Poštnina plačaaa v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Uredništvo je ▼ Mariboru, Ruška cesta S, poitni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se na U>r«T»: Maribor, Ruška cesta 5, poitni Ljubljana VII, Zadružni dom.	sprejemajo, predal 23.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in šocijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 93.		Sreda 21. novembra 1928.	Leto lil.
Konferenca zahteva razpust narodne skupščine in svobodne volitve. — Proč s terorjem in sem z demokracijo!
Šele pred petimi meseci je imella ljubljanska oblastna organizacija SSJ svojo konferenco. Politične razmere so pa zahtevale, da naša stranka ponovno poudari svoje stališče k političnimi razmeram v državi. Zato je bila sklicana oblastna konferenca dne 18. t m. v Ljubljano, ki so se je udeležile po svojih delegatih vse krajevne organizacije naše stnanke v ljubljanski oblasti, ki so z živim1 zanimanjem sledili izvajanjem poročevalcev in tudi sami povedali v razpravah marsikatero dobro stvar, ki j6 bo novi oblastnil odbor pri svojem bodočem delovanju1 upoštevali Prav posebno pa moramo na tem mestu: poudariti, da so vsi zaupniki naglašali, da je z razdiralnim delom- med delavstvom povsod konec in da se jako lepo popravlja škoda, ki so jo povzročili sovražniki delavskega pok reta z leve ini desne. Enako na naš pokret tudi šovinistični plemenski prepiri nimajo nikakršnega vpliva.
■ Oblastno konferenco je otvoril ob Pol 10. uri dopoldne predsednik oblastnega odbora. Po konstituiranju konference se je predsednik spomnil' pokojnih sodrugov dr. Viktorja Adler in Resla. Kot gosti, oziroma zastopniki' delavskega gibanja so bili navzoči poslanec s. Petejan kot zastopnik mariborske oblastne organizacije ter glavnega in pokrajinskega odbora, oblastni poslanec s. Ign. Sit-ter in ss. Ajdiškova in Pastorekova kot zastopnici' organizacije žen in deklet. Poleg tega je bilo navzočih tudi nekaj sodrugov gostov iz različnih krajev ljubljanske oblasti, ki so med razpravami izražali svoje veselje nad lepim razvojem; našega gibanja.
Poroiilo oblastnega tajništva,
je podal predsednik oblastnega odbora. Objasnil je politični položaj v diržavi ter stališče stranke, zlasti spričo dogodkov od 20. junija dalje. Naglasil' je v svojem poročilu, da stranka v oblasti odobrava v polni meri taktiko stranke kakor tudi nastopanje iin delovanje poslanca s. Pe-tejana v narodni skupščini.
V	organizatoričnem oziru je predsednik poročali, da je konsolidacija
napredovala. Naše organizacije odklanjajo prepire in razdirajoče debate ter so začele resno delati, agitirati in razpravljati o socijalnih vprašanjih. Siti prepirov, siti osebnih sporov so pa s tem svojimi delom zaupniki) zopet zbudili med delavstvom interes za stranko. Samo ta mali recept je pomagali S tem pa, ko smo ustvarili zdravo ideološko linijo, in postali aktivni, smo ustvarili temelj, na katerem bo stranka lahko gradila večje in močnejše organizacije po< odmerjenem teritoriju.
Strankinega članstva, ki redno iz-i polnjuje svoje dolžnosti, šteje organizacija nekaj nad 430 članov. Oblastna organizacija pa je poleg tega vršila v tej kratki dobi jako mnogo podrobne agitacije, o katerilh pa tukaj ne moremo obširneje poročati.
Politiini položaj v državi.
Poslanec s. Petejan je, živahno pozdravljen, v svojem izčrpnem poročilu podal! jasno sliko o političnem položaju sploh in o stan.iu naše stranke ter grajal državni proračun kakor tudi vso reakcijonarno politiko in gospodarstvo, zlasti tudi švedsko posojilo, ki je obupen korak vlade, s katerim se naBaga grozno breme državljanom, ih prav posebej tudi delavstvu.
Omenjat je med drugim tudi agrarno reformo v Dalmaciji, kjer režim, raje pušča revne Dalmatince stradati kakor da bi jim dal zemljo.
Porožilo o oblastni skupšiini
je podal izčrpno oblastni poslanec s. Ign. Sitter, ki1 je zlasti omenjal, v koliki meri se vedno zavzema v oblastni skupščini za šocijalne zahteve. Obžaluje pa, da se malo stori v tem pogledu, čeprav večino oblastnih doklad nosijo šibkejši konzumenti.
Po referatih s. Petejana in s. Sit-terja sta bili sprejeti enaki resoluciji, kakor na mariborski konferenci ter izrečena zahvala in popolno zaupanje obema sodrugoma poslancema.
Tisk in organizacija.
O tej točkii je poročal izčrpno ! s. Likar. Poudaril je zlasti, da je v
prvi vrsti potrebno, da vsak delavec naroči in čita strankine liste, ker le, če pazno sledi načelnim in taktičnim pojavom v stranki, more živeti s stranko, nje razvojem in delovanjem.
Sprejeta je bila tudi pri tej točki rešoliucija mariborske oblastne konference soglasno.
Konferenca je dalje na pobudo s. Mihevca sklenila stopiti v stik z vsemi občinskimi odborniki po raznih krajih ljubljanske oblasti, katerh utegne biti v celi oblasti preko sto. Dalje je bil stavljen predlog, ki izraža željo, da stranka obenem z novim štatutom stranke, izda tudi program: stranke, ker ga ni več v zalogi.
Na konferenci so se sodrugi jako živahno udeleževali razprav. V tem poročilu ne moremo objavljati! vseh detajlov, dasi bi bili jako poučni. Vsekakor pa bomo tudi v listu še govorili vsaj o nekaterih vprašanjih, ki so bila sprožena na tej konferenci.
Na to konferenco, ki je stala na višini in je odsevala na ujej vsa iskre-j r.ost, so sodrugi ljubljanske oblasti lahko ponosni. Da so ponosni, nam je priča to, ker so kar vprek izjavljali: Vidimo, da je stnanka na pravi poti, vidimo, da ste sc otresli prepirov z nasprotniki, ki so hodili v naše vrste s hudobnim namenom razdiranja delavske solidarnosti, zato' bomo v bodoče zunaj delali z večjim veseljem in z navdušenjem) za stranko.
V oblastni odbor
za ljubljansko oblast so bili izvoljeni soglasno v odbor: Belcijan Martin, Honfgsman Anton, Kamnik Ivan, Koren Franjo, Malovrh Karl. Miklošič Ludvik, Mlinar Ivan, Vrhovec Ivan, 1 mesto za Gorenjsko se še zasede in zastopnica organiziranih žen in deklet; v kontrolo so izvoljeni: Brezar Štefanija, dr. C. Jelenec in Ropret Andrej, kot namestnika Kru-šič Ivan in Bajti Franc. — V glavni odbor v Belgradu sta izvoljena Mlinar Ivan in- kot namestnik Svetek Franc. — V pokrajinski odbor v Mariboru Mlinar Ivan in namestnik Koren Franjo.
Mežiška občina v Narodni skupščini.
Korošec proglaša s. Moderndorferja in Mežičane za komuniste in zato noče razpisati občinskih volitev.
Da bode naše delavstvo poučeno, kako si Korošec in njegov režim zamišlja svobodo, samoupravo in zakonitost, prinašamo odgovor dr. Korošca po stenografskem zapisniku, iz katerega so črtali skoro vse medklice opozicije.
Gospodo poslanici! Narodni poslanik g. Josip Petejan traži u interpelaciji, upučenoj ministru unutr. dela, odgovor po torne, da li je: 1. Ministru Unutr. Dela poznato nezakonito stanje u opštini Mežica; 2. ako mu je poznato, na osnovu kojih zakonitih propisa to odobrava; 3. da li je ministar spreman da izda naredjenjč da se ima ju opštinski izbori u Mežici odmali raspisati.
