse slovenske starše, kateri imajo otroke za
Kar se tiče nas izseljencev, smo alkoholu gotovo mnogo manj podvrženi, kakor so naši v domovini. Po naših društvih in prireditvah, kjer je povsod tudi alkoholne pijače na razpolago in se tudi pleše, ni opaziti opitih ljudi ali pa v zelo redkih slučajih. Seveda k alkoholikom še niso smatrani oni, ki se ga tu pa tam na -lezejo, marveč oni, ki imajo kronično alkoholno bolezen in vsak dan čezmerno uživajo opojne pijače. Tudi teh zadnjih v izseljenstvu ni mnogo. Otroci izseljencev pa sploh ne uživajo nobenih alkoholnih pijač. Smo v splošnem tudi socialno bolje stoječi in otrokom ne manjka kruha, čeprav ga v preobilici tudi ni.
Vsi otroci izseljencev so povečini skrbno negovani, kar lahko opazimo
KROJAČNICU
Martin Turk
ima na izbero
vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegantno obleko. Prepričajte se! LORIA 1760 Buenos Aires
PAZITE NA VAŠE KORISTI
zaupajoč nam Vaše
\
PRIHRANKE V HRANILNICO
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Glavno ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
Podružnica v Buenos Airesu: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
Centrala v Buenos Airesu: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo.
Slovenski Dom
PROSVETNO, GOSPODARSKO IN PODPORNO DRUŠTVO
o
..a..a-*-«i %
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venerea s
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
OREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 80 —
PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naá zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. _ Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivatlavia 3070
PLAZA ONCE
D
V
n
o
D
o
NA
Veliko prireditev j
KI SE BO VRŠILA V PROSLAVO DESETLETNEGA KULTURNEGA DELOVANJA
V UL. ALSINA 2832! % V NEDELJO DNE 6. AVGUSTA
Začetek točno ob 4.15 pop.
SODELOVALA BODO SLEDEČA DRUŠTVA: SOKOLSKO DRUŠTVO DOCK SUD-BOCA Slovensko del. kult. društvo LJUDSKI ODER GOSP. PODP. DRUŠTVO SLOVENCEV iz Ville Devoto. SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO s Paternala. JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO z Dock Suda. Hrvatsko pjevačko društvo SKLAD. Društvo IVAN CANKAR iz Saavedre.
SPORED:
a
o
o
Q
o
II
o
a
o
o
D
o
o
D
o
1)	A. Zaje: SIJAJ SONČICE, Moš. zbor Slovenskega doma.
2)	Deklamicije: BARÓICI izvaja učenka Ida Pečenko in DOMOVINI — H. Faganel; Slovenska šola na Paternalu.
3)	Deklamacija, izvaja učenka jugoslov. šole na Dock Sudu.
4)	J. Ivanovič: DONAVSKI VALOVI na glasovir izvaja Još-ko Lojk, narščajnik Slov. doma.
5)	Venček narodni izvaja mladinski odsek društva Ivan Cankar iz Saavedre.
6)	J. Alja": OPOMIN K PETJU, meš. zbor Ivan Cankar iz Saavedre.
7)	Župančič: MORNAR, meš. zbor iz Saavedre.
8)	S. Gregorčič: SOČI, deklamira Marija Mavčeva, SI. dom.
9)	Deklamacija, šola z Dock Suda.
10)	Nastopi moš. pevski zbor hrvatskega društva "Sklad".
11)	Izvajanje na citre: Alicia Černetova.
12)	G. Ludovik: VESELO RAZPOLOŽENJE, na glasovir izvaja Marica Mavčeva od Slovenskega doma.
13)	Solospev: Zofka Sulič od Slov. doma.
14)	J. Aljaž: NE ZVENI MI, meš. zbor GPDS. v Villa Devoto.
15)	J. Aljaž: O J PLANINE, meš. zbor GPDS. v Villa Devoto.
16)	Duet, pojeta Vencelj in Ivo. - člana Slov. doma.
17)	Vodopivec: NAROČILO, meš. zbor Ljudskega odra.
18)	Pahor: VESELI BRATCI, meš. zbor Ljudskega odra.
19)	Ruska pesem: TROJKA, meš. zbor Ljudskega odra.
20)	Filiberto: CLAVEL DEL AIRE, meš. zbor Ljudskega odra.
21)	Nastop naraščaja in članstva Sokola Dock Sud-Boca.
22)	F. Trebše: O DA JE ROŽA, moš. zbor Slovenskega doma.
23)	Vodopivec: NOČ NA ADRIJI, meš. zbor Slovenskega doma.
24)	E. Adamič: KRESOV ALE TRI DEVOJKE, meš. zbor Slovenskega doma.
25)	Nagovor predsednika..
26)	Zvonimir Maslé: Burka s petjem v dveh dejanjih:
"DVA PAVLA"
Po končanem vzporedu BOGAT SREČOLOV in PROSTA ZABAVA SVIRA ORKESTER "SLOVENSKEGA DOMA"
Ta prireditev obeta biti nekaj posebnega v Slovenski odnosno Jugoslovanski naselbini, kakršne doslej še ni bilo, kajti nastopila bodo skupno vsa slovenska in srbohrvatska društva, ki se kulturno udejstvujejo.
Pridite na to prireditev vsi ter pripeljite s seboj tudi vse prijatelje in znance.
Posebnih vabil ne bomo dostavljali, ker je to po novi poštni določbi zvezano s precej velikimi stroški. Vzemite to blagohotno na znanje ter prihitite v polnem številu, da boste s svojo navzočnostjo potrdili skupnost slovenske in jugoslovanske naselbine.
Opozarjamo na točnost, ker bomo točno ob napovedani uri pričeli z izvajanjem programa, in se med izvajanjem točke ne bo dovolilo vstopa v dvorano, ker se moti poslušalce in one na odru. Vpoštevajte z dobrim namenom to ter pridite dočasno.
Za to prireditev bomo povabili tudi fotografa, ki bo slikal vse prizore na odru in občinstvo v dvorani.
K veliki udeležbi vljudno vabi
ODBOR
=30E30i .onoi— oaoi —loaoes
o
D
o
o
D
o
o
o
o
o
Q
o
onoi
; SI	ovenci d<	)ma in p	o svel	tu
Slovenska narodna noša na gospodinjskem tečaju v Trstu
Zadnjič smo porčali o gospodinjskem tečaju, prirejenem v Trstu in smoo menili, da so na njem vzbujale posebno pozornost predvsem krasne slovenske narodne noše, ki so se pokazale pri zaključnem nastopu pevskih zborov iz posameznih krajev. O tem nastopu smo zdaj zvedeli še nekatere zanimive podrobnosti, ki ne zaslužijo, da bi jih prezrli, čeprav poročamo o njih šele danes. Pred prireditvijo je bilo izdano sporčilo, da udeleženci lahko nastopijo v fašističnih uniformah, če pa teh morda ponekod ne bi meli, pa smejo nastopiti v narodnih nošah. To dovoljenje je vzbudilo za celotno prireditev veliko zanimanje, predvsem med solven-skim prebivalstvom iz Julijske Krajine. Tista slovenska dekleta, ki nimajo doma narodnih noš, so zaprosila, če si jih smejo za to svečano priložnost nabaviti tostran meje. Oblasti so jim to dovolile, toda pod pogojem, da bodo po prieditvi prišle te narodne noše spet v roke njihovih lastnikov. Vsa ona dekleta, ki bi rada nastopjila pri zaključnih svečanostih gospodinjskega tečaja v Trstu v slovenskih narodnih nošah, a teh noš niso mogla dobiti med slovenskim prebivalstvom v Italiji, so pustili, da so si jih nabavila v Sloveniji. Pisala so svojim znankam čez mejo, naj jim narodne noše preskrbe in naj jih pošljejo na Rakek, kjer jih bodo obmejne oblasti prevzele in izročile prosilkam. Vse je šlo v najlepšem redu: Naša dekleta so radevolje posodila slovenskim dekletom v Italiji svoje krasne narodne noše, obmejne oblasti so točno zapisale, čigava je katera in kdo naj jo dobi na posodo. Slovenke iz Julijske Krajine so se z njimi na tržaški prireditvi izredno postavile, nato pa jih spet v redu vrnile na mejo, odtod pa obmejne oblasti nazaj tistim, ki jim pripadajo. V znamenju jugoslovensko-italijanskega prijateljstva se je po tolikih letih, odkar poteka državna meja tostran Istre, Goriške in Krasa, lahko zgodilo, da so primorske Slovenke nastopile sredi Trsta v svojih narodnih nošah in jih dobile s pomočjo oblasti celo čez mejo!
stotov lesa in sicer dobra polovica iz Avstrije. Naslednje leto 1938 pa je prineslo silen preobrat. Le 992.395 stotov lesa je prispelo še v Trst. Kakor rečeno, se v Italiji zdaj prizadevajo, da bi pospešili v nadomestilo za avstrijski les uvoz iz Jugoslavije. Napovedujejo, da bo lesna kupčija med našimi lesnimi trgovci in veliko tržaško družbo, ki boi niela za jugoslovanski les, spet bolj oživela.
REKLAMA ZA ISTRSKO VINO
V Istri pridelajo mnogo izredno dobrega vina, takšnega, ki po svoji kakovosti ni znano samo v Italiji, pač pa tudi drugod, precej daleč po svetu. Kakor za vsa druga vina, pa je treba tudi za to, če ga ljudje hočejo prodati, delati reklamo. Saj v današnjih časih že ni nič posebnega, če mora človek na široko hvaliti tudi tisto blago, ki se po svoji prvovrstni kakovosti najbolje samo hvali. Zakaj ne bi po tolikšnih različnih "tednih" priredili tudi enkrat "Teden istrskega vina"? In .tak teden so imeli te dni v Pulju. Pravijo, da je imel velik uspeh. Ta prireditev je mnogo pripomogla, da bo v bodoče več povpraševanja po istrskem vinu in tako bo seveda tudi potrošnja večja. Čemu bi drugod plačevali dražje vino, ko pa imajo doma cenejšega in morda celo boljšega.
VSEUČILIŠČE V TRSTU
Trst ima zdaj svojo univerzo. Lahko rečemo, da jo ima, čeprav je tu dozdaj še samo pravna fakulteta. Napovedujejo, da se ji bodo v do-glednem času pridružile še nekatere druge fakultete. Pravijo, da pride prva na vrsto medicinska fakulteta, ker da je tudi najbolj potrebna, kajti zdravnikov menda manjka najbolj seveda dobrih. Zgradili jo bodo v bližini sedanje tržaške bolnišnice. Pri izkopavanju so tudi naleteli na človeška okostja.
