jalo dolgo, ker bo v kratkem nastalo splošno povpra- neta 56 K. Piščanec 60—70 K po velikosti kokoš 100 do smatrajo žito kot najboljš Na ta način doprinašajo znalno k jačenju naše valutc. Bilo bi dobro, če bi jih davčne oblasti pritisnile z več- 28 K, ajdova moka I. vrste 34 K, II. vrste 26 K, ječmen 14 K, oves 14 K, proso 14 K, koruza 12 K, fižol 14 do 17.50 K,  duo m uouro, ce m jin aavcne ouiasu pnusnne z vec- ieča 44 k gobe kg 35 do 40 K borovnice lit ^ K rW  jimi davki. To bi jim nič ne škodilo, državnim finan-jagode liter 24 do 30 K, kmečke črešnie 8 dJ 10 K ljter  cam pa mnogo koristilo. Pravzaprav bi se jih moraloštajerske 12 do 16 K kg, grah neluščen 18 do 24 K lušče«  prisiliti, da četrtino izmlačene žetve takoj spravijo na 40 do 46 K liter, koleraba 12 K kg, čebula nova 16 do 20 tržišče, s čimer bi se osigurala prehrana siromašnih K- stara 24 do 26 K, česenj nov 18 do 20 K, star 28 K, i staležev. Velike ponudbe bi uplivale na cene, velike ko- | ličine bi izvozile, dobili bi mnogo inozemske valute,  posledica tega pa bi bilo povpraševanje po našein denarju. ' Dolžr Dolžnost naše vlade pa je, da pogleda žitnim mag- , pesa 12 K, buče 12 K, glava solate 1 do 3 K po velikosti, knmare 40 do 50 K kg, fižol v stroOju 40 K; krompir nov importiran 20 do 24 K kg ,star krompir 7 K, jajce 4 do 4.50 K. Zagrebški tedenski sejem. Cene za kg žive teže y krouah: voli 1. 36-40, II. 28—32, III. 26-27, krive I. .'>0—34, natom v Vojvodini in v drugih delih države dobro na  do 34, teleta 1. i0—42, II. 37-40, III. 34—36 Cene živioi šo prste. Najprej pride zadostna prehrana pasivnih pokrajin, potem, ko je prebivalstvo do druge žetve z vsem ! preskrbljeno, pa naj izvažajo ,kakor jim drago. j •  | Koliko je v naši državi posejanega polja? Pred ! kratkem smo čitali službeno poročilo o stanju posevov | v posameznih pokrajinah naše države. Iz tega poročila  posnamemo sledeče številke: V severni in južni Srbiji  je posejano skupno približno 649.000 hektarjev povr-  "' "   šine, na Hrvaškem in v Slavoniji približno 472.000 hektarjev, v Bosni in Hercegovini 285.000 hektarjev, v Vojvodini približno 503.000, v Sloveniji 102.000, v Dalmaciji 54,000, v črni gori pa približno do malega  5000 hektarjev. Gelokupna, v letu 1922 posejana površi-  na znaša tedaj po teh podatkih 2,070.000 hektarjev na-  pram 2,408.000 hektarjev v preteklem letu, torej se je letos posejalo za 338.000 hektarjev povišine manj, nego  v preteklem letu. Pri tem pa je treba povdariti, da so te  šlevlike samo približne, ker niso podatki iz nekaterih  pokrajin sploh znani. Pri dobri volji, izurjenem urad-  ništvu in spretnem aparatu, bi se pa dali tudi ti nedo- jke kiPse 30° do 320 K> boks črn Ia 80—90 K, boks čm Ha  statki odpraviti, da bi prišli tako tudi pri nas do na- i^75"80 K' rJavo usnJe za 200 K Pri k« dražJe- precej padle. Svinje so notirale I. 82—84, II. 66—74, TII. 46 do 60. Novo seno se je prodajalo po 700—800 K, nova detelja po 700—680 K, in slama po 450—680 K za 100 kg. Žitni trg. Cene žilu so bile v Vojvodini sledeče: pšeaica 1500, ječmen 1380, koruza 