Na sva tri pitanja pa i na argumente interpelacije hoču po redu
jasno J otvoreno odgovoriti u naslednjem:
Kako se iz postavljenih pitanja vidi, ima g. interpelant pod nezakonitim stanjem u opštini Mežica u misli okolhost, da je u toj opštini ras-pušten opštinski odbor.
To stoji.
Pomenuti opštinski odbor raspu-šten je nadležnom odhikom Velikog župana u Mariboru (dne 4. nov. 1926. godi, U br. 20.064-1), za vreme kad je bio g. Maksimovič Ministar Unutr. Dela.
Odluka o raspustu, izdata na o-snovu § 96. opštinskog pravilnika, navodi kao razlog raspusta to, da opštinski odbor sa svojim rasipnim gazdinjstvom, koje se je ustanovilo povodom zvanične revizije u opšti-
ni, nije nudiio dovoljno jamstvo za nepristrano i opšte unapredjenje opštinskog bliagostanja te je s tim do-vodio u opasnost javne interese opštine.
Raspust izvršen je na osnovu zapisnika o reviziji, koji je pokazao način, kako je opštinski odbor ne-milice trošio opštinska sredstva i to baš pod uplivom najjačeg člana opštinskog odbora i njegovog dušev-nog vodje, biv. učitelja g. Vinka Mo-derndorfera, koji se je u svom veo-ma agilnom javnom delovanju eks-ponirao u smislu komun is tičk ih ideja, za kojih provadjanje je našao praktično polje baš u upravi opštine Mežica.
Uprava opštine poverena je posle raspusta vladinom tajniku g. Ivanu Milaču, koji1 neprekidno do danas otpravlija opštinske poslove.
Pre no što ču se povratiti na razloge, zbog kojih u opštini Mežica
još nisu provedeni novi izbori, moram se pozabaviti tvrdjenjima g. in-terpelanta, da je odlaganje izbora na veliku gospodarsku i socijalnu štetu opštine i opštinara.
IzjavTjujem, da je ta tvrdnja po-sve neosnovana te je istina baš su-protna.
Predjašnji opštinski odbor je do-veo opštinsko gazdinjstvo u tako stanje, da je stalo upravitelja g. Milača ogromnih napora, dok je za-veo sadašnji red.
Kad je g. Milač preuzeo opštiu-ske poslove, morao je pre svega u-tvrditi visinu dugova opštine. Ta stvar je bila veoma zamašna, jer je raniji spiritus agens opštine, malo čas spomenuti g. Moderndorfer u ime opštine sklapao sa raznim pre-duzimačima u zemlji i u Austriji u-smene ugovore, koji nisu bili nigde zabeleženi te su bili samo njemu poznati.
Otkada je na opštini komesar, uredile su se finansije te opštine več u toliko da je od prvobitnih dugova, kojih je bilo povodom raspusta opštine 5,000.000 d i na ra, ostalo krajem 1927. godine 4,551.181 dinara. Anuitete i kamate za tekuču godinu več su potpuno izmirene.
Tvrdjenje, da se na račun dugova nije ništa plačalo, otkada vodi poslove komesar, neistinito je i tendenciozno.
Na neobaveštenosti interpelanta temelji i njegovo tvrdjenje, da je komesar opštinu nanovo opteretio sa sumoiri od1 400.000 dinara za adaptaciji! župske zgrade te sa 10.000 dinara za organista. Oba ova iznosa ni naj manj e ne opterečuju opštinski budžet, jer su votirani od crkveno-konkurenčnog odbora. Opštitna je u tim poslovima učestvovaja samo u toliko, koliko je njezina dužnost po zakonu, naime da je ona pribirala prireže votirane od crkveno konku-renčnog odbora za taj odbor.
Hrvatska i Slavonija ima 398 opština i 16 komesarijata. (Voja Lazič i Dimitrije Vujič: Premalo.) lu takodje nije Ministarstvo Unutraš-njih Dela krivo nego zato što upravni sudovi rade temeljito i radi toga polagano.
Slovenija ima 1200 opština (Voja Lazič: Zar je to temeljito kad se radi poUagano i: kad se za godinu dana ne svrši jedan predmet?). Slovenija ima 1200 opština, a samo dva komesarijata, Dalmacija 79 opština a pet komesarijata, Vojvodina 319 opština i samo jedan komesarijat. (Dimitrije Vujič: Nešto dobacuje.)
Predsednik Ilija Mihajlovič: Ne smetajte Gospodami Ministru da odgovori.	,
Minister dr. Korošec: Sto se tiče troškova za vladinog komesara, mo-gu izjaviti, da vladin komesar za svoje poslovanje uopšte ne prima nikakve nagrade, nego mu se samo plačaju u smislu uredbe o naknadi putnih troškova državnog službenika putni troškovi i dnevnice za putova-nja u svojstvu komesara opštine.
Opštinsko gazdinjstvo dolazi tek sada u normalian tok te su svi onii, kojim® je opšti blagor opštine ozbilj-no na srcu, sa poslovanjem komesara posve zadovoljni.
Za raspisom opštinskih izbora žu-de samo oni, koji se nadaju, da če biti izabrani u odbor, da bii se time dokopali do opšftinske blagajne te da bi mogli na trošak drugih lako i bez-obzirno živeti.
Gospodin interpelant pita, na o-snovu kojih zakonitih propisa odobrava Ministar Unutrašnjih Dela da
duble, velure, pletenine, krzna sploh vse zimske oblačilne predmete kupite najceneje pri tvrdki
L. Ornik, Maribor
Koroška c. 9 - tudi na obroke
izbori još nisu raspisani i da Li je Ministar spreman da naredi te izbore. Odgovaram, da u načelu ne odobravam ni jedan raspust opšti-na. To sam svojim dosadašnjim ra-dom u resoru unutrašnjih Dela i posvedočio.
Zakonitost je osnovica i polazna tačka mojim odlukama, a vi ste ta-kodje čuli statistiku koja jasno i glasno govori da nema baš toliko kome-sarijata, kao što se uvek kaže. (Dimitrije Vujič: Verujte, gospodinc Ministre, svuda postoje opštinski komesari kod nas, a u Banatu sreski komesari i nikakvi drugi. Bilo je toliko dostava, ali' vi niste ništa uči-nili da skinete nekoliko Hopuža sres-kih načelnika.)
Predsednik Ilija Mihailovič: Go-spodine Vujiču, nemojte da upadate.
Dimitrije Vujič: Boli me! pa moram1, gospodine predsedtiiče.
Dr. Korošec: Po zakonu, odluka o raspuštanju jedne opštine ne spada u nadležnost Ministra, nego je pridržana velikom županu, koji ima da postupi u' sporazumu sa obiastiim odborom. Ministar vrši1 nadzor nad radoml velikihi župana i treba da daje pravac op što j upravi, ali tamo gde su nadležnosti o pozitivnim zakoni-ma tačno normirane, ne sme Ministar mimo zakona remetiti red in-stančnog puta.
A baš to tražii g. Petejan, koji zahteva da neka Ministar naredi raspis novih izbora za opštinu Mežica. — Pa da bi taj raspis i spadao u nadležnost Ministra ipak ja ne mogu za ljubav g. interpelanta i o-nih koji su ga angažovali, baš u ovom momentu postupiti po njihovoj želji. U Mežici je raspušten opštin-ski odbor iz razloga, što se je prete-rano rasipno gazdovalo. Trebalo je produženja roka za raspis novih izbora, da se saniraju opštinske finan-
siije. Pored ovoga, ^ako sam več na-pomenuo, inerodavfii su i državno zaštitni raziozi, koji postoje i nadalje te odvračaju državnu upravu od raspisa izbora.