NAZADOVANJE TRSTA POD ITALIJO
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je zadel hud udarec tudi tržaško pristanišče. Prej je avstrijska zunanja trgovina v veliki meri težila ravno k Trstu in je bil promet z Avstrijo tu izredno živahen. Ko pa je Avstrija izginila, je seveda to moralo prenehati. Nemčija danes pripisuje mnogo večji pomen svojim severnim pristaniščem, ker so ji na jug vrata zaprta. Zato se Trst na vso moč prizadeva, kako bi dobil druga tržišča predvsem v soseščini, v Jugoslaviji. V prvi prihaja v poštev les. Kako se je trgovina z lesom gibala v zadnjih šestih letih, naj povedo tele poučne številke. Leta 1932 je prišlo v Trst 533,480 stotov lesa. V naslednjih letih je ta številka hitro naraščala in je dosegla svoj višek 1. 1937. Tega leta je prišlo v Trst že kar 2,238.975
Drobne vesti iz naših krajev
JOSIP OCVIRK OPROŠČEN
Trst, junija 1939. — Pred tržaškim sodiščem je bila te dni razprava proti Josipu Ocvirku, staremu 38 let, doma iz Divače, ki je 27 junija lanskega leta na cesti proti Her-peljam nekaj km izven Divače, do smrti povozil 18-letno Marijo Križ-mančičevo, ki se je vozila na kolesu. Križmančičeva je zadela ob blatnik in padla tako nesrečno, da si je prebila lobanjo ter ostala na mestu mrtva. Ocvirk ni mislil, da je tako hudo in jo je odpeljal v Divačo k zdravniku. Tu je šele zvedel, da jc Križmančičeva že umrla. V obupu je zbežal iz vasi in se naslednjega dne javil karabinerjem ter izpovedal, da ni zakrivil nesreče. Križmančičeva je bila v trenutku tik pred padcem vsa zmedena in zbegana ter je zgubila ravnotežje in padla pa je radi tega sama zakrivila nesrečo. Izpovedal je, da ni mel voznega do-voljenja. Zaradi tega in zaradi nesreče so ga karabinerji predali sodišču. Sodišče je na podlagi preiskave ugotovilo, da Ocvirk ni kriv smrtne nesreče in ga je oprostilo, toda tem občutnejšo kazen mu je pripisalo zaradi tega ker ni imel voznega lista. Dobil je namreč 6 mesecev zapora in 1000 lir denarne kazni.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Bazovica. — Na cesti proti Du-tovljam je 41-letni zidar Alojz Vrh tako nesrečno padel s kolesa, da si je pretrsel možgane ter zadobil občutne rane na sencih, nosu, in ustih. Poleg tega pa je zgubil še mnogo krvi.
Nesrečo je zakrivil defekt v zadnjem, kolesu.
*
Cleveland. (USA). — V bolnišnici je umrl John Komar, star 50 let, rojen v Razdrtem pri Postojni. V Ameriki je bil 25 let, kjer zapušča brata in sestro. — V bolnišnici je tudi umrla Josipina Wolf roj. Vadnal, stara 29 let in doma iz Nemške Slavine pri št. Petru. Zapušča moža in dva otroka, starše, dva brata in dve sestri.
*
Dekani. — Za novega tajnika fašistične organizacije v Dekanih je bil pred dnevi imenovan Josip Gio-vannini. Njegov prednik Leo Raffa-
ele je bil premeščn nekam na jug.
*
Trst. — Težka nesreča je zadela Šturmovo družino. Ko se je njihova 9-letna hčerka Rožica preveč nagnila preko okna, je zgubila ravnotežje in padla s tretjega nadstropja na cestni tlak. Rešilna postaja jo je v obupnem stanju odpeljala v bolnišnico.
*
Trst. — Kakor smo že poročali, so v tržaško bolnišnico pripeljali 3-letnega dečka Hermana Kovačiča z žebljem v grlu. Sedaj poročajo listi, da je popolnoma uspela zelo težka operacija, ki so jo morali zdravniki izvršiti, da so rešili fantku življenje. Žebelj je bil dolg več cm in zapičen v sapniku.
*
Trst. — 5-letni Ivan Štrukelj je padel in zadel z glavo ob rob pločnika. Pretresel si je možgane, če ne nastopijo komplikacije, bo moral o-
stati 4 tedne v bolnišnici.
*
Trst. — 10-letni Angel Zubin se je ranil na nogi z zarjavelim žebljem. Ker mu niso doma rane izpra-li, je čez nekaj dni nastopila zastrupitev krvi (tetanus). Zdravniki dvomijo, da bi ga rešili.
#
Trst. — Umrli so: Čepaj Andrej 81 let, Kavčič Pavla 11, Krajšek Viljem 66, Pavletič Anton 68, Komac vd. Vanderle Marija 35, Ozvald vd. Blažica Marija 75, Dobrila Viktor
OBIŠČITE KROJAČNICO
Leopolda Ušaj
kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre)
GARMEN-DIA 4947
Bs. Aires, Paternal
ÁastrebU
40, Cevna Atilij 18, Sila vd. Ber-nardon Ivana 84, Mezgec Ivan 32,
Kocjančič Antonija 72.
*
Trst. — V ladjedelnicah pri sv. Marku bodo zgradili veliko motorno ladjo za Filipine.
*
Trst. — Italijanska vlada je ustanovila poseben odbor za kolonizacijo Albanije, ki se je takoj lotil dela. Po najnovejših poročilih bodo Italijani za svoje priseljence zgradili blizu Tirane posebna naselja. Delavci, zaposleni v industrijskih podjetjih pa bodo dobili v predmestju Tirane svoj dom, ki bo nosil ime "Dux".
Pomanjkanje delovnih moči v Julijski Krajini
Sežana, junija 1939. — Sedaj ko je največ kmečkega dela, se je pokazalo veliko pomanjkanje kmečkih delavcev. Vzrok je zlasti v tem, ker je večina mladeničev v vojaški službi, ali pa na vojaških vajah in so bili le redki oproščeni te službe, da so se lahko vrnili domov. Mnogo pa jih služi predaleč, da bi se mogli samo radi sezone mogli vrniti domov. Poleg tega pa je še druga težka stran tega vprašanja. Kmečko delo je namreč zelo "slabo plačano, delo pa je zelo naporno. Za delo, n. pr. košnjo, dobi moški delavec dnevno, poleg hrane, 10 do 12 lir. Delati pa mora najmanj od 4 ure zjutraj, s kratkim počitkom opoldne, do 9 ure zvečer. Na drugi strani pa je danes tudi za kmete same ki so prisiljeni najeti delovne moči, izredno težko, ker ne vejo, kako bi prišli do denarja in pomeni za njih izdatek desetih lir dnevno mnogo. Vidimo torej, kako se je to vprašanje zaostrilo že na obe strani in so tako delodajalci, kot tudi delojemalci v izredno težki situaciji.
PRETRESLJIVA SMRT
Lonjer, junija 1929. — Težka nesreča se je zgodila 26. t. m. v naši vasi. 50-letni Viktor Marušič je navadno ob nedeljah kasno prihajal domv, ker se je tu pa tam zailRal pri kozarcu dobrega vina. Tako je bilo tudi to pot. Ko se je Marušič v poznih urah vračal vesel proti svojemu domu, se je zaradi teme spotaknil in padel pod zid na njivo, kjer je vsejan grah. Na nesrečo je padel na palico na katero se je nabodel. Zaradi velike rane je padel v nezavest in ker ni bilo nikogar, da bi mu pomagal, je v tem času zgubil zelo veliko krvi. Ko so ga zjutraj našli, je bil že mrtev. S težko prizadeto družino sočustvuje vsa vas.
SMRT DOBRE ŽENE
V Kožmanih pri Ajdovščini je 5. julija umrla posestnica Frančiška Repič, stara okrog 80 let. Bolehala je komaj mesec dni.
Pokojna Frančiška je bila blaga žena, dobra mati in skrbna gospodinja. Ubogi so jo splošno imenovali "mater ubogih". Saj kdor je pri njej iskal pomoči, jo je tudi našel. Zato pa jih je tudi njena nagla smrt zelo potrla.
Njeno priljubljenost je dokazal tudi njen lep pogreb, katerega so se v velikanskem številu udeležili nele vaščani iz Kožmanov, ampak tudi iz vseh drugih bližnjih vasi.
Pokojna zapušča v Šturjah 2 hčeri, v Reki eno, tukaj v Argentini j pa hčer Marico, poroč. Frančeškin in sina Ivana.
Naj bo blagi ženi ohranjen lep spomin. Preostalim pa izrekamo najiskrenejše sožalje!
V JAMO STA PADLA
Trst, junija 1939. _ Ko sta 16-
letni dijak Sergij Ferluga in E. Glavina star 9 let, iz Vrdele, z zadovoljstvom gledala kres na hribu iznad Sv. Ivana, je veter, ki je naenkrat zapihnil, obrnil plamen in zubelj na aisto stran, kjer sta stala. Da bi se izognila plamenu, sta naglo odskočila nazaj ter padla v jamo 4 m globoko. Ferluga je odnesel le nekaj lažjih ran in prask po obrazu in udih, Glavina pa si je zlomil ramo in zdraviti se bo moral 8 tednov.
ROJAKI Z GORIŠKEGA NA VELESEJMU
Ljubljana, junija 1939. — Dne 5. junija so pripeljali trije Ribbijevi autobusi naše rojake z Goriškega na ljubljanski velesejem. Tudi popoldanski potniški vlak z Rakeka je pripeljal polno naših ljudi, ki si bodo v par dneh ogledali velesejem in nabrali novih pobud za svoje udej-stvovanje. Na koldvoru in autobusni postaji so jih radostnih src pričakovali svojci in jilio dpeljali na svoje domove.
Í
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094
Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskfega Lista
«E.
Kombinirano pohištvo ža jedilnico in spalnico obstoječe iz 15 | komadov za samo $ 225.
t Avda. SAN MARTIN 2700
t	U. T. 59 - 0504
t
!	(Nasproti pošte)

ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od/ 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
jrcALibit) t
| FOTOGRAFIJA I
i	"LA MODERNA'1
4 VELIK POPUST PRI	£ FOTOGRAFIRANJU
ii	ii ?? Ne pozabite	*
FOTO "LA MODERNA" $
S. SASLAVSKY	Ü
I
Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
v ■

slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
ITALIJANSKA TRGOVINA Z ABESINIJO
Tedenski vestnik št. 20 banke Baer & Co. iz Züricha (Švica) je prinesel med drugim sledeče poročilo o Abesiniji:
"Takoj po zavzetju Abesinije, ko so Italijani začeli kolnizirati, so najprej izgnali vse inozemske trgovce in izvoznike, ki so delovali v Abesiniji. Potem so se pogoji sigurnosti poslabšali v taki meri, da, so postavili v največjo nevarnost organizacijo produkcije in redno ter mirno razvijanje trgovine. Celo podtajnik Terruzzi je v zadnjem govoru v parlamentu priznal stalne perturbacije in nezadovoljivo gospodarsko situa-'eijo v Abesiniji. Posledice tega stanja se javljajo v podatkih o izvozni trgovini. Podatki o izvozu v Djibu-ti.ju so prav žalostni. Izvoz je padel od 2.800 ton (1935 1.) na 308 ton (1. 1938), med tem ko se je uvoz potro-jil, od 21.500 ton je narasel na 66.00 ton. Posebno je padel izvoz, kave, ki je znašal 1. .1938 3.300 • ton, medtem ko je 1. 1934 znaašl 17.000 ton."
in mlajšim absolventom za prihodnje akademsko leto, ki se prične v Italiji oktobra 1939. Število štipendij bo določeno v najkrajšem času. Reflektanti morajo vložiti prošnje najkasneje do 20 junija na rektorat univerze. Med upredpisi je navedeno, da mora prošnja bit spisana v kaže, da je arijevskega porekla in italijanščini, dalje, da je treba priložiti krstni list, da reflektant do-potrdilo o zadostnem znanju italijanskega jezika.