1220, pšenična moka (št. 0) 2180 kron. Lesnc ceiie. Zadnji čas se je precej povpraševalo po oglju, ki je doseglo ceno do 35.000 K. Les za kurjavo se je tržil po 10.000 K s prodajnega prostora. Fini bukov les se je tržil po 3900—4500 K. Povpraševanje iz inozemstva je pretekli teden zelo popustilo. Le Italija povprašuje po lesu za kurjavo in po dogah za sode. Cene drugim lesnim produktom so že precej časa stalne. Trg ¦/, usnjem. Vse tovacne so močno zaposlene. Vsled pomanjkanja surovih, posebno težkih kož, ne raorejo zadostovati vsem naročilom. Uvoz usnja iz Avstrije je v zadnjem easu zelo popustil, ker so cene tam vsled padca tečaja avstrijske krone nadrazmerno poskočile ter dosegle že višino nad svetovno pariteto. Danes notirajo sledeče cene :podplati v polovicah 175—185 K za 1 kg, kruponi 245— 255 K, vratovi 135—145 K, okrajovne (aferni) 115—125 K, notranjki 175—185 K, črne gladke kravine 280 K, črae glad-  tančne poljedelske statistike, ki bi služila v orijentaci jo predvsem domačim, a tudi inozemskim ekonomistom. Zagrebški velesejm je izvanredno dobro obiskan  od domačinov kot od tujcev. Nekatere dni je bilo na  sejmu po 40.000 posetnikov. Največ trgovcev je dospe lo v Zagreb iz Makedonije. Xa dan se je nakupilo in naročevalo raznega blaga v vrednosti 100 milijonov K. Največ se je prodalo domače in češke tekstilne robe. Kupčije so se sklepale takoj, ravnotako so se sprejemala naročila za zimsko sezono. Zelo mnogo se je prodalo kemičnih produklov. Fine kože so kupovali kupci iz Makedonije, Bosne ter Slavonije. Gospodarski — osobito mlinski — stroji so prodani vsi. Kljub dejstvu, da so srbijanski caiinski uradniki po mogočnosti ovirali izložbo tujega blaga, da bi udarili velesejm v Zagrebu, se je ta sijajno obnesel ter pokazal svetu, da Hrvati sami tudi dokaj znajo in premorejo! PoviSane izvozne carine. Beograjska vlada je povišala izvozno carino na sledeče predmete in v naslednji višini: Za pšenico ter rž znaša' sedaj izvozna carina 30 din. od 100 kg, za oves in ječmen 10 din., za seno brez razlike na kakovost 5 din., za konje in kobile preko treh let 400 din. »d komada, žrebice in žrebci belgijske in norveške pasme od treh let 200 din od komada, konji in kobile ostalih pa- sem 250 din., od konj za zakol 50 din. Izvoz polnokrvnih konj angleške in arabske pasme mora vedno odobriti poljedeljsko ministrstvo. Od mule se plača 300 din. od ko- mada, Za osla 150 din, od žive ovce 30, koze 20, za zaklane ovce in koze 50 din. od 100 kg. Od žive goveje živine (vštevši tudi teleta) 500 din. od komada. Zaklanega go- vejega mesa (izvzemši teletino) 00 din. od 100 kg. Žive svinje do 50 kg so carine proste, za preko 50 kg se plača 250 din. od komada. Zaklano svinjsko meso 100 din. za 100 kilogramov. Svinjska drobovina je prosta izvozne carine. 