Gospodin Mdderndorfer, glavni krivac za štetno gospodarstvo u op-štini, nialazi se još uvek u Mežipi. Njegov rad u toj pograničnoj opšti-ni prožet je trajnim1 komunističkim tendencijama. A pod njegovim upli-vom stoje stotine radnika, biirača, koji pripadaju komunističkoj struji.
Neoprostivo bi bilo, da se predaje opština opet onima, koji su je doterali do raspusta, kojeg oprav-danost priznaj e medju redovima 1 g. interpelant time, što kaže, da se neče upuštati u jakost razloga, ko-jima je veliki župan obrazložio odlitku- o raspustu.
U očigled činjenicr, da u sadaš-njem momentu prema pouzdanim obaveštenjima nema izgleda, da bi opština mogla doči do uprave, koja bi radi la u interesu opšteg blagostanja, dalje obzirom na komunističku organizaciji! večeg dela birača žalim, što ne mogu u ovom pitanju naložiti velikem; županu drugo držanje od1 onoga koje je zauzeo tilme, da
kao prvi poznavalke prilika o svo-joj oblasti nije još ništa preduzeo za raspis izbora.
Držim da je pod takvim izgledi-ma bolje, da se zadrži sadašnje stanje, negoi da se državna Uprava sa raspisom novih ifebora izloži odiju predvidjenog novog raspusta. te važne pogranične opštine.
Sadašnje stanje je u interesu opštine i opštinara te opšteg blagostanja. Pogotovo je to i u državnom iuteresu. Radi toga smatram, da če svi pravi patriote odobriti, ako se izjavim za sadašnje stanje u Mežici, sve dok se prilike u toj opštini iz temelja ne promene i srede. Jer: salus rei publicae suprema lex — blagostanje države to je naj viši zakon. (Burno odobravanje.)
S. Josip Petejan: Ziveflit kome-sarijati.
Ne možete da uzvikujete živeli komesarijati kad u Sloveniji imamo 1200 opština, a samo dva k-omesa-rijata.
Ministru dr. Korošcu je odgovoril s. Petejan, katerega izvajanja prinesemo v prihodnji številki.
Draginja.
»Kmet ni prejel za svoj pridelek nič več kot eno četrtino predvojne cene in za industrijske proizvode je plačal nič manj kot dveindvedesetini več kot pred vojno.«
Plače padajo— kapitalistični dobiček narašča.
»Resnične pfeče so bile v letu 1927 v najboljšem slučaju na isti višini kot jeseni 1925. Toda nobenega dvoma ni o tem, da je v obeh letih dežela postala bogatejša, da se je splošni nacionalni dohodek povečal. Kulaki (bogati kmetje) na deželi1 so svoje zaloge s silno naglico- povečali. Obogateni e privatnih kapitalistov, trgovcev in špekulantov je narastlo skokoma. Jasno je, da je delež delovnega razreda na celotnem dohodku države padel, da se je pa v istem času delež drugih razredov povečali ... Potrebno je gledati nevarnostim v obraz ... Lenim nas je opomnil na golo resnico, ki bi jo morali1 delavci vedeti, ko je rekel: Dokler bomo še naprej ostali država male kmetije, je v Rusiji trdnejša podlaga za kapitalizem kakor pa za komunizem. Na to moramo mislit«... Mi nismo izruvali kapitalizma pri korenini in temelja notranjega sovražnika nismo podminirali.« (Str. 27, 28, 29, 30.)
Potem nadaljuje Trocki:
»Petindvajset milijonov malih kmečkih posestev tvori glavni vir kapitalističnih stremljenj v Rusiji. Iz te množice polagoma se porajajoča kasta kulakov ponavlja proces primitivnega zbiranja kapitala in s polaganjem! min na široko spodkopuje socijalistično postojanko. Nadlaljnja usoda tega razvoja zavisi končno od razmerja naraščanja državnih, o-bratov proti privatnemu obratu. Počasen razvoj našiih industrij silno krepi tempo tvorbe razrednih razlik medi kmeti in iz tega izvirajo politične nevarnosti.«
»V zgodovini drugih dežel,« je pisal1 Lenin, »so kulaki več kot enkrat zopet upostavili moč veleposestnikov, carjev, pop-ov in kapitub-stov. Pri vseh prejšnjih evropskih revolucijah je bilo tako, kjer se je radi slabosti delavcev posrečilo kulakom, da so se povrnili od republii-ke k monarhiji, od vlade delovnih množic k vsemoci izkoriščevalcev, bogatinov, pijavk ...«
Stalinova vlada je pa za vse to gluha — preganja sicer revolucionarne delavce, kapitalizmu pa dopušča, da svobodno procvita.
(Dalje prihodnjič.)
Za tiskovni sklad za trikratno izdajo so
darovali na nabiralni poli 95, sledeči sodru-gi iz Ruš: Žižek Fr. 10, Pistotnik Janko 5, Pristovnik Alojzij 10, Igerc Fr. 20, Eigner Fr. 5; skupaj Din 50. Dalje Kreuh Adolf Din 10. Iskrena hvala. Sodrugi posnemajte.
Za tiskovni sklad je daroval Vogrin Ivan iz Maribora 5 Din. Iskrena hvala.
Leon Trocki:	-
Resnični položaj v Rusiji.
(Nadaljevanje.)
Po tej uvodni obtožbi današnje diktature nad ruskim proletarijatom in celo nad samo boljševiško stranko preide Trocki' k dokazom. In pravi:
»V svojem govoru na zadnjem strankinem kongresu, ki mu je on prisostvoval, je Lenin dejal: »... Ali se je torej novi gospodarski sistem razvil v smeri našega čilija? Ne. Ni prijetno to priznanje, toda v resnici se ni zgodilo to. Kako se je torej razvilo? Državni stroj se ne vrti tako, kot ga mi sučemo, temveč v smer, v katero ga sučejo neki skrivnostni, nezakoniti in bogve odkod' izvirajoči špekulanti ali privatno-kapitalistični dobičkarji.« (Str. 23.)
»... Odkar je Lenin izrekel svoje svarilo, se je mnogo stvari' zboljšalo, mnogo pa tudi poslabšalo. Vpliv državnega uradniškega aparata narašča, s tem pa tudi zatiranje delavcev po birokraciji. Absolutno in relativno naraščanje kapitalizma na deželi in njegovo absolutno naraščanje v mestih pričenja vzbujati pri meščanskih elementih naše države politično samozavest... Parola, ki jo je S talili n proglasil na štirinajstem strankinem kongresu — »Nevarnost z leve!« — more le pospešiti združenje desnih elementov v stranki z meščansko-mislečimi elementi v državi.«
» R egiš tr i rana p ri vatno-kapi tali -stična industrija kaže celotno produkcijo 400 milijonov na leto. Male industrije več kakor 1000 milijonov.
V	celem znaša produkcija nedržavnih obratov več kakor petino celotne blagovne produkcije in dobavlja okrog 40 odstotkov blaga, ki' prihaja na trg. Pretežna množina tega proizvajanja je na en ali drug način navezana na privatni kapital.« (Stran 25 in 26.)
Boljševiška davčna politika.
»Zemljiški davek na vasi se redno nalaga v obratni progresiji: težko na slabe, težje na močne in kulake — bogate kmete.«
Socijalisti se vedno borimo proti indirektnim davkom, t. j. davkom na živila itd., kajti vse te plača predvsem delovno ljudstvo. Kaj pa dela današnja boljševilška vlada? Trocki pravi:
»Pomen, ki ga imajo indirektni davek v našem proračunu, narašča v vznemirjajoči meri na račun direktnih davkov. Že samo s tem se pre-valjuje davčno breme avtomatično z močnejših ramen na slabejša. Obdavčenje delavcev v letih 1925-26 je Mo dvakrat višje kakor v prejšnjem letu, dočim se je obdavčenje ostalega mestnega prebivalstva za 6 odstotkov zmanjšalo.«
LEO SILA:	,
Človek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.	65
Pela, plesala, vriskala bi — razgalila bi se pred vsemi ljudmi, toda svoje telo bi dala. samo lepemu, mlademu fantu, ki bi me res ljubil. Ne, Takrat bi mu ne dala samo telesa. Takrat bi nu dala s telesom tudi dušo . . .