ITALIJANSKI KAPITAL V JUGOSLAVIJI
Po objavi Cetralnoevropske agencije je v Jugoslaviji investirano 6,5 milijarde dinarjev tujega kapitala 8 odstokov od tega, t. j. 250 mil. tvori italijanski kapital.
IZ JEČE SO SE VRNILI
Kakor smo že porčžali, so se pred kratkem vrnil iz ječe: Zorko Jelinčič, Josip Srebrnič, Janko Le-ban, Slavko Kogoj in drugi, ki so morali zaradi politčnih prestopkov presedeti mnoga leta v ječi in kon-finaciji. Po znanem marčnem sporazumu 1. 1937. je bilo naštetih 132 in-ternirancev, ki so med tem časom bili v veliki večini že izpuščeni. Med najbolj znanimi so bil sedaj izpuščeni Slavko Bevk iz Cerknega in učitelj Fran Tratnik s Črnega vrha. Svojci se nadajo, da bodo v kratkem izpuščeni tudi obsojenci iz goriškega procesa zaradi dogodka v Koprivišču pri Kalu nad Kanalom.
DOBRA LETINA ČEŠENJ
Vipava, junija 1939. — Najvažnejši spomladanski pridelek naše doline so češnje, ki so bile že v stari Avstriji vsepovsod znane in čislane, da, celo v Ameriki. V novih razmerah, posebno z novimi mejami je izvoz na vzhod, posebno v Slovenijo onemogočen, radi previsoke carine. Poleg tega pa so v pridelku starih pokrajin Italije dobile močnega konkurenta na domačem trgu, čeprav jih naše kvalitetno daleč presegajo. Toda kljub vsemu so si na domačem trgu ohranile razmeroma dobro tržišče in donašajo našemu kmetu ob dobrih letinah lep dohodek tako, da še vedno tvorijo važno gospodarsko 'postavko in jim zato še vedno-posvečajo največjo skrb. Tudi letos si je naša dolina ob cvetju tega koristnega sadnega drevja veliko obetala, vendar pa je spomladansko muhasto vreme, posebno burja, marsikje grozila, da bomo v svojih upih razočarani. Toda hudega ravno ni bilo. Sicer je za bonkoštne praznike burja ponovno močno otresla in ogulila češnje, vendar je tudi za prodaj ostal še dobršen del. Tudi cena letošnjemu pridelku češenj je razmeroma dobra.
ITALIJANSKA VLADA DELI ŠTIPENDIJE LJUBLJANSKIM AKADEMIKOM
Italijanski genralni konzulat v Ljubljani je sporčil ljubljanski univerzi, da je italijanska vlada podeli-a nekaj štipendij rednim slušateljem
MARIJA BENČINA UMRLA
V zagrebškem sanatoriju "Merkurja" je po kratki, a izredno težki bolezni umrla naša rojakinja Marija Benčina, rojena v Štorjah na Krasu. Pokojnica je bila dolgo let uradnica v pisarni našega bivšega poslanca v rimskem parlamentu dr. Wilfana, po preselitvi v Jugoslavijo je bila uslužbena tudi pri Ženskem Svetu in končno v Privilegirani a-grarni banki v Ljubljani, od koder jo je smrt iztrgala v prezgodnji grob. Pokojnica je bila zelo družabna in splošno priljubljena. Kot zavedna emigrantka se je udejstvova-la v naših narodno-obrambnih društvih in živo zasledovala vse dogodke v zvezi z našimi vprašanji. Kot zelo družabno in zelo priljubljeno tovarišico jo bodo marsikje pogrešali. Kako je bila priljubljena je pokazal njen pogreb, katerega se je udelžeilo predvsem skoro vse urad-ništvo banke, kjer je na zadnje služila, in, ki ji je na grob položilo lep venec cvetja.
— Pri tej priliki naj omenimo posnemanja vreden primer, ki ne sme ostati nezapisan. Uradništvo Privilegirane agrarne banke, je že ponovno pokazalo svojo narodno zavednost in požrtvoalnost. Tako ob smrti svoje tovarišice Benčinove, kot ob smrti očetov tovarišev Bidovca in Verbiča, je uradništvo zbralo za venec lepe vsote. Ostanek denarja, ki znaša do sedaj skupno nad 1000 din pa je uradništvo poslalo deloma za potrebne slovenske šolske otroke na Kočevskem, deloma in to ob priliki smrti tov. Benčinove, pa otrokom v Prekmurju in to preko Ciril-Me-todove družbe v Ljubljani. Smatramo, da je bil stem spomin pokojnikov počaščen na način, ki je posnemanja vreden in dostojen.
Naj bo ob tej priliki izrečeno so-žalje vsem sorodnikom in svojcem gdč. Benčinove, njej pa lahka svobodna zemlja.
GOJITEV BOMBAŽA V JUGOSLAVIJI
Okrog 5600 hektarjev površine je v Jugoslaviji zasajene z bombažem, za 150 hektarjev več kakor lani. Bombaž goje pri nas v skrajnih južnih okrajih ob bolgarski in grški meji. Kakovost pa, je boljša v okrajih, kjer je bilo dovolj moče, slabši pa v suhih krajih. Če bo naša tekstilna industrija dalj časa navezana na domači bombaž, se utegne saditev še bolj razviti, obenem pa bi se dvignila v imenovanih okrajih splošna kultura ter bi se ljudje gospodarsko okrepili.
DOBRA VINSKA LETINA SE OBETA V JUGOSLAVIJI
Z izredno vinsko letino računajo letos dalmatinski vinogradniki. Vreme je bilo nad vse ugodno, čeprav se je zdelo, da bo preobilno spomladansko deževje pustilo kvarne posledice na vinski trti. Vinskega pridelka bo kakih 10.000 vagonov, dočim znaša stara zaloga še okrog 700 vagonov v vsej Dalmaciji. V juniju je bilo prodanega dalmatinskega vina največ v Holandijo in sicer 1824 hI, na Češko pa 140 hI.
ZBOROVANJSJRZ
Kongres stranke bo jeseni. Vodstvo JRZ ima namen še to jesen sklicati kongrese stranke, ki bo razpravljal o programu politčnega dela za prihodnje leto, predvsem pa v zimski sezoni.
DR. MILAN GAVRILOVIČ JE PREVZEL VODSTVO ZEM-UORADNIKOV
Pri bivših zemljoradnikih je po smrti Jovana Jovanovica zavzel njegovo mesto dr. Milan Gavrilovic, ki je dejansko že več let vodil zemljo-radniški pokret. Res je, da stoje za njim poslanci ter politične skupine, toda velike težave mu bodo le delali levičarji z Dragoljubom Jovanovi-čem na čelu, ki se je začel tedaj tudi izdajati za pristaša stranke, čeprav ga je svoječasno vodstvo izključilo iz nje, kakor tudi iz združene opozicije. Skupina staroradikalov med srbsko opozicijo po moči najmanje pomeni. Ljubosumna je tako na bivše demokrate, kakor na zemljoradni-ke, ljubosumni so pa tudi med sabo drug na drugega. Med njimi je preveč generalov, premalo pa navadnega vojaštva.	'I
KROJAČ: M C A MOZETIČ
I i
i
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ne sam!
O S O R I O 5025 (Paternal) — Buenos Aires
Težek boj našega naroda za obstanek
"Koroški Slovenec" prinaša ob zaključku šolskega leta nekaj misli o učeči se slovenski mladini na Koroškem in pravi med drugim: "Le malo obetajo trenutno naše narodne razmere, neprilike jemljejo dostikrat pogum najpogumnejšim. Naš ubogi rod ne more nuditi mladini velikih ugodnosti, služb, časti in nagrad. Naš narod ne daje ničesar, kar v velikem svetu mika in "kaj nese". Le ljubezen in žrtev terja slovenski narod. Slovencem se ponujajo lavo-rike le v kraljestvu idealizma in sicer najčistejšega, največjega in najbolj junaškega. Duhovno in duševno kraljestvo je vaša arena in domena, vi mladci naši, v materij alizmu bi se vaša mladost le udušila in bi narod pokopala. Korenine slovenskega narodnega idealizma so v najglobljem duhovnem svetu v nadnarovi. Samo v zvezi z Duhom, tem vsemogočnim zaveznikom in virom življenja, smo Slovenci nepremaglj ivi".
"KDF". Na deželo pa prihajajo sedaj študenti, ki so dodeljeni raznim kmetijam, da bi pomagali pri kmečkem delu in pri pospravljanju letine. Poleg tega imajo nalogo, da se v prostem času posvečajo podeželski in narodni prosveti v smislu narod-no-socialističnih naukov. Z eno besedo: dežela je kar poplavljena s tujci, ki zasledujejo s svojim bivanjem v njej najrazličnejše cilje.
STARA SLIKA
Na nekem gradu v Sloveniji je odkril staro dragoceno sliko italijanskega mojstra Carraccia srbski zbiralec Rajko Slepčevic. Slika predstavlja "Marsa in Venero" ter je bila izdelana v 16. stoletju. Slepče-vič je dognal, da je bila slika v začetku osemnajstega stoletja prodana na Holandskem za bajno vsoto, nakar je po dosedaj neznanih ovinkih prispela v zbirko nesrečnega me-hikega cesarja Maksimiljana. Slep-čevič se že več let bavi s stikanjem za starimi umetninami, ki premno-gokrat leže skrite in zaprašene v starih gradovih po Sloveniji in Hrvaški. Sliko Carraccia je slučajno staknil v nekem slovenskem gradiču, toda pravega imena tega gradiča Slepčevič noče izdati. Slika predstavlja veliko dragocenost, ker je izredno dobro ohranjena.
ELEKTRARNA OB SUŠKI DRAVI NA KOROŠKEM '
Lani so nam obljubili ob suški Dravi veliko elektrarno, ki naj bi dajala luč in pogonsko silo najširši okolici. Potem dolgo ni bilo ničesar slišati. Sedaj so dobili lastniki gozdnih in travniških parcel ob Dravi od Žvabeka do Breze poziv na shod, na katerem bi se domenili o odstopu parcel državi. Med Žvabe-kom in Suho naj vstane ogromna elektrarna. Čez noč so ob dravskem bregu zrasle kar celé vasi barak, ki naj nudijo zavetje 3.000 delavcem, ki bodo pri gradnji največje koroške elektrarne zaposleni tri do štiri leta. Menda bo elektrarna večja od sloveče falske pri Mariboru. Poseben jez bo dvignil Dravo za celih 24, metrov in bo vodovje začelo naraščati že pri Velikovcu. Parcele ob bregu bodo poplavljene v dolžini 18 km in bodo posetsniki prejeli primerno odškodnino od države. Pred jezom bo količina vode narasla do 35 milijonov kubičnih metrov. Trdijo tudi, da bo tok prav poceni in da bodo električni motorji zamenjali dosedanje bencinske.
