94 MOSTOVI 2000/XXXIV
et languages v Uzesu (Južna Francija) celot¬
nega Prešerna s sodelovanjem francoskega
pesnika Marca Alyna in končno v predelani
izdaji v Kranju leta 1999. V tej najnovejši iz¬
daji je izšel tudi Sonetni venec,z akrostihom
prof. Vladimiija Pogačnika. Sonetni venec
sem v svojem prevodu izdal malo kasneje.
Za konec dodajam še najbolj znano kitico
Zdravljice—naše sedanje himne - v francoščini:
Que vivent tous les peuples
Qui aspirent a voir le jour,
Ou, 1 a ou le soleil suit son cours,
La querelle du monde sera bannie.
Ou tout citoyen
Sera libre enfin,
Et pas un ennemi, mais le frontalier
sera voisin.
Miran Željko
Predstavljamo vam Antona Omerzo
Kako si zašel med prevajalce?
Med študijem ekonomije sem večkrat iskal
delo na študentskem servisu in kmalu ugoto¬
vil, daje prevajalsko delo dobro plačano. Za¬
čel sem prevajati ekonomska besedila iz an¬
gleščine v slovenščino, kadar pa sem dobil
kak prevod v angleščino, sem prosil svojo
profesorico iz gimnazije, da mi ga je popravi¬
la. Enkrat je naneslo, da sem na študentskem
servisu dobil posebno zanimivo delo. Ameri¬
čane, urbaniste, ki so živeli v Ljubljani, sem
učil slovensko. To je trajalo kar nekaj let, ob
tem sem hodil tudi na njihove urbanistične se¬
minarje, si to področje izbral za diplomsko
nalogo, pri pripravi katere sem moral spet ve¬
liko prevesti — in tako sem vedno več preva¬
jal. Moram pa reči, da prevajanje nikoli ni bi¬
lo moje poglavitno delo, saj sem se ves čas
zavedal, da sem slab prevajalec.
Kakšne funkcije si opravljal v zvezi s
prevajalstvom?
Leta 1974 sem bil sprejet v društvo, prvo
dolžnost pa sem prevzel leta 1984, ko sem po¬
stal urednik Mostov. Kasneje sem bil dvakrat
član upravnega odbora, najprej blagajnik, na¬
to tajnik, leta 1988 pa sem postal poklicni taj¬
nik društva. To nalogo sem opravljal do jeseni
1992, ko mi je potekel mandat. Nato sem bil
še en mandat član nadzornega odbora, sedaj
pa sem član uredniškega odbora Mostov. Pri
dveh posvetovanjih, leta 1987 in 1992, oba-
MOSTOVI 2000/XXXIV 95
krat v Portorožu, sem bil vodja organizacij¬
skega odbora in urednik zbornikov.
Kaj pomeni OST?
Ko sem začel samostojno poslovati, sem se
ukvarjal s podjetništvom za prevajalce, kjer je
bilo svetovalno delo najpomembnejše. Zato
sem si izbral ime OST (O-merza S-vetuje T-
ebi), na občini pa so mi dodali še 'Svetovalne
storitve'. Sedaj moj uradni naziv ni povsem v
skladu z delom, ki ga opravljam, saj je moja
dejavnost izobraževanje in založništvo za pre¬
vajalce.
Kako deluje izobraževanje prevajalcev
v OST?
Priprava seminaijev je zelo kompleksna
naloga. Poznati je treba prevajalsko dejavnost,
imeti veliko stikov in zvez, saj lahko le tako
poiščem prave predavatelje. V začetku so mi
pri tem pomagale izkušnje, ki sem sijih prido¬
bil pri Mostovih, in zveze, ki sem jih vzposta¬
vil na srečanju v Portorožu leta 1992. Treba je
znati prisluhniti potrebam prevajalcev in iz
njih izluščiti vsebinske sklope za seminar. Do¬
kler tega ne naredim, se ne morem začeti po¬
govarjati s predavateljem o vsebini seminarja.
Pri nekaterih seminaijih s predavateljem dolo¬
čiva vsebino, ki jo je treba pred razpisom pri
prevajalcih preveriti. Dela s seminarji mi ni¬
koli ne zmanjka, ves čas vzdržujem osebni
stik s predavatelji in z večino prevajalcev, ki
so na mojem seznamu. Če kak seminar ni naj¬
boljši, je zame to prej izziv kot poraz, ker se
ob tem vedno česa naučim. Razumljivo je, da
vsi seminarji ne morejo biti odlični, težim pa k
temu, da bo takšnih čim več.
Povej kaj o svojih knjigah za prevajalce.
Da, kar nekaj se jih je že nabralo. Najprej
sem napisal poslovna priročnika za prevajal¬
ce, ki izhajata iz moje prakse poslovnega taj¬
nika društva. Ker sem ekonomist, sem čutil,
da lahko pomagam samostojnim prevajalcem
pri tistih opravilih, za katera niso študirali, to¬
rej pri poslovnosti. Ti dve knjigi sta sklenili
moje svetovanje prevajalcem pri njihovih po¬
slovnih odločitvah. Ko sem končal delo po¬
slovnega tajnika društva, se mi je zdelo, da bi
bila velika škoda, če teh izkušenj ne bi zapisal
in jih tako prenesel naprej.
Kasneje, ko so se začeli moji seminarji vr¬
stiti, se mi je zdelo potrebno napisati kroniko
strokovne dejavnosti za prevajalce, in nastala
je knjiga Vaja. Podatkom o izobraževanju in
posvetovanjih sem dodal fotografije in družab¬
no kroniko. Marsikaj sem zapisal mogoče ma¬
lo preveč odkrito in to nekaterim ni bilo všeč.