Ali je tak fant na svetu?
Leo, ne bodi žalosten, da li Sonja piše take reči. Toda nikogar nima, da bi mu govorila iz oči v oči, iz srca v srce. Tebi govori in ve, da Ti bo raztrgala vse, kar si do sedaj čutil do nje. Toda Sonja ne more drugače. Sonja si želi včasih, da bi bili vsi tako raztrgani, kot je ona, da bi začutili, kako strašna je bolest raztrgane, vklenjene duše.«
Še več je napisala tisto noč. Proti koncu so se začele misli ponavljati, kakor da išče prave besede, prave podobe, ki bi izčrpno ponazorila njeno notranjost. Ko pa je drugi dan pismo prebrala, se je zgrozila in ga skrila globoko med svoje papirje.
*
Tilka je ob novem letu dobila mesto v Breznu, majhni vasici ob vznožju Pohorja. Dvorazrednica je bila tam in star nadučitelj. Večkrat je pisala Sonji, da mora priti k njej, 1 o pot je dobil tudi Leo kartico od nje. Dragil Pridita v nedeljo teden k meni. Sonji sem tudi pisala. Majhno veselico priredimo. Mislim, da bo lepo. Cigani bodo igrali. Tilka.
Popoldne je čakal Leo na Sonjo, Že oa daleč se mu je smejala. »Ali ste dobili tudi Vi povabilo?« Vsa vesela je bila tega. »Torej v nedeljo teden pojdeva, ali ne?« In pogledala ga je postrani, koketno, vabljivo, da je bilo Leonu kar všeč.
»Danes ste dobre volje. Vendar enkrat. Drži. Jaz pojdem z vami.« »Mami sem že povedala. Rekla je, da sama ne smem. Ako gre še kdo drugi, potem že. In sem povedala, da gre tudi gospod Vuk. Hahal Veste, kaj je rekla! Ne, tega vam pa ne povem. Si boste preveč domišljevali, »S tem pa že lahko greš.« Všeč ste ji, ker ste tako resen. O, ko bi vas prav poznala! . . . Jaz bi danes kar vriskala. Ali vi ne? Pomislite: 24 ur iz mesta, ven, v hribe! Kaj se držite tako leseno?«
Leonu je bilo kar nerodno ob razposajeni Sonji. Toda vesel je bil. Iskrica novega upanja se ie vžgala v njem.
Tisto nedeljo je bil namreč Tilkin god. Že uro prej, kot bi bilo treba, je vstal Leo in postavil svetilko k oknu. Tako je naročila Sonja, da bo vedela, če je vstal in če si ni premislil . . .
Od postaje do Tilke je bilo skoraj dve uri hoda. Ob gorskem potoku, ki je moral gnati več žag, je vodila cesta. Srečavala nista nikogar in tudi med seboj se nista pogovarjala veliko. Včasih malopomembnega, vsakdanjega.
Tilka je bila zelo vesela. Peljala ju je v gostilno, kjer so domači fantje pod njenim vodstvom postavili majhen oderček za popoldansko veselico. Leo jo je gledal, kako spretno je vse vodila, kako odločno je zaukazovala. Vsa drugačna se mu je zdela sedaj. Resna in dobra.
Sprva ni bilo veliko ljudi. Še le proti večeru so se nabrali. Leo je sedel poleg Sonje, kateri je obujal svoje mladostne spomine zapit študent — sedaj lesni trgovec. Venomer ji je govoril, da ima črne oči kot hudiček iz pekla. Sonja je bila vsa za-
sanjana v cigansko muziko. Cigani so jo gledali in zdelo se jim je, da je njihova. Leo ni plesal. Hodil je med ljudmi, pri godcih je posedel in se z njimi pogovarjal. Sonja je rada plesala.
Tako je hitro pretekla noč in morala sta na pot. Leo se je poslovil od ciganov, ki so mu rekli, •da bodo šli spet p osvetu. Sedaj so celo leto šotorili na Pohorju. Pa ni nič to, je dejal eden. Bomo spet šli! Ko se je Leo poslavljal od njih, je stala Sonja že pri vratih in jih gledala tako mrtvo, žalostno, da jo je Leo vprašal . . . »Zdi se mi, da jih ne bom videla več. Tako lepo so igrali.«
, Tilka je že klicala. Poslovila se je že od vseh. Tudi od bogatega, mladega trgovca, ki ji je po šaljivi pošti pisal par zaljubljenih kartic. Srečna je bila. Verjela mu je in že začela računati nanj. Sonji je že popoldan zaupala to skrivnost. Pred slovesom ji je pokazala eno izmed kartic. Leo se ni zanimal. Cel večer je bil precej tih in zamišljen. Včasih so se srečali njegovi pogledi s Sonjo . . .
Ko sta se vračala proti kolodvoru, je gosto snežilo. Nebo je bilo jasno, zvezdnato. Potok »e šumel, sneg je pod nogami škripal in snežinke so pletle novo sneženo odejo. Iz daljave sta zaslišala zvonce. Vedno bližje, vedno bližje, dokler nista zagledala konjev.	.
»Trgovec se pelje,« je dejala Sonja. Hotela je reči — Tilkin trgovec. Stopila sta na ®*ra1^ Ko so sani zdrčale mimo, se je na saneh nekdo odkril.
»Živijo hudiček!« je še zaklicalo iz sani, To pa je bil zapiti študent — trgovec. Gledala sta za njimi, kako so izginjali proti ovinku ... In ko jih ni bilo več videti, sta slišala še samo zvonce . . . vedno dalje in vedno bolj tiho, skrivnostno . . .
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Dnevne novice.
Dr. Maček postaja mehkejši. Dn
Maček j.e povedal sotrudniku »Vremena«, da je sporazum med opozicijo in režimovci še mogoč, vendar le na bazi sklepov kmetsko-demokrat-ske koalicije z dne 1. avgusta t. 1., čeprav so od tedaj postali Hrvati še hujši levičarji. Dr. Maček o reviziji ustave in o hrvaški svobodi ni hotel Podati1 nikakršne jasne izjave. Govoriti o reviziji ustave je še preura-njeno, je dejali. — Pojem svobode Hrvaške pa razume tako, da dobi Hrvaška popolno suvereniteto v le-gisiativi in eksekutivi. Vprašanje samouprave pa bo reši/l hrvaški narod sam. Po trditvi dr. Mačka je to baza za pogajanja. — Tudi režimovci čar kajo s svojimi načnti in protipredlo-ffi, s katerimi nameravajo priti na dan šele takrat, če jih bodo razme re pritisnile ob zid in veliko vpraša nje je, če ne bodo uganjali1 enakega šovinizma kakor ga uganja sedaj opozicija ali pa še hujšega.
Jugoslovanski kralj je bil v Parizu in se je te dni vrnil v Beograd. Režimsko in opozicijonaHno. časopisje je pripovedovalo, da je kralj konfe-riral s predsednikom republike Dou-merguejem in tudi predsednikom vlade Poincarejem. To časopisje je tudi poročalo, da bo kmalu konec sporov, ko se kralj vrne v Beograd. Tako pisarjenje je vlačenje drugega faktorja v poillitiko z očitnim namenom, da se prikriije namen režima in opozicije, ki gre za tem, da se na tak način napravi mosit za zbližan j e, namesto da bi' spoštovali demokracijo in parlamentarizem! in se kot Parlamentarni faktor odkrito razgovorili o razmerah in spravili s sveta fatalni spor, ki je sicer utemeljen, ali^ rešiti se da lie na demokratičen način, kadar bodo prizadete stranke dejansko priznavale demokracijo.