MLADI HITLERJEVCI
Ob Baškem jezeru je bilo v preteklih tednih nad 3.000 Hitlerjeve mladine, povečini iz Prusije. Imeli so s seboj svoje šotore in poljske kuhinje in se vadili po večini v vojaških vajah. Ob koncu taborenja so uprizorili resnične manevre.
NEMCI IZ STARE NEMČIJE NA KOROŠKEM
Po vsej spodnji Koroški je polno letoviščarjev iz starega rajha, posebno veliko je izletnikov v okvirju
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
NAGRADE ZA IZVIRNA SLOVENSKA DELA
Da poživi slovensko leposlovno
produkcijo, razpisuje tudi letos kraljevska banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 dinarjev. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena, ali pa bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1939 do 31. marca 1940. Od natisnjenih objavljena prvič, torej ne prevodi, ne ponatisi in ne p izdelane izdaje že izdelanih del. Upoštevala pa se bodo zlasti taka večja pripovedna in dramatska dela, ki obravnavajo katerokoli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zavesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina. Število in višino nagrad določa po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih rokopisov razsodišče, ki je sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in od članov, imenovanih od kraljevske banske uprave. V primeru, da ne bo predolženih dovolj takih del, ki bi izgraditev zaslužila, se nagrade ne pódele ali le v omejenem znesku in se ostali znesek prihrani za razdelitev po. prihodnjih razpisih. Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, naj predlože svoja natisnjena dela v 5, nenatisnjena pa vsaj v 3 natipkanih izvodih najkasneje do 31. marca 1940. leta prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
DINARJE IN LIRE V KATERIKOLI KRAJ V
JUGOSLAVIJO
IN
ITALIJO
s'	e
Ako želite nakazati denar vaši obitelji, izkoristite naš način nakazovanja. Vaše nakazilo bo izročeno brez kakih stroškov ali odbitkov v gotovini. Kasneje Vam dostavimo odgovarjajočo povratno priznanico z lastnoročnim; podpisom prejemnika. Pridite še danes na naš
Jugoslovanski oddelek
naši uradniki Vas bodo uslužno in brez izgube časa za Vas postregli.
V kolikem času dospe naznačen denar:
Potom POŠTE, izplačan približno v 25 dneh. „ ZRAKOPLOVA, približno v 12 dneh. „ BRZOJAVA, približno v 6 dneh. Naš način nakazovanja je hiter, varen in praktičen. Izkoristite ga!
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Biné. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175
Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
POVERJENJE — VLJUDNOST _ SIGURNOST — BRZINA
Idrijski rudnik v prodaji
živosrebrni rudnik bo po 350tih letih prešel v privatne roke
Idrija, junija 1939. — Zadnje čase je pogosteje citati novice iz našega kraja. Tako je tudi prav! Idrija je številčno največji naš kraj v Jul. Krajini, ki je homogeno naseljen s Slovenci tako, da peščica tujcev ne prihaja v poštev. Živi sicer skrito življenje med visokim hribovjem, oddeljena od vseh prometnih žil, vendar je razumljivo, da je med de-settisočem duš vedno kaj novega,, na žalost, novejši čas le trpkega, kar je vredno omembe in sporočila množici živih rojakov izven doma, katerih število se je posebno povečalo po usodnem 1931 letu, ko je bilo na silo izgnanih na stotine rudarjev, ki jim je uprava rudnika odpovedala delo radi njihove narodne zavednosti; ti so se mahoma zatekli v Jugo-lilavijo in se zarili v bosanske ter srbske rudnike, da nadaljujejo svoje teško delo pod zemljo. Te predvsem zanimajo novice rodnega kraja. Pa tudi ostali rojaki z Goriškega, posebno inteligentje, ki so se v tolikem številu šolali na naši realki, in ki so iz Idrije odnesli najlepše vtise, kot so sami ob odnosu znova in znova zatrjevali, tudi njih prav gotovo zanima naše življenje.
Danes nam narekuje pisanje žalostna in usodna vest, ki smo se je vsi zgrozili, da bo država rudnik prodala privatnikom. Nekateri trdijo, da bo rudnik kupila družba, ki eksploatira labinski rudnik, drugi trdijo, da bo novi lastnik družba iz Monte Amiata, tretji zopet, da se za nakup intersirajo Nemci. Prodaja se bo mendai zvršila z novim proračunskim letom; to je začetkom julija. Vse življenje v naši kotlini se suče okoli živega srebra, ki je dajalo sicer skromen toda siguren kruh številnim družinam iz roda v rod že štiri stoletja. Ni čuda, če je ta vest že v itak slabih okoliščinah udarila med naše izmozgano ljudstvo kot grom, da so mnogi rudarji, očetje
številnih družin dobili živčni napad. »
Stoletja so se podile nad tem zemeljskim bogatstvom hude borbe, marsikak kapitalist je skušal zariti svoje kremplje v našo bogastva polno zemljo, toda vedno brez uspeha. Ko je avstrijska država spoznala njegov pomen in vrednost, ga ni hotela dati z rok in je budno pazila na to svojo poset. Priznati se ji mora, da je v tehničnem pogledu nadvse brižno skrbela za rudnik. Malokje je dobiti tako vzorne naprave in izgradnje celega sitema rovov. Na odgovorna mesta je pošiljala presku-šene strokovnjake, ponajveč Čehe. in češke Nemce, ki so ustvarili edinstveno delop rimerno svojim stro-Kot je pač pri vsaki taki stvari, je država ob svoji veliki skrbi za dobiček, često pozabljala na pridne mravlje, ki so bile in so še. duša vsega — na rudarja. Še malo pred njenim polomom je veljal pri nas nekak fevdalni sistem dajatev: rudar je dobival plačo v naturi in denarju. Ko je po odločni in žilavi borbi za socialno pravico zasijala rudarju lepša bodočnost, je na žalost zavihrala svetovna vojna, ki je grozno kosila med sestradanimi rudarji. Po svetovni vojni, pod novim gospodarjem je par let vladalo zadovoljivo stanje. Svet je bil v obnovitvi in povpraševanje po živem srebru je bilo veliko tako, da je radi dobre konjunkture tudi rudar lepo zaslužil.
V dolgih stoletjih je rudar spoznal, da je še najboljše služiti državi, pod katero je kolikor toliko siguren za svoj obstoj in je lahko priča-
koval vsaj nekaj socialnih pravic. To prepričanje se je vzdržalo potom ustnega izročila v dolgih rodovih, posebno še na praktičnih zgledih razmer v ostalih rudarskih obratih pod privatno posestjo, kjer je izže-manje še veliko večje in zaščita manjša, a kar je glavno, kjer človek ne ve, če bo jutri zanj še dela, ali pa bo radi slabe kupčije poslan na dopust za nedoločeno dobo — v stra-dež. Ko je po svetovni vojni italijanska državna uprava prevzela rudnik se. je bila razširila vest, da ga misli prodati privatnikom. Med delavstvom je tedaj završalo. Instinktivno so se dvignili vsi brez razlike, kot en sam mož in zahtevali, da se pogajanja prekinejo ter da država rudnik obdrži svoji upravi; zagro žili so s stavko in poplavo rudnika. Država kot izgleda, se je tedaj uda-la, razburjenje in govorice so ponehale in strah pred to nevarnostjo je bil za enkrat odstranjen. Uprava je sicer pod novim režimom začela pritiskati, toda spričo homogenosti delavstva obotavljaje, previdno in postopno. Delavstvo se je tudi previdno izmikalo ter je v boju ohranilo nekako ravnotežje stanja, boječ se seveda, da ne bi s preostrim nastopom napotilo državo h konsekven-cam, katerih višek bi bil pač prodaja rudnika. Tudi plače rudarjev so se postopoma iz leta v leto nižale vendar je v rudarju živela zavest, da je še vedno bolje tako, saj bi nazadnje s prodajo dvakrat zgubil: poslabšal bi se mu še bolj gmoten položaj, politčna oblast pa bi še vedno ostala tu in izvajala pritisk, v nekem pogledu še lažje, ker bi kot orožje porabila lastnika in se za njega skrila. Nekajkrat je uprava skušala domače delavstvo zamenjati z delavci iz starih pokrajin. V letu 1924. so pripeljali nekaj sto teh delavcev. Toda Italijan, ki ni rojen za radarja, se ni mogel vživeti v nove razmere. V teku nekaj mesecev so vsi odšli, ostalo je le še par priga-njačev in še ti v svetlobi dneva, za štetje vagončkov in v žgalnici. Našega človeka, ki je na to, sicer teško delo, od svoje mladosti fizično in psihološko pripravljen, ki mu je že kar nekaj samo ob sebi umevnega, da bo po izpolnjenem 16-tem letu stopil s krampom in jamšarico ob strani očeta odnosno za njim izpolnil vrzel v jami — tega našega človeka niso mogli nadomestiti. V dobi krize je oblast še bolj pritisnila z raznimi političnimi zahtevami in poslala nad ubogo rudarsko množico proslulega politčnega tajnika Mut-ta, ki je dolgo ocenjeval postojanke in situacijo ter končno brutalno u-daril z bičem v tisočglavo rudarsko družino ter je razgnal na vse strani, da je ostalo le 500 mož. Na njegovo meseto je kasneje stopil sam ravnatelj rudnika, ing. Ricci, katerega celo dolže, da je sam zahteval in sam ščuval Mutto nad rudarje ter mu dajal vso podporo, ker se sam spočetka ni upal nastopiti. Toda po odhodu imenovanega je pokazal svoj pravi obraz z raznim šikanami in ne-soeialnimi odloki, s katerimi je pri-krajševal, kjer je le mogel, že itak borni zaslužek.
Toda vse te šikane in slabljenje gmotnega položaja, kot zgleda, so imele le namen zlomiti in streti vsak odpor rudarja ter ga sprijazniti z najslabšim. Priznati je trebač da je bila priprava dobra ter je dosegla svoj namen. Danes je naš človek, stvarno izmozgan in pod stalnim vihtenjem biča že zapadel v apatijo ter je v danih okoliščinah nezmožen
zahtevati svojih pravic. Vest o prodaji rudnika je sprejel z obupom in ob misli v negotovo bodočnost so se stisnila srca.
Prodani bomo, gre od ust do ust in povsod se otem s strahom pogovarjajo in komentirajo, kakšen je nazadnje pravi vzrok te prodaje, saj je produkcija nadvse zadovoljiva. Širijo se najžalostiiejše novice tako napovedujejo, da bo radi to prodaje država upokojila vse rudarje in ostale uslužbence s preko 20-letnim službovanjem, ostale pa bo enostavno odpustila z neznatno odpravnino. Upokojenci bodo še nekako shajali, saj je naš rudar zelo skromen, toda kaj naj počne ostala polovica, ki bo vržena na cesto! To bo direkten pogin prave, one stare slovenske Idrije! Idrija je znana radi svojih številnih družin, kaj bodo počeli ubogi očetje, kam naj se v teh razmerah obrnejo, ko ni denarja niti za najpotrebnejše?! Za idrijskega rudarja pomeni stotak premoženje, ob katerem žive 5—8 članske družine 30 dni, kje naj ga dobi za izselitev. Ob tej misli je pač razumljiv obup, ki se polašča rudarjev. Toda iskrica upanja še vedno tli v našem človeku, da bo zdržal in preživel tudi to najhujšo krizo, ki se mu obeta. Ljudje upajo, da bo družba, ki bo rudnik prevzela vsekakor prisiljena, zaradi svojih koristi, sprejeti naše ljudi ponovno na delo. Saj to jc vendar stari kader, ki je v tej stroki strokovnjak in edino more nuditi
lastniku garancijo za uspešno «ielo.