1Svinjska mast 150 din. od 100 kg. Jajca 2S0 din. od 100 kg, i- --- - volna 1000 din., sirove in suhe kože 1000 din. od 100 kg, ovčje kože 800 din., svinjske 400 din., kože od divjačine 2000 din. od 100 kg. Les v premeru 30 cm 10 din. od 100 kg, jpremer 20 cm, a dolžina izpod 6 m 30 din. Izvoz ostalega le- IGospodarstvo. izgiedi žetve v Jugoslaviji. Po dosedanjih poiočilih o stanju posevin v raznih delih države je pričakovati najboljše žetve v Hrvatski in Slavoniji, kjer bo katastralni oral vrgel 8 do 10 meterskih stotov pšenice. Za Hrvatsko in Slavonijo pride Vojvodina s 5 do 7 meterskih stotov, potem Srbija s 4 io 6 metr. st. Seveda bodo v teh pokrajinah vrgle do Vo pognojene njive tudi 8—10 nielerskih stotov na o)lu. Odkar se izvaja agrarua reforma, jc povpredna Produkcija žita v teh krajih znatno padla. Kakovost fetošnjega pridelka bo enaka lanski; izvzcti so pa kraji, sa je prost izvozne carine. Hrastov les v dolžini preko 70 cm je prost carine. Zabranjen je izvoz kostanjevega lesa (izvzete so samo kostanjeve palice). VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanJu hmeljskih nasadov. Zatec, C. S. R., dne 19. junija 1922. Dolgo zaželjeni dež je včeraj in predvčerajšnjim v celem žatskem okolišu dal hmelskim nasadom svojo najpotrebnejšo množino vlage, če tudi je temperatura padla in so noči skoro mrzle — kar rastlinam nikakor ne prija. V teku zadnjih 8 dni se je rastlina vkljub vročini izdatno izboljšala V rano obrezanih nasadih je trta dosegla že celo visokost žic ter nastavlja zdrava in krepka rastlina obilo panog. Drugi del nasadov je dosegel pol do tri četrt vi>okosti žic in je tudi precej krepek. Lepi nasadi tvorijo danes morda dve tretjini vse s hmeljem zasajene ploskve. Zadnja tretjina je vsled pofekodbe po bolhaču zelo slaba. V teh nasadih se poganjki ali še le napeljujejo na žico, ali pa so komaj vzklili iz zemlje. Ali bode ta tretjina kri obrodila, je odvisno od vrrmena. Stanje hmeljskih nasadov je torej danes še prav različno in neenako. Ušice se niso pornnožile in tudi drugega mrčesa ni. Hmeljski nasadi bi sedaj rabili zopet lepo vreme in posebno tople noči, da bi zamogla rastlina nadoipestiti zamijeno. Hmeljska knpčija se jc nekoliko umirila in se cene pomikajo med 2800—3200 č. K za 50 kg. — Zveza hmeljarskih di-uštev. Na svinjski sejem v Hariboru dne 23. junija t. 1. se je pripeljalo 168 svinj in 3 koze. Cene so bile -ledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 350 do 560 tf, 7—9 tednov kier ie lani vladala suša. Teža se lahko laksira na 77 700 do 900 K, 3-4 mesece 1400 do 1600 K, 4-6 mesecev kg v Voivodini 77—80 ke v Srbiii 73—76 ke Pri teru 170° do 180° K> 8-10 mescev 2000 do 3500 K, 1 leto 4000— so vračunane normalne vremenske razmere, kajti vlazBo ali prevroče vreme bi v vsakem pogledu spremenilo to taksacijo (določitev). C e n e. Cene se ozirom na našo valuto ne bodo kaj ¦snatno sprenaenile. Tik pre<J ietvijo bodo cene radi ^ečjih ponudb nekoliko padle, to stanje pa ne bo tra- 450 K, pol pitane 1 kg mrtve teže 8 K, koze komad 700 do 800 kron. Ljubljanski trg. Goveje meso: cena stalna za meso I. vrste 68 do 70 K, II. vrste 52 K. Telečje meso 60 K kg, srinjina I. vrste 86 do 90 K, II. vrste 80 K, trel a slanina 100 K, riba in sal 116 do 124 K, mast 120 do 130 l., .. vinjina 1. Trste 86 do 90 K, H. frste 80 K; 1 kg koStruna 36 K, iag- |