Kompromis med Srbi in Hrvati napoveduje angleški list »Daily Te-legraph«. Verjetno, ker politično Jned bojujočimi strankami ni bistvene razlike.
Neverjetna samopa.šnost klerikalnih mogotcev na Okrožnem uradu v Ljubljani se zrcali zlasti v tem, da si predsednik g. Krek svoji celo pravico prikrojevati zapisnike nadzorstva tako, kakor je to klerikalni večini ljubo in prav. Nadzorstvo Okrožnega urada je nadzorni organ te institucije in nima samo pravice, nego celo dolžnost nadzirati delo ravnateljstva in upravnega odbora. Na celem svetu je tako in pravno tudi drugače biti ne more. Nadzorstvo je enostavno zato tu, da nadzira! No, in to nadzorstvo je imelo pred kratkim sejo. Na tej seji je iznesel nek član nadzorstva pritožbo zoper podpredsednika Okrožnega urada, g. Roji-no, ker je imel! letošnje poletje hčerko in sina na stroške Okrožnega u-rada na Rabu, medtem ko njegovi delavci teh dobrot niso bili deležni. To je gotovo škandal, da pošilja delodajalec svoje otroke za delavski denar v sanatorij in Rojinih delavec, k' se je nad tem škandaliziral, je nioral to poplačati s svojo službo. Sedaj pa pride predsednik Okrožnega urada in črta to konstatacijo iz zapisnika nadzorstva, da ne bil nadzorna oblast zvedela, kaj se v Ljubljani godi. G. Krek hoče tedaj tako nadzorstvo, ki nič ne vidi in nič ne Ve. Čemu neki so potem še sploh nadzorstva v Okrožnih uradih, če jih nadzoruje predsednik ravnateljstva, mesto da bi ona nadzorovala njega. Ali je sploh še mogoče, dia je S. Krek pri tej svoji samopašnosti Vsaj še en dan predsednik Okrožnega urada? Mi pravimo: Ne! On se je s tem diskvalificiral za tako funkcijo in mi pričakujemo nujnih ukrepov s strani ministrstva socijalne Politike.
Okrožni urad prezira strokovne organizacije. Dasi nima naše delavstvo v Okrožnem uradu večine, ker jp dr. Gosar falzificiral delavsko voljo, vendlar nam ni vseeno, kako de-lodajalti škodujejo uradu. Zato je Poslal s. Jakomin že 26. septembra 1. na urad sledeče pismo, ki čaka Se danes rešitve: »V sredi1 meseca avgusta t. 1. se je zglasil zastopnik Podpiranega tajništva pri uradniku
gorenjega naslova, g. Josip Boletu, ter mu poročal naslednje: V čevljarski delavnici g. Janko Ješe-ta, Cesta na Loko 20 v Ljubljani, so se dogajale stvari, ki so delavsko zavarovanje oškodovale v precejšnji meri in sicer: Jože Kaplan iz Glinc-Viča, Burska ulica, dela na domu za g. Ješeta že skoro 5 let, s parkrat-nim presledkom 14 dni; kadar je bilo pomanjkanje dela, pa do zadnjega časa, sploh ni bil zavarovan. — Jože Šircelj se je ponesrečil na prstu dne 28. julija ob pol 10. uri dopoldne. Ob pol 11. uri je bil prijavljen najbrže za nekaj dni nazaj; ob 11. uri istega dne pa je iskal bolniške pomoči. Imenovani pa je bil pri g. Ješetu zaposlen že poprej 3 tedne in bi se ga najbrže sploh ne prijavilo, če se ne bi ponesrečil. — Prav tako so stopili v delo pri g. Ješetu delavci Rudolf Remc, Vinko Gregorin in Ivan Drnovšek dne 3. julija 1927 in bili zaposleni do 15. avgusta t. 1. in tudi niso bili priglašeni p. n. naslovu v zavarovanje. Prav tako je bil zaposlen pri imenovanem podjetniku Kambič Ivan od avgusta 1927 do januarja 1928, v bolniško zavarovanje pa sploh ni bili prijavljen. Ker se je na tak nezakonit način naše zavarovanje oškodovalo, prosimo p. n. naslov, da nam takoj sporoči, kaj se je v tej zadevi ukrenilo. — Za Splošno Delavsko Zvezo Jugoslavije: Jakomin.« — O tem pismu sd je govorico tudi na zadnji seji in zatrjevalo, da bo to vse takoj v redu. Čim dalje bo vladala tam klerikalna večina, tem slabše bo za delavce!
Francoska socijalistična stranka je odpoklicala iz Društva narodov v Ženevi svojega člana Paula Bon-courja, kamor ga je z njenim pristankom pred dvemi lieti delegirala takratna levo orijentirana francoska vlada. Ker pa ima novi Poincarejev kabinet desničarski značaj, smatra stranka za neoportuno, da bi jo zastopal pri Društvu narodov socijalist. Iz istih vzrokov je odpovedal funkcijo generalnega tajnika pri mednarodnem uradu dela v Ženevi tudi francoski socijalist Jouhaux. Listi smatrajo to kot napoved poostrene opozicije levičarskih strank v francoskem parlamentu, ki bo nastopila takoj po sprejetju novega proračuna v januarju.
Francoski ministrski predsednik Poincare je s svojo vlado odstopil, ker mu radikalcil niso gladko dovolili proračuna in pripustitev cerkvenih kongregacij v državo. Poincare je pri proračunu nekoliko odnehal, o redovnikih bo pa še razprava. Tako je s popustljivostjo, ki je ni vajen, zopet sestavil novo vlado še iz reakcijonarnejših elementov. Njegov ugled kot železni politik bo s tem trpel.
Nemški vladi grozi nova kriza.
Komaj je odstranjen konflikt radi gradnje križarke, je že drugi na dnevnem redu, izzvan radi izprtih kovinarjev. (V drugih državah nastajajo radi> delavskih stavk in izprtij vladne krize, pri nas pa radi tega še pes ne zalaja, kvečjemu, če ima policija kaj posla.) Socijalni demokrati, demokrati in centrium v nemškem državnem zboru, so za to, da se dajo izprtim kovinarjem v Porurju podpore iz državnih sredstev, ki se naj izplačujejo potom občinskih uprav in strokovnih organizacij, ki stoje na stališču, da ne morejo one trpeti škode radi tega, če se podjetniki ne drže s posredovanjem) države določenih pogodb. Nemška ljudska stranka, v kateri je zastopanih večina nemških kapitalistov, je pa proti temi podporam, češ, d'a ne more dopustiti, d!a bi se z njihovimi davki podpiralo delavstvo, ker bi značilo to, da si podjetniki! - davkoplačevalci pljujejo v lastno skledo. (Kaj pa delavec, ki voli pri volitvah meščanske liste, ali si ne pljuje tudi v Lastno skledo?) Pogajanja, ki jih vodijo strokovne organizacije s podjetniki s posredovanjem vlade, še niso imela uspeha, dasi podjetja v nekaterih točkah že popuščajo. Načelstvo nemške socijalno-demokratične stranke je sklicalo za 19. t. m>. v Berlin sejo širšega strankinega odbora, kjer se bo k situaciji
Jiirgen Brand:
Mladi smo!
-Mladi smo, polni hotenja, nam življenje se smehlja, naši upi, hrepenenja, zemlja širna nam je vsa!
Bratec glave ne povešaj, glej, na nebu solnca žar.
Kvišku voljo, ne opešaj!
Mladi smo, vesela stvar!
Ni li tam za onim gozdom kraj presrečni naših sanj, kjer cvete tam po livadah, blaženstva nam cvet neznan?