S prodajo rudnika vstaja pred rudarjem še vsepolno vprašanj. Toda že bližnja bodočnost bo na ta vprašanja odgovorila.
Ironija usode je hotela; da smo žalostno vest o prodaji xrudnika sprejeli takorekoč na predvečer našega največjega praznika, sv. Aba-cija, ki ga vsako leto Idrija slovesno proslavlja 21. junija, kot spomin na oni zgodovinski dan, ko je pred več kot 400 leti zapela lopata naših pradedov in odprla svetu bogat zaklad dragocene živosrebrne rude in dajala skozi stoletja zaslužka tisočerim slovenskim družinam.
Pogled na naš lepi Jadran
PO JUGOSLOVANSKEM JUGI
Izmed mest, v katerih se ustaviš, če potuješ iz Beograda dalje proti jugu, je gotovo carsko mesto Skop-lje. Novi del mesta je popolnoma moderniziran in ga posebno krasi zgradba oficirskega doma. Stari turški del mesta je pa seveda tak, da nam ne more ugajati. Ima ozke, raz-drapane ulice, zanemarjene, z deskami obite prodajalne, čistoče ni, ter napravijo stanovniki po teh ulicah na šetalca vtis, da jih ne briga prav nič ves svet. Ima pa ta del mesta onstran Dušanovega mostu več znamenitosti. Tako stoji tu stara, obširna zgraclbdj,*. ki je služila v časih turškega gospódsWa kot razkošno prenočišče bogatih turških ag in begov ter trgovcev, ki so potovali v karavanah. Sedaj je to poslopje preurejeno in še dosti okusno predelano ter služi za muzej. V tem muzeju vidiš toliko znamenitosti izkopanin (kipov, spomenikov, nagrobnih spomenikov itd.) iz rimskih časov, da se kar čudiš. Vsak še tako znati-željen arheolog in zgodovinar pride tukaj lahko na svoj račun.
Nedaleč od te zgradbe naletiš na skrito malo cerkvico Spasitelja, katere oltar je pravo umetniško rez-barsko delo. Oltar je popolnoma izrezljan na roko iz lesa in sta ga napravila oče in sin, ki sta v minija-turi upodobljena na strani oltarja v svoji delavnici. V času okupacije med svetovno vojno so neprijatelji ves oltar, menda iz sovraštva, kar je
'•:♦> •»> <♦> Mffif •:*>• -¡»j. >SB.
* Empresa "Premier
y> $
k hsk >:♦>.. ;-»>:x«< ;•:«< : -:♦>: - •:♦> /•:♦>, :-•:«< :<♦>:: >:♦>; >:♦>
KROJAČNICA
"PRÍ ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga.
Cene nizke.
Za obilen
obisk se priporača rojakom
•a* V
ñ
i
STANISLAV MAURIč
TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232

* •Ji
Avda. DE MAYO 1035 - 5" Piso U. T. 38 - 3564
Construya ó Refaccione su casa Pagaderos en mensualidades. Hipotecas de 1 a 30 años. Capital ó Provincia. Trámites rápidos
V DAR DOBÍTE~1
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. A^lie WA.RKO RADALJ
bolj verjetno, kakor iz nepoznan j a umetnosti, prepleskali z zlato barvo. Po svetovni vojni so pa to redko rez-barsko umetnino očistili tako, da je ohranjena prvotna pristna oblika, ki res predstavlja umetno delo zase.
Če imaš kaj časa, boš stopil tudi v eno izmed mošej, ki jih je v mestu še nad dvajset. Tudi ne smeš zamuditi prilike, da ne bi obiskal katoliških sester na Bunjakovcu v Ka-radjodjevi ulici, kjer stoji zavod sv. Marte in kjer dobiš domačo postrežbo. Sestre vodijo svoje gospodinjstvo in lepo vrtnarijo s pomočjo deklet, ki se zatekajo v ta zavod, da dobijo po posredovanju sester pri pošthenih skopljanskih družinah prav dobre službe. Bavijo se tudi z vrtnarijo, tako da se morejo preživeti.
Omeniti je še, da ima Skoplje razmeroma lepo urejen park, kamor se zateka v vročini staro in mlado.
Iz Skoplja, ki leži 290 m nad morjem, se odpelješ z železnico proti se-vero-zapadu. Voziš se nekaj časa po ozki kotlini, Iger napravi železnica skoraj ducat predorov, dokler se ne povzpne na 500 do 600 m visoko planoto, ki se imenuje Kosovo polje. Preden prideš do pravega torišča boja med srbsko in turško vojsko, se moraš potruditi v Prištino. Izstopiš na postaji Kosovo polje ter te potegne muslimanski Arnavt s kočijo do mesta, ki je oddaljeno od glavne železniške proge 8 km, za 5 1 din. Pelje pa tja tudi pred par leti zgrajena železniška proga.
Priština je eno najbolj ohranjenih mest čisto turškega značaja. Mošej ima trinajst. Razen par vojaških zgradb in hotelov so vsa poslopja stara in odbijajoča. Ko greš po cesti. oziroma ozki ulici, huškne tu in tam mimo tebe kaka bula (črno zagrnjena muslimanka), ne da bi vedel, koliko let bi ji prisodil. Ko sem se še-tal v opoldanski vročini po stranskih ulicah in si ogledoval pristno turško zgrajene hiše, sem naenkrat zašel v križni ogenj. Na vsaki strani ulice je namreč stal neke vrste ske-
denj ter so v obeh skednjih čistili žito, tako da so letele pleve in prah na mene, zaradi česar sem si pomagal u i'no naprej. Povzpel sem se na bližnji lioltfi, Od koder se vidijo hiše mesta, kakor gobe z rjavimi klobučki, ki so zrastlye pod pobočjem in po pobočju valovitega, ilovnatega : sveta.	' ; '
Kakih 12 km od Prištine v smeri-proti Skopi ju stoji krasen spomenik stare srbske Umetnosti, in sicer samostan in cerkev v Gračanici. Ta zgradba je stara že nad 700 let. V času turškega robstva je bil del strehe' ha tej zgradbi odkrit okrog 200 let. Kljub temu se lepe freske v notranjščini- niso pokvarile. Pač so pa med svetovno vojno Arnavti izpraskali nekaterim slikam na steni oči. Nekaj posebnega je originalna ' Kristusova glava, naslikana sredi kupole. Če človek ogleduje to sliko, se ne more načuditi milini potez, ki so izražene na tej sliki. Neznan umetnik-skaza je skušal posneti to sliko in je nfeslikal v preddvoru cerkve podobno sliko. Opazi pa že lahko laik, da ta druga slika niti od daleč ne dosega umetniške strani slike pod kupolo.
Na Kosovem polju se je odigrala na Vidov dan 28. junija 1389 zgodovinsko znana in že večkrat opisana bitka. Tedaj se je merila Srbija razkosana na več kneževin, pod vodstvom carja Lazarja, z veliko armado turškega sultana Murata in je tudi podlegla za dolga stoletja. Do-bear poznavalec zgodovinskega poteka te bitke mi je pripovedoval in tudi pokazal na mestu samem, da je bila fronta' (bojna črta) v tej bitki dolga 12 km, kar je vsekakor zanimivo, če se upošteva, da je Kosovo polje široko 20—30 km in dolgo do 70 km. Sultana Murata, ñi ga je tekom te bitke zabodel srbski knez Miloš Obilic, so pokopali na Kosovem polju. Še sedaj ima tam grob. ki je oddaljen od Prištine v severo-zapadni smeri 12 km. Na grobu je sezidana tudi kapelica ter čuva ta grob še sedaj pravoveren star musliman, spominjajoč se nekdanje turške slave, ki se ne bo niktlar več povrnila.
(L. F.)'
Facundo Quiroga l&so U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
Ana Ch
a Lnrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
LOK k
I
1 s
mn< x«< xhsck ymmm>»x >zm •:♦>' •» ¡me>;♦>: me® AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542
s i
$ 1
Ni lahka ta stvar
Dober dan gospod minister!
Bog daj gospod Janez. Lepo od vas, da se pokažete tudi k nam, toda jako poredko vas vidim.
Nič se ne boste čudili gospod minister. Saj vas še na telefon ni dobiti zlepa, kako pa naj bi vas potem doma nadlegoval osebno in Vam tako ukradel pol ure dragocenega časa, toda danaes sem pa res moral poskusiti na vsak način in sem srečno prišel do vas.
Večkrat bi Vas rad dobil predse, da bi se kaj našega pomenila, da bi mi kaj povedali tam od doma, ker gotovo marsikaj veste; pa tudi od tukaj, ko vedno okrog greste. In v nedeljo, ko je bila vidovdanska proslava, kako da Vas ni bilo nič blizu gospod Janez?
Ne boste se čudili, če Vam povem kakšne dolžnosti sem v nedeljo imel. Najprej je bila ob 10 uri slovesnost na Avellanedi, kjer smo praznovali svetogorsko slovesnost in obletnico avežanedske slovenske službe božje. To pani kar si bodi. To je bilo nekaj lepega, kar se ne vidi vsak dan in -še Vas gospod minister, bi želeli zraven, toda kaj ko ste bili zadržani z lepo slovesnostjo postavitve temeljnega kamna na Dock Sudu, kjer nam bo zrastel jugoslovanski dom.
In zakaj niste prišli potem, ko je bilo vaše pobožnosti v cerkvi konec?
Naravna stvar. Tudi to pot imam izgovor, ne da bi ga iskal. Saj bi rad prišel. Toda kdo bi pa imel ob «ni mašo pri Sv. Jožefu?
Ob eni mašo? Kaj se to pravi?
Ob eni ali pa ob trinajsti po moderno. Vsako nedeljo in praznik i-mam jaz tisto uro mašo. Pa še kar pohiteti moram, da je ne zamudim in tako je bilo tudi 0110 nedeljo 25. junija, ko se je naša slovesnost na Avellanedi nekaj dalje zavlekla. Tako lepo smo prepevali in imeli smo tudi še druge duhovnike, da je bila slovesnost še lepša. I kaj bi človek modroval. Malo potegnili smo in tako se mi je že domov mudilo. Saj sem poslal nekaj ljudi, naj gredo tudi na Dock Sud in so tudi šli. Jaz pa? Šele ob 2 uri sem mogel priti do zajtrka in do obeda in ob 4 uri sem moral spet na Avellanedo. Pa bi zares prav rad pohitel malo na Dock Sud.