V zadnji knjigi Seminar - ustvarjalno izo¬
braževanje, kije izšla leta 1999, razlagam, kaj
se je dogajalo na naših najboljših seminarjih.
Gre predvsem za seminarje, ki so jih vodili
Alan Duff, Lidija Šega in še kdo. Postavil sem
teorijo o ustvarjalnem izobraževanju, kjer je
pomembna predvsem čustvena inteligenca,
manj pa goli razum. Pri dokazovanju te hipo¬
teze sem razvil animacijsko vlogo organiza-
toija in predavatelja, zato je dmgi del knjige
priročnik za organizatorje in predavatelje pri
izobraževanju odraslih. V knjigami Konzorcij
sojo uvrstili pod pedagogiko in andragogiko.
Dal sem ji podnaslovMisli z glavo, delaj s sr¬
cem, posvetil pa sem jo mojima dobrima pri¬
jateljema, Violeti Šulentič in Alanu Duffu.
Kateri projekt za prevajalce, pri kate¬
rem si sodeloval, ti je najljubši?
Na prvo mesto postavljam posvetovanje
prevajalcev z območja Alpe-Jadran leta 1992
v Portorožu. Tedaj sem prvič začutil pravo
vsebino organizacijskega dela. Iz nič, le iz za¬
četne zamisli, smo povezali prevajalce in pre¬
davatelje sosednjih dežel. Res smo dosegli us¬
peh, kije odmeven še danes. To vidim, ko pri¬
dem v stik s profesorji iz Trsta in Zagreba, saj
se posvetovanja še vedno radi spominjajo.
Dmgi moj veliki projekt je Slovenski prav¬
ni leksikon. Nekaj let je bilo potrebnih, daje
zamisel dozorela, več kot tri leta smo ga pri¬
pravljali, menim pa, da ga bom prodajal dve
leti. To je moj najzahtevnejši projekt, saj sem
soavtor zamisli, urednik, založnik in knjigotr-
96 MOSTOVI 2000/XXXIV
žec. Leksikon pa je povezan s posvetovanjem
Alpe-Jadran, ker vključuje Slovenijo, Avstri¬
jo in Italijo. Zakaj smo se ga sploh lotili? Za¬
to, da smo napravili vzorčni model strokovne
publikacije za prevajalce. Sedaj lahko samo
upamo, da nam bo kdo sledil.
Kaj svetuješ mladini prevajalcem, ki
razmišljajo o prevajanju v samostojnem
poklicu?
Vsak prevajalec se zaveda, da sedi na dveh
konjih; eden je znanje jezikov, drugi poznava¬
nje strok. Redkim uspeva, da oba konja dlje ča¬
sa tečeta vzporedno. Ti ne potrebujejo posebne¬
ga dodatnega izobraževanja. Drugi, ki šepajo
na jezikovni ali na strokovni strani, pa se mora¬
jo zavedati, da nikoli ni škoda njihovega časa in
denaija za pridobivanje novega jezikovnega ali
terminološkega znanja. Samostojni prevajalec
jaha še tretjega konja, poslovnost ali podjetniš¬
tvo. Če ima kaj poslovne žilice, mu gre laže, a
takšnih ni veliko. Zavedati se mora dejstva, da
si mora s svojimi poslovnimi odločitvami zago¬
tavljati delo ves čas, vse leto, saj naročila za
prevode ne prihajajo sama na mizo, kot so ta¬
krat, ko je bil še zaposleni prevajalec. Vsem, ki
me prosijo za nasvet, rad pomagam. Tako, kot
sem študentom tržaške šole za tolmače in pre¬
vajalce, kamor so me povabili zaradi podjetniš¬
tva. Največ vprašanj se nanaša na prevajalčev
prodor na trg, kije 'že razdeljen', a tudi za to je
rešitev. Dokler prevajalec gleda le iz sebe, kot
ponudnik prevajalskih storitev, mu ne bo uspe¬
lo, šele takrat, ko se nauči gledati na prevajanje
z očmi naročnika prevodov, je na pravi poti.
Kasilda Bedenk
Oddelek za prevajanje in tolmačenje
na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
V študijskem letu 1997/98 je po triletnih pri¬
pravah začel redno pedagoško delo Oddelek
za prevajanje in tolmačenje (OPT) na Filo¬
zofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tako se
je uresničila tudi dolgoletna želja slovenskih
prevajalcev in njihovega društva. Dotlej je bi¬
lo na naši univerzi mogoče izbrati le prevajal¬
sko usmeritev v zadnjih dveh letih študija an¬
glistike in nemcistike. Ker tako omejen študij
diplomantov ni mogel zadostno usposobiti za
zahtevno strokovno prevajanje in tolmačenje,
je bilo treba po zgledih iz tujine uvesti popoln
univerzitetni program dodiplomskega študija
prevajalstva in tolmačenja za več tujih jezi¬
kov, s slovenščino kot nosilnim jezikom.
OPT na Filozofski fakulteti v Ljubljani je
edina prevajalska šola s slovenščino kot mater¬
nim jezikom (v Trstu in Gradcu je mogoče slo¬
venščino izbrati le kot tuj jezik). Ustanovitev
oddelka je bila odziv na nov mednarodni polo¬
žaj Slovenije in iz njega izhajajoče potrebe po
visoko strokovno usposobljenih prevajalcih,
za gospodarske in politične, pa tudi kulturne
stike. OPT je še pred uradnim začetkom delo¬
vanja pripravil Konferenco o prevajanju v ne-
materne jezike (Ljubljana, 1997), udeležili so
seje številni referenti z visokošolskih ustanov
v Evropi in tudi nekaj članov našega društva.
Študij je enopredmeten in reden, študenti
pa ob obvezni slovenščini (jezik A) in splo-