Hajd čez gore in doline, žalost zdaj mami nič rui mar; vsa bojazen naj izgine, mladi smo, vesela stvar!
Kvišku! kvišku! solnce miče nas čez polja, gozd, v goro, ko pa mrak domov pokliče, zvezde nas pozdravljajo!
Bratec, torbico čez ramo, obotavljaj se nikar!
Z dežjem, burjo, se igramo, mladi smo, vesela stvar!
(Note za en glas se dobe pri »Detolju-bu« v Mariboru.)
zavzelo stališče, kakor tudi' k slučaju državnega kanclierrja Muller-Franke-na, ki je pri zadnjem glasovanju v vprašanju križarke glasoval proti predlogu svoje stranke.
Člani moštva ruskega ledolomilca »Krasina« se nahajajo na predavalni turneji po Evropi. Predavali so o svoji občudovanja vredni ekspediciji z velikim uspehom na Dunaju. Sedaj jih je češko zdraviliško mesto Toplice povabilo na predavanje po Češkem in jim ponudilo brezplačno bivanje v zdravilišču Toplice. Češka vlada jim je pa odrekla vizum. Sovjetski krogi so radii tega zelo ogorčeni in pravijo, da, če bi ne bilo »Krasina«, bi tudi ne bil rešen češki polarni raziskovalec dr. Behounek. Nehvaležnost je pač plačilo sveta. Strah ima velike oči, ampak s. takim postopanjem Čehi ne bodo zatrli komunizma.
Državna pomoč z,a izprte. V Porurju je 250.000 kovinarjev izprtih, ki se nahajajo v nevarnem položaju. Zato je socijalistični klub v nemškem parlamentu stavil predlog, da naj država da pomoč iz svojih sredstev izprtim in naj naknadno prisili podjetnike, da ji oni denar povrnejo. Sprva je bilo pri meščanskih strankah malo nagnenja za to, končno pa je le bil gornji predlog v soboto v parlamentu sprejet in sicer proti glasovom komunistov (!) in Hackenkreuz-lerjev, med tem ko so se nemški na-cionalci glasovanja vzdržali. Vlada je pooblaščena izdati 20 mil. mark (280 mil. Din). Med tem se nadaljujejo pogajanja s podjetniki za zopetni sprejem dela.
»Deset dni, ki so pretresli svet«,
je naslov novemu ruskemu filmu, ki ga je insceniral sloviti ruski filmski režiser Eisenstein in ki nam; v ne-prekosljivi realistiki prikazuje dogodke oktobrske revolucije leta 1917. Sedaj se ta film predvaja, tudi na Dunaju. Eisenstein je režiral tudi glia-soviti film »Križarka Potemkin«, V Jugoslaviji teh filmov seveda ne smemo videti, ker bi se mendla radi tega podrla. Za nas so samo filmi kakor Kristusov »Kralj kraljev« in pa »sv. Frančišek«, pa še kakšen »Wild ■ West« primerni,
Strahovit tornado je divjal pretekli teden preko Anglije, Holandije, severne Nemčije in Danske ter povzročil ogromno škodo. Veliko ladij po pristaniščih je bilk) odtrganih in odgnanih na odprto morje. Raz hiš je odnašalo strehe, na ulicah je prevračalo tramvaje in ljudi podiralo na tla. Reka Laba je v spodnjem toku silovito narasla in je preplavila velik del mesta Hamburg.
—, n i	,.  ,	,
Statut socijalistitne stranke Jugoslavije.
XI. Denarna sredstva.
§ 53.
Strankini člani plačajo ob pristopu .pri lokalni organizaciji ali vplačilnici pristopnino v znesku 3 Din, za tem pa redno mesečno članarino. Ta se ravna po dohodkih člana
To so čevlji za Vas!
z Karo varstv. znamko v podplatu.
Maribor, Koroška cesta 19
in znaša 2.50, 5, 10, 20 in 30 Din mesečno.
Od članarine odpade na osrednjo strankino blagajno: od 2.50 Din 0.50, od ostalih prispevkov (5, 10, 20 in 30 Din) pa po 1 Din mesečno. Od članske izkaznice 1 Dinar.
§ 54.
Oblastni strankin zbor odloča, kako se prispevek, po odbitku na osrednjo strankino blagajno odpadajočega dela, razdeli med oblastno, okrožno in lokalno strankino blagajno. Skupni članski prispevek enega člana ne more biti nižji ko 2.50 Din mesečno.
§ 55.
Samo izvršni odbof stranke ima pravico izdajati članske knjižnice ali izkaznice ter znamkice za prispevke za celotno stranko, ki jih razdeli med oblastne strankine organizacije, katere so edine upravičene, da jih izdajajo lokalnim organizacijam svoje oblasti. Mesečni prispevek se samo s temi znamkicami potrjuje.
Izvršni strankin odbor prejme pri izdaji teh znamkic od oblastne organizacije na nje odpadajoči del prispevkov za osrednjo blagajno po § 53. statuta vnaprej izplačan.
Enako postopa oblastna organizacija pri oddaji znamkic lokalnim organizacijam,
§ 56.
Član, ki je s svojimi prispevki najmanj tri mesece v zaostanku, ne more sodelovati pri letnem občnem zboru, dokler zaostanka ne poravna. Če pa je član polnih šest mesecev v zaostanku, se ga smatra za izstopiv-šega in se ga črta iz članskega seznama. Če hoče potem zopet postati član stranke, se mora na običajen način prijaviti kot mov član.
§ 57.
V	vseh strankinih vodstvih vodi denarne zadeve v to izvoljeni blagajnik. Strankino vodstvo ima pravico odrejati, kako se varujejo višji interesi napram dnevnim potrebam stranke.
§ 58.
Blagajnik mora vsako četrtletje predložiti strankinemu vodstvu podrobne račune in blagajniške knjige, kakor tudi potrdilo nadzorstva o izvršeni kontroli in njegovo izjavo o stanju blagajne.
§ 59.
Če nadzorstvo ne soglaša z računi in izdatki blagajnika, ali če najde v njegovem poslovanju kake nerednosti, ima pravico da ga njegove lunkcije razreši, denar in blagajniške knjige pa izroči enemu članu nadzorstva v inadalnje poslovanje.
V	tem slučaju mora oblastno strankino vodstvo najpozneje v dveh mesecih po ugotovitvi nerednosti sklicati oblastni strankin zbor, vodstvo lokalne organizacije pa najkasneje v enem mesecu občni zbor.
§ 60.
Če obstoje nesoglasja, zamore nadzorstvo vložiti priziv na oblastni odbor oziroma na izvršni odbor stranke.
XII.	Kandidiranje in volitve.
§ 61.
Volilno borbo vodi za stranko strankin izvršni odbor potom svojih oblastnih in lokalnih organizacij.
§ 62.
Strankine kandidate določajo:
a) za občinske volitve prizadete lokalne organizacije na občnih zborih svojih članov;
b) pri volitvah v autonomna okrožja in oblasti občni zbori organizacij dotičnih okrožij;
c) pri volitvah v narodno skupščino občni okrožja°r|5ani2aCii d°Wne*a volilnega Kandidature pod a) in b) morajo biti po-
l3?; strankinega vodstva, ona pod c) pa potrditvi strankinega načelstva v
stranke.	trtnega odW
k® n'so bile postavljene
P °j!j	paragrafa,	se	ne smatraio
kot kandidature stranke, in jih strankin lisk ne sme podpirati.
§ 63.
Najpozneje v jne}, po sestavi kandidatne liste, se mora ista v smislu § 62 predložiti nadrejeni strankini inštanci v po-
trditev. Če se kandidatnim listam pod a) in
b)	od nadrejenega oblastnega strankinega vodstva v teku treh dni po prejemu liste ni ugovarjalo, ali če se do 10 dni pred potekom zakonitega roka za vlaganje list proti kandidatni listi pod c) od strankinega načelstva ni ugovarjalo, se smatrajo kandidatne liste kot priznane.