Dobro gospod Janez. Boste pa drugič kaj prišli. Bilo bi pa lepo, če bi vas tudi to pot kaj videli med na-
mi. Pa, povejte, kaj Vas je pripeljalo danes do mene.
Danes pa neka taka zadeva, ki nima kar nič opravka z vami kot ministrom, temveč le z vami kot slovenskim literatom.
Ne vem gospod Janez kam merite!
Vam bom pa razložil, gospod minister. Stvar je tale: 20 avgusta bomo imeli veliko prireditev v proslavo 400 letnice Svete gore.
Da. To sem bral. Saj sem ravno včeraj dobil novo številko Duhovnega ižvljenja. Lepo pišete gospod Janez. Jaz se samo čudim, kako vse to zmorete.
No, to ni kdo ve kaj. Enim je po godu, drugim pa ne. No pa to ni važno; važno pa je, da bomo 20. avgusta imeli lepo svečanost, na katero bo prihitelo veliko naših ljudi, in še Špancev se bo pridružilo nekaj stotin. Nekaj lepega bo. Naša kolonija ni še kaj takega doživela. Ob tisti prilki pa nameravamo izdati tudi obsežen program, s katerim bomo poskusili predstaviti tukajšni javnosti en košček slovenske kulture.
Lepa misel. Kako ste si pa vi to zamislili ?
To je ravno tisto, gospod minister, radi česar sem prišel do Vas, da vas povprašam za pameten nasvet. Moja misel je ta, da bi izdali kot program precej obsežno publikacijo, v kateri bi podali vsaj nekaj drobcev naše slovenske kulture.
Lepa misel. Le naprej!
Predstavili bi tukajšni javnosti, kaj smo Slovenci. Z nekaterimi članki bi podali nekaj potez iz naše zgodovine, bi pokazali boleče točke našega naroda, tako kot ga je videti iz Svete gore. Predstavili bi pa tudi može, ki so tvorci naše slovenske kulture in prav zato se obračam na vas gospod minister, da bi mi dali kak nasvet, katere stvari bi kazalo vzeti iz posameznih naših slavnih mož.
Ali niste še nič konkretnega vi sami zamislili?
Nič več kot to, da bi bilo treba podati kratek življenjepis najvažnejših naših mož, kot so Prešeren, Cankar, Zupančič in še koga drugega. In pa kak prevod iz njihovih najvažnejših del. Kaj se Vam zdi, kaj bi bilo najlepše iz Prešerna?
Prešerna? Ne bo lahka stvar, podati kaj takega, kar bo vsaj podobno Prešernnu. Toda za moj okus bi takoj vedel. Meni najbolj ugaja nje-
gov sonet: 'Oj Vrba, srečna draga vas domača".
Zamislil sem se. Spet mi je začela zveneti v ušesih stara pa vedno nova pesem, toda, ni šla gladko do konca.
Le počakajte gospod Janez, je menil goscpod minister in poiskal v omari. Tukajle je.
Oj Vrba srečna draga vas domača,
kjer hiša mojega stoji očeta.
Da b' uka žeja me iz tvoj 'ga sveta
speljala ne bila golj'fiva kača.
Prav imate, gospod minister. Tale pesem in morda še ona o "Lepi Vidi", pa bi imeli nekaj podobe o Prešernu.
To je lahko reči. Toda, kdo bo pa prestavil?
To je pa druga stran težave. Na-preči moramo kar vso slovensko inteligenco, kar je imamo tukaj.
In na koga se mislite obrniti?
Slovenski starosta v Ameriki je Franc Ivraševec, avtor argentinskih filmov. Drugi tak, ki tudi dobro obvlada jezik, je Miha Naglič, že 27 let tukaj. Imamo tudi nekaj deklet, ki slovensko še dobro znajo, šole so pa že tudi argentinske študirale.
In mislite, da so taki, ki so mojstri tudi v španskem? Zakaj tam doma vas bodo raztrgali, če vam bodo kako napako našli.
Zato je pa treba ravno več glav, da se bo vse tako pripravilo, da bo preneslo tudi ljubljansko kritiko. Bomo že poiskali kakega tukajšnjega stilista, ki bo vse pregledal in o-
ZGODOVINSKL ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 149
—	Toda, knez Potemkin, moja pripovedka vas bo kljub temu zanimala, zagotavljam vam, da vam ne bo dolg čas.
—	O tem ne dvomim, ker vem da znate zelo duhovito in zabavno pripovedovati.
—	Visokost, zelo sem vam hvaležen za to mnenje, — odvrne mladi francoski zdravnik — jaz pa mislim da je ravno za odraslega človeka mnogokrat potrebno, da sliši včasih kakšno pripovedko.
. Vse življenje je pripovedka. — za nekat-ere vesela pomladanska povest xa druge pa je strašna, mrzla in zimska bajka. Gorje mu, ki ne more pozabiti resnice, ki ne vidi ničesar drugega, kakor samo vsakdanje stvari.
Kako srečni so bili naši pradedje.
Prepričani so bili, da živijo pri vsakem studencu povodne deklice, v vsakem drevesu je po njihovem mnenju živela boginja, mislili so, da so bogovi razmetali skale v gorovju in napravili prepade in kotanje in da leži usoda ljudi v rokah prebivalcev Olimpa.
Takrat so bili ljudje boljši, — danes pa je božanstvo daleč od njih. Pripovedoval vam bom pripovedko, katero sem mnogokrat slišal od svoje matere. — Ali smem začeti?
—	Začnite, prijatelj! — Ali bi ne hotel povedati mi najprej naslov te pripovedke ?
—	Bom, -— odvrne doktor Bcta-lesi, — povedal vam bom naslov, kakor je to navada pri vsaki pripovedki. Toda šele potem, ko boste slišali celo pripovedko.
Zunaj je deževalo, grmovje je postalo zopet sveže in zeleno, listje je tiho šuštelo, v salonu vrtne hišice pa
je doktor Betalesi jel pripovedovati:
— V Kavkazu, blizu visokega El-brusa, enega izmed najvišjih vrhov na zemlji, se razprostira velik in teman gozd, ki ga obdajajo od vseh strani visoke skale.
Ta gozd je naravnost čudovit, takrat je marsikateri človek o tem premišljeval.
Sredi tega gozda se je nahajalo o-fromno jezero. Podobno je bilo morju, ljudje pa so trdili, da je s svojimi podzemeljskimi izvrki v zvezi s Črnim morjem.
To jezero je bilo čudno, najbolj pa se je odlikovalo po tem, da je mnogokrat menjalo svojo barvo.
Zjutraj je bilo na primer zeleno kakor smaragd, čez dve uri se je spremenilo in je postalo črno kakor ebenovina, čez nekaj ur je bilo rož-no-rdeče, ko pa je zahajalo solnce, je bilo modro kakor da bi bilo posuto z vijolicami. Kadar pa je ponoči veter vznemirjal površino, je bilo jezero podobno morju zlata.
Zato so ljudje imenovali to jezero — diamantno jezero, kajti tudi diamant spreminja barve.
Tega jezera so se ljudje bali.
Pripovedovali so, da stanujejo tam hudobni duhovi, da se mnogokrat dvigajo in preže na površini vode, da bi zagledali kakšnega človeka in ga potegnili k sebi na dno jezera, kjer so mu iztrgali srce, kri hudobnih ljudi pa se je dvigala na površino- in poi'dečila vodo.
Gozd je bil bogat najplemenitej-šega drevja, toda nihče se ni upal sekati in pobirati starega drevja.
Niti najpogumnejši ljudje se niso upali iti v temen gozd, čeprav bi bili lahko zaslužili ogromne svote in čeprav je bilo v vasi mnogo revežev, ki niso imeli pozimi drv, da bi kurili.
Ra.jše so zmrzovali, kakor pa da bi stopili v peklenski gozd, kakor so ga imenovali. V gozdu pa je bilo
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
j TINOGASTA 5231 Villa Devoto
pilil.
Vsekakor bi jaz rad preje videl stvari, posebo pa je treba, da jih pregleda dr. Kjuder. On je v španskem zeio dobro podkovan, zato le dajte njemu preje vse v pregled. Sedaj me pa zanima, katere stvari nameravate objaviti.
Iz Cankarja je zelo lepo doživ-ljena in tukajšnjim lepo umljiva ona zgodba o "ministrantu". Morda kak odlomek iz "Simona Sirotnika". Prav posebno me mika Levstikov "Martin Krpan".
Dobra misel. Saj je to najbolj klasična slovenska novela. Toda, mislite, da jo bodo razumeli tukaj?
Se razloži, v kolikor treba.
In kda naj bi prestavil Prešerna?
To je pa tisto, kar tudi mene ima.
Slišite gospod Janez. Za Prešerna se bom potrudil jaz. Kubanski poslanik, moj dober prijatelj je jako spreten pesnik. Morda mi bo pa on prestavil tisti Prešernov sonet o Vrbi.
In Zupančiča? Kdo naj se pa njega loti? Pa upam, da bomo že nekaj napravili, da nam ne bo v nečast.
Torej le na delo. Toda previdno, gospod Janez. In kakšne druge reči še nameravate pripraviti?
Nekaj bo napisano o Sloveniji in Slovencih, o naših krajih, naših običajih, o našem petju, nekaj naše zgodovine, nekaj iz sedanjosti, naše boleče točke, posebej tudi o Jugoslaviji.
Dobra ideja. Dala vam bo pa veliko posla. In na vsezadnje: to bo prvi poskus, da predstavimo nekaj slovenske kulture Špancem. Vsaj
dobra volja bo vredna pohvale. *
Tako sva ugibala oni dan z g. ministrom dr. Iz. Cankarjem in začeto delo se nadaljuje. Upajmo, da bo prav prijetno presenečenje za našo kolonijo tukaj, ko bomo dali v javnost to napovedano publikacijo, ki bo izšla kot posebna izdaja Duhovnega Življenja kot program k prireditvi 20. avgusta,
Janez Hladnik.
CERKVENI VESTNIK
6. avg. Maša na Paternalu za Jerneja in Avgusta Milharčič.
13. avg. Maša na Avellanedi za Kato Ritoper.
Popoldne molitve na Paternalu. .. 30. julija smo imeli zelo lepo slovesnost v proslavo ljubljanskega kongresa. Naših ljudi se je zbralo kakih 400. Ko bi imeli to svečanost pravočasno razglašeno, bi bilo naših gotovo znatno več. Bilo je pa seveda mnogo več rednih faranov župnije svetega Jožefa. Zelo so bili presenečeni, ko so zadoneli raz kora sami moški glasovi. Kaj takega se le prav redkokdaj sliši v Floresu in v tukajšnih cerkvah sploh, ker pojo večinoma samo ženske.
Mašo je imel g. Kastelic. Govoril je pa g. Hladnik, najprej po špansko, nazadnje še nekaj po slovensko.
Vtis slovesnosti je bil zelo lep. Niso mogli prehvaliti našega petja. Nazadnje so zapeli tudi himno ljubljanskega kongresa, seveda po slovensko.
To je bil pai^najlepši način, kako proslaviti ljubljanski praznik. Tako je tudi mnogim drugim prišlo na u-šesa vsaj nekaj o našem imenu, pa tudi o prelepi misli Kristusa Kralja.