§ 64.
Za poravnavo stroškov volilne borbe se lahko ustanavljajo posebni volilni skladi, v katere se steka gotov odstotek članskih prispevkov, ki ga določijo nadrejeni občni zbori, kakor tudi drugi, posebno za to določeni prispevki. Ti volilni skladi se ne smejo uporabiti v druge svrhe.
XIII.	Strankin tisk.
§ 65.
Kot strankin tisk se smatrajo samo listi strankinih organizacij in onih inštitucij, ki jih izdajajo v soglasju s strankinim načelstvom.
§ 66.
Strankini listi in časopisi se vodijo po onih organizacijah, ki jih zdajajo, značaj njih pisave pa pritiče nadzorstvu strankinega načelstva. Uredniki se namestijo od enih organizacij, ki liste izdajajo.
§ 67.
(Glavno strankino načelstvo lahko one liste in časopise, ki ne pišejo v socijalistič-nem duhu in s svojim zadržanjem škodujejo interesu stranke, proglasi kot izven stranke stoječe, dokler strankin zbor končnoveljav-no ne odloči. •
§ 68.
Za izdajanje novih strankinih listov in časopisov je potrebno predhodno dovoljenje strankinega načelstva.
(Dalje prihodnjič.)
Maribor.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Repertoar.
Torek, 20. nov. ob 20.: »Oblaki«. Ab. C.
Kuponi.
Sreda, 21. nov.: Zaprto.
Četrtek, 22. nov. ob 20.: »Jesenski manever«.
Ab. B. Gostovanje gdč, Lubejeve.
Repriza Kvalipove lirske drame »Oblaki«. V torek 20. novembra bo repriza pri premijeri lepo uspele drame »Oblaki«.
»Adieu Mimi« na mariborskem odru. Zopet se obeta Mariborčanom velik operetni »šlager«, tako močan, kot je bila morda »Grofica Marica«. Koncem tedna se vprizori prvič Ralpha Benatzkega izredno vesela in melodijo zna opereta »Adieu Mimi«, za katero ima baš marib. gledališče izvrstno zasedbo, tako, da se je nadejati zelo velikega uspeha.
Gostovanje gdč. Lubejeve v Manboru.
V	četrtek 22. nov. gostuje menda zadnjič v »Jesenskem manevru« priljubljena subreta gdč. Lubejev*.
Vprašanje pokopališč.
Mariborski občinski svet se je že mnogokrat imel priilko baviti z gornjim vprašanjem, sedaj v tej sedaj v oni obliki. Staro mestno pokopališče v Koroškem predmestju je že davno zarastlo v mesto in ga seveda ni bilo mogoče več razširiti, vsled česar je občinski svet, pred vojno poskrbel za drugo in sicer na Pobrežju in je v neki svoji seji 1. 1914 sklenil, da se staro pokopališče zapre in da ostane zaprto do 1. 1954. To pokopališče je konfesijonalno in je last mestne fare. Med tem pa je novo pokopališče last mestne občine in tedaj interkon-fesijonalno. Tega pa cerkvena gospoaa_ ne more preboleti, zato pa nastajajo od časa do časa nove intrige in nove težave, ker bi cerkev rada za vsako ceno prišla do svojega »britofa«, ki nekaj pese. Pred leti so go-
Obstoje cenejši čaji, a ne boljši in izdatnejši
spodje prišli na idejo, da bi zamenjali mrtvo mestno pokopališče z novim na Pobrežju in so v to svrho dali obe pokopališči po svojih ljudeh oceniti ih sicer tako, da bi en kvadratni meter njihovega opuščenega pokopališča stal 50 Din, medtem ko so aktivno mestno pokopališče cenili po 6 Din 1 m2! Da bi to bila za mestno občino silno slaba kupčija, je razvidno in tudi zelo razumljivo. Vse ostale stranke so si bile v tem oziru edine in socijalistom pa je šlo še poleg tega tudi za kulturno stran in so se odločno postavili proti temu, da bi se pokopališče izročalo cerkvi, ker ni nobenega razloga za to, čeravno se črni sklicujejo na neko zaprašeno kanonsko pravo, po katerem »mora« biti pokopališče last cerkve. Ko so klerikalci videli, da ne bo iz njihove akcije nič, so vlogo umaknili. Potem pa so si izmislili drugo akcijo in so potom frančiškanov, pokupili vso zemljo okrog sedanjega mestnega pokopališču na Pobrežju, da vzamejo možnost razširitve omenjenega pokopališča in bi tako moralo isto prej ali slej pasti cerkvi kot zrelo jabolko v roke. Treba je omeniti, da je cerkev med tem že otvorila konfesijonalno pokopališče na Tež-nu, ki pa se je moralo zopet zapreti. — Med tem so se začeli zidovi pri starem mestnem pokopališču rušiti, deloma vsled nekaterih ekshumiranj — gospoda pa. ki se je dala še do leta 1924 tam pokopati, seveda samo v grobnice, ima velik čut pijetete in hoče, da se pokopališče vzdržuje do leta 1954, ko bi se na podlagi nekega poznejšega sklepa občinskega sveta imelo planirati. Klerikalci so se dogovorili z mestno župnijo, ki je lastnica pokopališča, da naj prevzame popravilo zidu mestna občina, ker cerkev nima denarja, to se pravi:	ona ni navajena
dajati, marveč samo jemati! Zato je prišlo v zadnji seji mestnega občinskega sveta do precejšnjega razburjenja duhov, kar pa je povzročil obč. svetnik ter oblastni predsednik dr. Leskovar, naš »Altbiirgermeister«, ki ne more preboleti, da ni več mariborski župan in mora sedeti v obč. svetu v vrsti navadnih plebejcev, ne pa »auf dem hohen Ross«, kakor v oblastni skupščini. Gospod je bil menda tudi slabe volje, ker je izvedel, da je občinski svet sprejel soglasno protestno resolucijo proti ravnokar sklenjenemu obdavčenju mestnega prebivalstva po ohlastni skupščini. Gospoda je pač popadla prava sveta jeza, tako da je v svojem govoru kar grizel besede in se po vsem telesu tresel. Toda sodrugi mu niso ostali napadov dolžni in so mu povedali nekaj ostrih, med
drugim tudi to, da skuša g. dr. Leskovar in njegovi tovariši dokaj več pijete kazati do mrtvih nego do živih, zlasti če so delavskega stanu. Končno je večina sprejela predlog, da bo mestna občina popravljala zidovje starega pokopališča namesto mestne fare, ki bo pozneje pobrala drage marmornate spomenike ter iste iz gole pijete spravila v denar. Mestna občina mariborska se nahaja ravno sedaj v težkem financijelnem položaju in gospodje že govore, da ne bo mogoče nizkih plač mestnih delavcev zvišati. Živi prebivalci danes stanujejo v. takih stanovanjih, ki so biil še večkrat označeni: živim grobovom. Za to pa nima mestna občina dovolj sredstev!
Žrtev poklica. V nedeljo 18. tm. je smrtno ponesrečil v kurilnici Maribor s. Franjo Fistrič, kurjač drž, žel. Pri prižiganju svetilk na lokomotivi je prišel med odbijače, ki so mu zmečkali prsni koš in je na mestu obležal mrtev. Zapušča ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Bil je dober in pošten tovariš.
PtUl.
Prosvetni pododsek Del. zbornice, podružnica Ptuj, priredi v četrtek, dne 22. novembra ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela »Slon« predavanje »Spolno vprašanje mladine« s skioptičnimi slikami. — V izobrazbi je naša moč! Zato vabimo vse delavstvo strokovnih in kulturnih organizacij, da se tega predavanja polnoštevilno udeleži. Vstopnina 2 Din. — Odbor.