Vstopnice za prireditev 20. avg. so že na razpolago.. Vprašajte v bankah : Germánico in Holandés, v Slov. Domu na Paternalu, pri Cotičevih (Donato Alvarez 2262) in v šoli, v Saa vedri, trgovina Fratnik (Miller in Correa), v Villi Devoto pri špa-capanovih (pasaje La Regia 5542), na Avellanedi pri Utrošu (Dean Funes 287), v Floresti pri Cerkveni-kovih (Pasaje El Ceibo 1538, Av. del Trabajo 1650).
Cena vstopnicam je $ 0.50 za osebo, tudi za otroke.
Janez Hladnik.
Trgovina čevljev B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev
in copat.	|
i
Dto. Alvarez 2288 — Paternal ?
Buenos Aires	f
Kavarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal	Bs. Aires
tudi mnogo divjačine.
Med debli visokih dreves je bilo mnogo jelenov, srn, medvedov, lisic in volkov. V košatih vrhovih so se nahajala gnezda orlov, ob obali jezera pa je bilo na tisoče labodov in drugih vodnih ptic.
Te živali pa niso še nikdar videle človeka. — V peklenskem gozdu je vse mirno živelo, tu ni bilo ljudi, ki bi preganjali ubogo divjačino.
Tako je bil ta gozd pragozd v popolnem smislu besede. Narava je gosto zadelala vse vhode z grmovjem in ta gozd je bil nepristopen človeški nogi.
Nekega dne pa se je na robu gozda ustavila majhna kočija.
To je bila revna kočija, ki jo je vozil samo en konj in tudi konju se je poznalo, da trpi pomanjkanje.
Na vozu pa sta se nahajali dve osebi: neki starec z dolgo belo brado, poleg njega pa je sedela deklica, ki je bila stara kakih deset let.
Bila je oblečena kakor Georgijka, ta. noša pa je bila podobna perzijski. Starec je imel na glavi kožuho-vinasto kapo, deklica pa se je ogrnila z lahko ruto, izza katere je gledal njen nežen in rožnat obraz radovedno v svet.
Kmetje v vasi se niso malo začudili, ko se je* starec s svojim vozom ustavil pred vaško krčmo in vprašal, po kateri poti naj bi jo mahnil, da bi prišel v peklenski gozd.
Mar je ta človek znorel?
Mar je bil ta starec neumen ali pa zaljubljen in se je zato napotil v ta gozd, da bi poginil s svojo mlado prijateljico?
V peklenski gozd!
Tedaj bi bilo zanj in za njegovo prijateljico boljše, če bi se vrgla v globok prepad pod Elbrusom!
Vaščani so poskušali, da bi mu izbili to misel iz glave, starec pa je zmajal z glavo in dejal:
— Meni ne preostaje ničesar dru-
gega, kakor da si poiščem svojo sre čo v peklenskem gozdu. Če bi bil sam na svetu, bi jedel svoj kruhek kjerkoli do smrti. Toda z menoj je tale otrok, — moja vnukinja in zanjo moram postaviti hišico, priskrbeti ji moram denarja, da ji bom lažje priskrbel moža.
—	Kako pa mislite, da si boste pridobili denarja v peklenskem gozdu?
—	Slišal sem, da je v diamantnem jezeru zelo veliko krasnih rib, — odvrne starec, — ker pa sem izkušen ribič, se bom tam bavil z ribolovom. Kar bom nalovil, bom prodal v mesto nekemu trgovcu, s katerim sem se že o vsem dogovoril.
Sedaj so bil vsi prepričani, da je starec neumen.
Ali bo tako nespameten, da bo šel k jezeru in lovil ribe?
Mar ga ni strah pred hubodnimi dhuovi, ki stanujejo v globini jezera in ki bodo brez dvoma prišli na površje in ubili tistega, ki se jih je drznil motiti.
—	Tega starca ni škoda, — so govorili ljudje, ki so se zbrali okoli voza, — ta je dovolj dolgo živel, toda otrok, — otroka je škoda.
Ko pa so vprašali deklico, kako se imenuje, jim je odvrnila:
—	Imenujem se Krista!
Žene so se prestrašile in se jele križati. Takrat je bilo krščanstvo med njimi že zelo razširjeno, Islam je bil premagan, radit ega so — vaščani trepetali ob misli, da se človek iz krvi in mesa upa imenovati z imenom Odrešenika.
—	Kako pa se imenuje tvoj ded?
—	Imenuje se Mihajlo Cristis —■ odvrne deklica. — Na svetu ni boljšega človeka kakor je moj ded. Ah, jaz sem takos rečna, da ga imam.
—	Obljubil mi je, da mi bo napravil mnogo lepih igračk, po večerih pa me bo učil čitanja in pisanja, kajti tudi to zna in še marsikaj dru-
gega.
In kmalu je stari Cristis pognal svojega konja, ljudje pa so še dolgo geldali za njima, kakor gledamo za ljudmi, ki so posvečeni smrti.
—	Teh ne bomo več videli!
Stari Cristis pa je objel svojo zlato vnukinjo, položil je njeno glavo na svojo ramo in dejal:
—	Krista, ne boj se, če odhajava v samoto. Kjer ni ljudi, tam je vedno dobro. Človek se mora bati in trepetati samo pred človekom.
In tako sta pripeljala v mračen in skrivnosten gozd.
Krista je ploskala z rokami od veselja, ko je zagledala — množice lepih cvetic, ki so rastle med trvo — tu so cvetele bele, rumene in modre vijolice, šipek se je vpenjal kvišku in tako lepo cvetel, pa tudi hijacin-te so razširjale svoj vonj po okolici, — kamor je Krista pogledala, se ji je odprl pravi raj.
Kako pa so bile živali pohlevne!
Veverice so skakale na voz in milo gledale naša potnika, zelena ptica je sedla na Kristino ramo in ji žvr-golela v uho, čeprav niso bile vajene ljudi, pa se jih kljub temu niso bale.
Celo mladi medved je zagledal voz in neokretno tekel zan jim, kakor da bi bil pes in bi pripadal starcu.
—	Krista, ali vidiš, da sem imel prav, — vzklikne Cristis, — ko sem trdil, da se v samoti niti živali ne boje, ker jih človek še ni prestrašil in še ni zmotil njihovega rajskega miru, midva pa — jim tudi ne bova delala napotja.
Blizu jezera je Cristis ustavil konja.
S seboj je pripeljal šotor in čez nekaj trenutkov je bil lep šotor postavljen.
Deklica se je veselila lepe okolice, stari Cristis pa je jel medtem graditi hišico.
SLOVENSKI
T
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
Pamet je boljša kot žamet...
(Basen)-
Stara žolna je napol ohromela. Nič več ni mogla s takšno vnemo loviti pridne mravlje, ki so njena najljubša hrana.
S težavo se je nekega dne priko-baeala do velikega mravljišča. Z dolgim kljunom je začela brskati po mravljišču in hlastno zobati zalogo, ki so jo mravlje s trudom skupaj znosile. Najprej je pozobala sočna jajčeca, potem pa še mravlje. Le ma-lokatera ji je ušla.
Ko so mravlje sosednih mravljišč izvedele to strašno novico, so se zgrozile: "Joj, kaj bo z našo zalego in zalogo? Vse nam bo požrešna ptica uničila!"
In se je začelo pravcato preseljevanje-narodov. Mravlje so kar v procesijah nosile svojo zalogo iz mravljišč. Kam? Tja, kamor ne sega o-blast požrešne žolne.
Toda stara žolna je bila zvita ptica. Po svojih mladih žolnah je razposlala oklic na vsa mravljišča: "Jaz, žolna, jamčim za vašo zalogo. Svobodno boste vlagale in dvigale svoje zaloge, ničesar ne boste izgubile."
In glej — neumne mravlje so verjele prekanjeni ptici. Začele so nositi svojo zalogo v mravljišče, ki ga je bila do kraja izpraznila stara žolna. Iz vseh drugih mravljišč so nosile svojo premoženje v glavno mravljišče. Kmalu so bila vsa druga mravljišča prazna.
In kaj je storila požrešna in zvita žolna? Zadaj za mravljiščem je skrivaj napravila vhod in tam zobala zalogo nič hudega slutečih mravelj. Nikoli niso tega opazile, ker je bila zaloga spredaj zmerom polna. Tako so nosile svoje premoženje nenasitni ptici naravnost v žrelo. Prej tako zapuščeno mravljišče je oživelo, vsa druga mravljišča naokoli pa so izumrla. Po čigavi krivdi? Po krivdi neumnih mravelj.
Mladinski kotiček
Med tüjinci
Daleč, daleč sam od doma, na tüjinskom sam stojim, • med tüjinci nepoznani za svoj dom se žalostim.
Brez starišov, brez bratov, brez sester slovenskih sam. S tugov srce mi obdano žalosten žive svoj stan.
O, pa gda bo, gda bo prišla srečna vora, želen čas, gda hribi vi zeleni srčno bom objemao vas?
Nemrem duže tii živeti, morem priti tá domo, morem priti med Slovence, gde srce mi mirno bo.
ŽE ZNA
Kmet zasači na svoji jablani paglavca in zakrici:
"Čakaj me no, jaz ti že pokažem jabolka krasti!"
Paglavec skoči z drevesa in se spusti v tek. Med begom pa zakrici nazaj:
"Oče, kaj mi boste kazali, saj ste videli, da jih že znam!"
DOLGA UŠESA IN KRATKA PAMET
Francek ponagaja Janezku: "Ti, Janezek, tvoja ušesa so pa vsak dan daljša."
"Kajne, iz mojih ušes in tvoje pameti bi se dal narediti velik osel!" ga ošvrkne Janezek.
Stara modrost
Težko se izuči, kogar že prva zmota ne zmodri.
Za izdatek premisli enkrat, za dolgo pot dvakrat, za ženitev — trikrat.
Prva skušnja opozori, druga pouči, tretja izmodri.
Ni najbolj svetlo tam, kjer z zlatom svetijo.
Ni vsaka modra beseda zapisana; ni vsaka lepa pesem uglasbena.
S svojo ostro sekiro je podiral debla in jih tesal in čez nekaj dni je stala sredi tega skrivnostnega gozda lepa hišica.
V hišici je bila velika soba, poleg nje pa je bila kuhinja, povsod je bilo tako lepo in čisto, tako toplo in udobno, da je bilo veselje stanovati v njej.
Pred hišico je zasadil ded bršljan in kmalu je izginil les za lepim zelenim listjem.
132. POGLAVJE
Prerokovanje vaščanov se ni izpolnilo.
Stari Cristis si je napravil čoln, vzel je s seboj mrežo in odveslal na ribji lov.
Ko je prvič hotel potegniti mrežo iz vode, se je bal, da se bo mreža raztrgala. Bila je polna rib, polna čudovitih rib, kakršnih ni stari ribič še nikdar videl. Ta vrsta rib je bila doslej popolnoma neznana.
PlaA'uti so bile rdečkaste ali zelenkaste. Bilo je rib vseh mogočih barv, kakor dc\so bile sestavljene iz pisanih draguljev, pa tudi po obliki niso bile prav nič podobne tistim ribam, katere je ribič lovil do sedaj.
Ulovljene ribe je srečno prinesel domov in skuhal obed, ostale ribe pa je skrbno nasolil in spravil v sod.
Njih meso je bilo izvrstno.
Stari ribič je videl, da so se njegove nade izpolnile.
Pri lovu je imel takšno srečo, da je odpeljal vsak teden tri velike tovore rib do gozdnega parobka, kjer ga je pričakoval trgovec, vračal pa se je vedno s polno vrečico zlatega in srebrnega denarja.
Svoj denar pa je skrbno spravljal v ilovnat lonec, ki se je hitro polnil.
Ni minilo dolgo in lonec je bil poln denarja.
Starec je bil zelo zaposlen, kljub
temu pa je imel vedno dovolj časa za vzgojo svoje vnukinje.
Ko je bilo pozimi zelo mrzlo in ko je zunaj neusmiljeno pihal veter, je stari Cristis sede s svojo vnukinjo v topli sobi in je čital sveto pismo ali pa kakšno drugo knjigo.
Učil jo je čitanja in pisanja, pripovedoval ji je o tujih državah, govoril ji je o tajnostih narave in tako večal njeno duševno obzorje.
Ded je skrbel za njeno dušo, za njeno telo pa je skrbela dobra narava.
Kakšna je postala Krista v teh petih letih, odkar je živela s svojim dedom v peklenskem gozdu!
Krista se je razvila v deklico, v najlepšo deklico, kar si jih človek more misliti.
Pripovedujejo, da so Georgijke najlepše žene na svetu, da se nič na svetu ne more primerjati z njihovo prekrasno kožo, z njihovimi očmi, s sladko rdečico njihovih ustnic in z njihovimi črnimi lasmi.
Tem ženam ni bilo treba uporabljati umetnega barvila za ustnice, ker jih je narava sama obdarovala s prekrasno barvo.
Opojen deh njenih ustnic, — tako pripovedujejo ljudje, — je omamil vsakega mladeniča, ki se jim je kadarkoli približal.
Toda Krista je bila ena izmed najlepših georgijskih deklic.
Bila je podobna divji vrtnici, ki se je bohotno razrastla sredi gozda.
Stari Cristis ni bil malo ponosen na svojo vnukinjo, istočasno pa je bil žalosten radi njene lepote.
— Če bi ne bila tako lepa, — je mnogokrat modroval stari Cristis, — bi bilo boljše zanjo. Lepota je dar narave, ki pa ne more nikdar koristiti njej sami temveč samo drugim — drugim ki bodo s poželjivimi rokami segli po njej.
Vrni se!
(Sestri na grob)
Toplo sonee spomladansko je zbudilo rož nešteto. Polje širno, neizmerno je kot v pisan plašč odeto.
Maj je že odšel v daljavo^ zmerom bliže je poletje. Iz prijaznih kmetskih hišic čuje se veselo petje.
Ah, le zame ni veeslja, ni pomladnih rož in sreče. Solza grenka, neizpita dan za dnem v očeh trepeče.
Sestrica, brez tebe zame ni veselja ni pomladi. Vrni se iz temne jame, sonca daj spet duši mladi! Olga Kurétova, Zagorje ob Savi
V mraku
Na planini
Bele lise v bregu sred zelenih smrek. Gledaš in se čudiš:
V	reber se zaženeš. vidiš trop ovčic, slišiš pesem zvončkov in pastirčkov klic.
V	rosnem jutru koplje se planinski svet; vonj njegov je zdravje, srkaš ga kot med.
Tiho, tiho plava božji mir nad vsem. —
V	breg se kot po lestvi k rajskim durim pnem.
Mrak je razgrnil tančice nad zemljo, v lahnem šepetu drtijo drevesa. S sinjim, široko odprtim očesom zrejo na nas sama božja nebesa.
i
Valčki v potoku veselo šumijo pesem pokoja, sonca in sreče. Sredi zelenja pred kipom Marije lučka ljubezni v vetru trepeče.
K brezi samotni sem se naslonila, v sinjo višavo uprla oči. Pesmi srcá je prisluhnila duša, nekam si, nekam — Bog ve, kam —
[želi...
Olga Kurétova, Zagorje ob Savi
Tovarna pohištva "Los Andes9'
Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami!
VINKO ROGELJ
Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires
M. K.
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
erto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Neverj
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIČ
Villa Devoto Ul. Calderón 3098
Kdo pa jo bo branil, ko mene ne bo več? Star sem že, — ne bom več mogel.dolgo uživati lepote tega kraja.
Tolažilo ga je edino to, da je bil lonec iz gline že poln.
Potem naj odide Krista s tem de-, narjem iz gozda, naj gre v mesto, kjer si bo s pomočjo svojega bogastva in svoje lepote kmalu našla odličnega in njenega srca vrednega moža.
Stari Cristis bi imel najrajše, če bi šla njegova vnukinja v samostan, toda ni imel poguma, da bi ji to predlagal.
Posebno, kadar je videl njene modre vesele oči, iz katerih je sijalo hrepenenje po življenju, je vedno zatrl misli o samostanu.
Nekega dne pa je prišlo, česar se je stari Cristis vedno bal.
Moral je Kristo zapustiti — za vedno.
V deželo je prišla pomlad, jezero pa je imelo svetlo-modro barvo.
Solnčni žarki so se igrali po gladini, voda pa je bila tako čista, da si mogel videti dno.
Stari Cristis je vrgel mrežo v vodo, naenkrat pa je začutil, kako se je v mreži nekaj premetavalo, hitro je potegnil mrežo, da bi jo dvignil iz vode.
To bo najbrž bogat lov, kajti že je zagledal v mreži veliko in močno ribo.
Ta čudovita žival je bila črna, na hrbtu je imela rdeče pege, na glavi pa je imela rumeno skoraj zlato krono.
— Prišla si mi baš o pravem času v mojo mrežo, — pomisli ribič in divgne mrežo v čoln, — trgovec mi je dejal, da potrebuje za neko gostijo veliko ribo!
Ker pa imaš tako lepo krono na glavi, ti bom dal tudi lepo ime, —
ŽELJA
Kakor rožica v dobravi rada, rada bi cvetela, soncu božjemu v pozdrav bi vsako jutro zadehtela.
S slavčkom drobnim v temnem gaju bi ponoči tiho pela, na perotih hrepenenja k zlatim zvezdam bi letela.
Kot metuljček lahkokrili v rosi bi medico pila, sončni žarek bi ujela in ga v drobnem srcu skrila.
Če bi mamica jokala, k njej bi tiho se sklonila, s sončnim žarkom bledo lice bi ji gorko poljubila.
Olga Kurétova, Zagorje ob Savi
ČUDNA MAČKA
Mama je položila kos mesa na krožnik iz cinka in ga shranila v peč, da bi meso ostalo toplo. Ko se je oče vrnil domov, je Metka stekla k peči po meso. Lahko si mislite, kako se je začudila, ko je; našla tam samo meso, krožnika pa ni bilo nikjer, ker se je v peči raztopil. Prinesla je meso očetu in rekla:
"Naša mačka je pa res čudna! Pojedla je krožnik, meso je pa pustila!"
Goljufive sanje
Mati: "Metka, zakaj pa jokaš?""
Metka: "Kaj bi se ne. Nocoj se mi je sanjalo, da je šola pogorela."
Mati: '' Kar potolaži se, saj šola Sestoji."
Metka zatuli): "Hu, hu, saj zato pa jokam!"
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA-ROČNIKA ?
RESTAVRACIJA
"PRJ ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vi+ nom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
imenovaila se boš carska riba.
Cristis odpre mrežo, zgrabi ribo z obema rokama, da bi jo vrgel v zaboj, ki se je nahajal v zadnjem delu njegovega čolna.
Naenkrat pa mu je riba zdrknila iz rok.
Cristis jo je hotel uloviti, riba pa ga je ugriznila v prst, potem pa je skočila v vodo: izginila je.
Sedaj je ribič zaslišal škodoželjno grohotanje, v trenutku pa ko je riba izginila v globini, se je barva jezera izpremenila.
Bilo je črno kakor oglje.
Istočasno pa je zaslišal v zraku neko šumenje in valovi so se jeli dvigati. Celo jezero je vzvalovilo, nebo se je stemnilo, blisk je udarjal za bliskom, vmes pa je strašno grmelo.
Stari Cristis se je zgrozil.
Obupno je jel veslati proti obali, naposled se mu je s težko muko posrečilo, da je prispel na kopno.
Ko se je vrnil domov, je bil čisto prepoten. Lotil se ga je smrtni strah, znoj m uje rosil čelo.
Ali govore ljudje resnico? Mar res živijo v diamantnem jezeru hudobni duhovi? Mar ni bila riba, ki jo je ujel, katera pa mu je zopet ušla, navadna riba, temveč hudobni duh, ki si je nadel ribjo podobo?
Stari Cristis je sklenil, da o tem. svoji vnukinji ne bo pripovedoval.
Ni hotel vznemirjati njene čiste duše.
Komaj pa je stopil v hišico in ponudil svoji vnukinji roko, je mlada deklica vzkliknila:
— Ded, kaj imaš to na prstu? — Poglej, ranil si se. — Pa te ni morda pičila kača?
Sedaj je šele Cristis opazil, da se mu je naredil na srednjem prstu desne roke velik zelen mehur.
Starec se na to ni oziral, Krista
pa mu je prinesla zdravilno mast in mu z njo namazala prst, ki ga je zelo bolel.
Čez eno uro mu je zatekla cela roka, bila je čisto zelena, ko pa se je jel spuščati mrak, je starec začutil, da ne bo več dočakal jutranje zore.	,
Truden in brez moči je ležal v vročici in pričakoval smrt.
Krista je ležala ob njegovi postelji-
Bridko je ihtela, videla je, da bo izgubila deda, ki ji je bil vse na svetu.
Ah, kaj bo delala sama na svetu?
— Otrok moj, reče stari Cristis-s slabim glasom in pogladi svojo vnukinjo po njenih temnih laseh, — sedaj se morava ločiti.
Krista, izpolnil sem svojo dolžnost, ki sem jo imel napram tebi, •— vse sem storil rad in iz ljubezni do tebe, ker si mi bila ti edina tolažba v moji starosti.
Ko bom umrl, ljubljena hčerka, ne smeš ostati več v tem kraju. Pokop-lji me, potem pa odidi Čimprej iz tega gozda.
ms-
Nikdar ne pojdi na obalo diamantnega jezera, kajti sedaj ti bom priznal, da sem tam našel svojo smrt. Zli duhovi globokega jezera so se-maščevali, ker sem šest let lovil tukaj ribe.
' Krist o, bodi vedno dobra in plemenita, ostani čista in krepostna kakor si sedaj, če pa se boš enkrat zagledala v oči kakšnemu moškemu, mu glej v dušo, ne pa na usta.
Tvoja mati je bila nesrečna. One-srečil jo je moški. Zato je umrla. — Tebi mora biti boljše!
Vedno se spomni, da nosiš Odrešen ikovu ime, pokaži da si ga vredna! Sedaj pa moliva!
(Dalje prihodnjič)