Vestnik „Svobode“.
Važni sklepi širšega odbora »Svobode«.
V nedeljo 11. t. m. je imela »Svoboda« sejo svojega širšega odbora, v katerem so zastopane vse važne podružnice »Svobode«. Menda že dolgo ni imela nobena naša organizacija tako enodušne in delovne konference, kakor je bila ta. Vsa debata stvarna, v vsej debati se je izražalo enotno hotenje in vse se je sklenilo soglasno.
V poročilu centrale se je ugotovilo, da »Svoboda« v celoti napreduje tako po številu članstva kakor tudi po vsebini svojega izobraževalnega dela. Predsednik Zveze pevskih društev s. Selinšek iz Maribora je pri debati o zedinjenju pevskih in kolesarskih društev s »Svobodo« rekel med drugim sledeče: Če bi »Svoboda« vedno tako delala kot v zadnjem letu, bi Zveze pevskih društev sploh ne bilo in če bo »Svoboda« v bodoče tako pridno in pravilno razvijala svojo delavnost, bodo gotovo vsa delavska kulturna društva v Sloveniji prišla prej ali slej pod okrilje »Svobode«. Širši odbor je zato tudi sklenil, da ne prekine pogajanj z Zvezo pevskih in z Zvezo kolesarskih društev, ker upa, da bo z njimi le prišlo do sporazuma. Brez ozira na to bo »Svoboda« razvijala vso svojo delavnost v vseh panogah kulture. Razmerje med centralo in podružnicami je dobro. .Edino za podružnico v Litiji je plenum sklenil, da centrala preišče njeno delo in jo skuša obnoviti kot res pravo delavsko kulturno organizacijo.
K točki: Bodoči delovni program »Svobode« je konferenca odobrila tozadeven proračunski predlog centrale. Po tem predlogu se bodo formirale podzveze, v kolikor še niso. Sklicali se bodo v kratkem času občni zbori dramatične, knjižničarske, pevske in športne podzveze. Delavske telovadne enote priredijo tečaj vaditeljev iz cele Slovenije. Za dramatično podzvezo je konterenca določila spored iger, ki jih priporoča vsem podružnicam, da jih igrajo. Obenem priporoča konferenca vsem podTuž nicam, da pričnejo z dedovanjem »Sprech-
chorov« — deklamatorskih zborov. »Svoboda« bo pričela organizirati tudi otroke. Za pevske zbore je centrala izdala 12 delavskih pesmi, ki jih bodo podružnice kmalu dobile, O vsem tem pošlje centrala posebno okrožnico vsem podružnicam.
S 1. januarjem začne redno izhajati
list »SVOBODA«,
ki bo v svojem prvem delu poljudno propagiral socijalizem itd., v svojem drugem delu bo pa prinašal materijal za razne podzveze »Svobode«, priobčeval poročila podružnic, povedal, kaj je v njihovem delovanju dobrega in tudi kaj je slabega, eno stran v listu se da na razpolago delavskim kulturnim društvom, ki še niso včlanjena v' »Svobodi«, da na ta način dela za medsebojno zbližanje in končno ujedinjenje. Vsako številko bodo krasile slike. List bo redno izhajal, ker se bo tozadevna proračunska postavka vporabljala izključno le za list, List bo izhajal mesečno. Številka bo
stala za člane Din 1.—, za nečlane Din 2.---
Zato morajo z novim letom vse'podružnice odračunavati centrali Din 3,— članarine.
Kongres in slovesna proslava 10-let-nice »Svobode« bosta prihodnje leto v februarju ali marcu.
Za proslavo 10-letnice Cankarjeve smrti: in 50-letnice njegovega rojstva je plenum naročil vsem podružnicam, da morajo proslaviti Cankarja na najlepši način, ki ga zmorejo posamezne podružnice. Tozadevno dobe vse podružnice posebno okrožnico. Celokupna zveza »Svobode« pa proslavi spomin velikega Cankarja s tem, da skupno z razrednimi strokovnimi organizacijami ustanovi društvo
CANKARJEVA DRUŽBA,
ki bo vsako leto izdala 4 knjige: koledar {delavsko pratiko), 2 leposlovni pripovedni knjigi, to je predvsem socijalne romane in eno poljudno znanstveno knjigo o socijaliz-mu, naravoslovnih vedah in podobnem. Te 4 knjige bo dobil vsakdo, ki bo plačal Din 20.— letne članarine. Čim bodo izdelana pravila, bo sklican občni zbor Cankarjeve družbe, ki bo v nasprotju s klerikalno Mohorjevo in nacionalistično Vodnikovo družbo skrbela za izobrazbo najširših plasti delavnega ljudstva v duhu socijalizma. Že danes pozivamo vse »Svobodaše«, da gredo pridno na delo za nabiranje članov, ko bodo dobili tozadeven poziv.
Pri točki razno je plenum odobril sklep-ožjega centralnega odbora, da je novi tajnik s. Pezdir in novi blagajnik s. Moretti. Po možnosti naj centrala organizira delavski šahovski turnir za Slovenijo.
V	slpošnem navdušenju nad dosedanjim napredkom »Svobode« in za še živahnejše delo v novem letu, ko dobimo lep list »Svoboda« in Cankarjevo družbo, je ob pol 6, uri zvečer zaključil predsednik to uspelo konferenco s »Svobodaškim« pozdravom »Delu čast in oblast«.
Književnost.
»Dvanajst« je največja revolucijska ruska pesnitev, delo pesnika Aleksandra Bloka, in je prevedena v vse kulturne jezike. Tako imajo Nemci pet prevodov tega dela! Zdaj je izšla ta pesnitev tudi v slovenskem prevodu Mileta Klopčiča; izdajo je opremil z izvirnim ovojem, pesnikovim portretom in ilustracijami akademični slikar Miha Maleš, in je izdaja naravnost razkošna. Predgovor je napisal Bratko Kreft. Univ. prof. Preobraženski pravi o tej pesnitvi naslednje: ». . . ugotavljam takoj, da so »Dvanajst« največje rusko pesniško delo iz revolucijskih let.« Kljub razkošni opremi stane knjiga samo 10 Din, s poštnino 1 Din več. Naroča se po priloženih položnicah, priloženih v današnji številki. Vzemite torej položnico in naročite knjigo.
MALA NAZNAHILA.
JOSIP MLINARIČ
priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin.
Maribor, Glavni trg St. 17.
a. Bukova drva
cela In rezana, trboveljski premog in butare ter vsakovrsten rezan in tesan les
Alojz PiiJane«
Državna cesta, vis-a-vis Mariborski dvor
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica Štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43.
Creppe de Chine
In foular svile od 58 Din naprej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri
J. Trpinu, Mm. Glavni trg 17.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh' vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Dosti denarja prihranite
ako daste v popravilo
Bnopodplatl, Tattenbachova ul. 14
Vaše vskakovrstne čevlje, galoše, snežne, z gumi in usnjenimi podplati, cene za podplatenje in pete usnjenih damskih Din 26—28, moških Din 32—38. — Se priporoča BRZOPODPLATA.
JOSIP MORAVEC, Maribor
Slovenska ul. 12
priporoča svojo bogato zalogo’ snežnih čevljev in galoše vseh prvovrstnih svetovnih znamk, po brezkonkurenčnih cenah. Popravila se sprejemajo.
Ali ste že krili f
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd,
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Nabirajte
nove
naročnike
L. Mikus, Uubllona. Hestnl trs 15
DEŽNIKI.
Na malo.
Ustanovljeno 1839.
Na veliko. Telefon 2282.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRtA$KA	CRSTA	JTEV. 38-38
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu
Moderno In biglfensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem org  ------ —
cem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se P zahtevanju peciva Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Tiska: Ljudaka tiskarna d. d. v Maribora, predstavitel| Jusip Ošlak
Mariboru. - Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.