328
Razne reči.
—  Občni zbor »Glasbene Matice" se je vršil minulo soboto zvečer. Društvo je, kakor smo posneli iz blagajnikovega poročila, imelo v prešlem letu tolika stroškov, da je sklenilo svoj račun s primankljajem. To društvo priporočamo najizdatnejši podpori našim rojakom,, ker je res jako važnega pomena, saj je vender uže* popolnoma dognana stvar, kako blagodejno vplivata godba in petje na človeka ter mu blažita č ite in ga navdušujeta za vse blago in lepo. V novi odbor so bili izvoljeni gospodje: Ravnikar Fran za predsednika, za odbornike Drenik Fran, dr. Ferjančič, Foerster, Kruleč, dr. Majaron* Nolli Josip, Paternoster Jos., dr. Požar, Svetek Anton, Valenta Vojteh, Vencajz Ivau, Zumer, Fajgelj Danilo, Gregorčič Simon, Starec Anton, Šušteršič Ivan, Žirov-nik Janko.
—  Minolo sredo je predaval v deželnem muzeji č. g Koblar o plavžarstvu na Kranjskem v starejši dobi., Predavanje je bilo prav zanimivo, ter se je gotovo gospod predavatelj mnogo trudil, predno je pripravil in tako spretno uredil dotične mnogoštevilne podatke, iz katerih smo posneli, da gre v tem pogledu na Kranjskem vedno na slabše. Predavanja se je udeležilo lepo število odličnega občinstva obojega spola. Tudi gojence iz Alo;-zijevišča z njih gosp. ravnateljem videli smo med poslušalci. P sebno nas je pa veselilo, da je bilo to predavanje v slovenskem jeziku, kar je žal nekaj prav nenavadnega v deželnem muzeji. Zato smo pa č. gosp. Koblarju prav hvaležni, da se je resno lotil uvesti slovenski jezik tudi v prostore deželnega kranjskega muzeja pri predavanjih, kar je uže skrajni čas.
—  Novo poštno poslopje v Ljubljani se bode vender le zidalo na Franc Jožefovem trga, tako je končno odredilo trgovinsko ministerstvo. Delo se bode začelo prihodnjo pomlad.
—  Za učitelja glasbe in petja na tukajšnem učiteljišči je imenovan nek Sokol, dozdaj organist v Melku> ki ne zna nič slovenskega. Dež. šolski svet ]e predložil baje troje naših rojakov, ali nobeden teh ni našel milosti pred g. Gautscb-em. Tako se nam godi!
—  Učiteljske premembe. Učitelja g. Anton Vrančič v Dolskem in začasni učitelj g. Ivan Zupan v ZagradcU sta menjala mesti. Franc Ivane pride iz Vel. Lašč na drugo mesto v Leskovec, Josip Korošec iz Skocijana pri Turjaku v Jesenice; Marija Jurman iz Idrije v Hoteder-čšico ; Jurij Erker iz Poloma v Spodnji Log; Ivan Perko iz Boršta na Primorskem v Dole ; Fr. Hogler iz Kočevja v Stalcarje Izmed učiteljskih kandidatov so dobili službe: J. Vrščaj v Št. Jurju ob južni železnici, Anton Arko v Št. Mihelu na Notranjskem; Fr. Vrbič v Slavini: Fer. Vigele na mestni nemški šoli v Ljubljani; Ivana Furlan v Senožečah; Maks Josin, Josip Armič in Fr. Jaklič na I. mestni šoli v Ljubljani, Alojzij Sachs pa na II. mestni šoli.
—  Tukajšnjim listom došla je v sredo brzojavka z   Dunaja,   da   so  šli   po   soglasnem   sklepu  slovenskih
329
pislancev poslanci Šuklje, Klan in Povše k grofu Taaf-feju ter se mu pritožili glede Novomeških razmer ter zahtevali od njega, da se odstrani provzročitelj ondot-nega nemira.
—   Novo obrtno društvo v Ljubljani. Visoka c. kr. vlada je potrdila te dni pravila „Konservativnega obrtnega društva."
— Mostovi južne železnice od Ljubljane do Logatca «o, kakor je minister za trgovske reči odgovoril te dni na interpelacijo poslanca Povšeta, v dobrem stanu ter «o se ravno takrat popravljali, ko je prišel na lice mesta inžener, katerega je odposlal minister, da si ogleda moste. — „Slovenčev" Dunajski poročevalec pravi, da se na^Dunaji <če dalje bolj govori o podržavljeuji južne železnice.
—   Bike belanske pasme nakupljene iz državne podpore, oddal je glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske te dni nastopnim gospodarjem: Jan. Sokliču v Selu pri Bledu, Jak. Svetini v Bodešcah, Franu Pretnarju v Predtrgu, Jan. Arhu v Boh. Bistrici, Andrej Pavlicu v Podgorji, Alojziju Rahnetu v Brezovici, Juriju Škoficu v Št. Vidu pri Lukovci, Antonu Samotorčanu v Št. Joštu pri Horjulu in Jan. Pečniku v Stoščah. Deželni odbor je pa oddal bike ravno te pasme naslednim gospodarjem : Lorencu Gašperlinu na Pšenični Polici, Jan. Strupiju v Cirčičah, Županstvu v Zireh, Alojziju Koželju "v Lanišah in Martin Habjanu v Zapotnici.
—  V Kozljeh pri Sežani našli so trtno uš, katera se je natrosila tje baje iz sosednega Šlijaka, prvega kraja na Goriškem, kjer so zasledili ta nesrečni mrčes.
—   Ker se bode spremenilo, oziroma razširilo s 1. novembrom 1.1. področje uradov za odmero pristojbin, imajo se po odredbi c. kr. finančnega ministerstva predložiti prošnje za zamenjavo kokov od tega dne naprej c. kr. uradu za odmero pristojbin, a ne več c. kr. finančnemu ravnateljstvu.
—  Mlekarsko zadrugo mislijo napraviti v Volčah pri Tolminu. Pa tudi za kmečko posojilnico se delajo uže priprave. Za ti podjetji se najbolj briga dr. T. Aso se ne motimo, je sodnijski uradnik v Tolminu, mož jako delaven, sicer pa tihega, resnega značaja.
—  Pred trgatvijo poročalo se je z Vipavskega in z Dolenjskega, da je za grozdje neugodno vreme, da ga bode malo, da ne bode še to malo, kar ga bode, dobro. Po dokončani trgatvi dohajajo pa z obeh strani ravno nasprotna, in sicer ugodna poročila. Pravi se, da ni letina ravno tako slaba, kakor se je mislilo, da sta ugodno vreme zadnjih dni ter gorkota vplivala na grozdje, katero je popolnoma dozorelo ter bode dalo zato izvrstno kapljico. Nas vse to jako veseli!
—  V Vipavski dolini so pridelali letos sicer malo ali prav dobrega vina. V Istri je bila letina obilnejša in je tudi tam letos izborna božja kapljica.
f Dne 9. t. m. je umrl v Postojini po kratki bolezni v 43. letu svoj*} starosti odvetnik I. dr. Pitamic. Rojen je bil v Volčah pri Tolminu ter bil vedno zvest ««iu svojemu narodu. Naj počiva v miru!
—  (jonska deželna gospodarska razstava je tudi zaključena. V Slovencih je ta razstava zapustila naj-žalostnejše spomine. Kakor otvorjenje tako tudi zatvo-rjenje vrš.lo se je izključno le v italijanskem jeziku ter se ni v tem pogledu kar nič oziralo na dve tretjini slovenskega prebivalstva. Goriški Slovenci so zaradi tega jako užaljeni.
—  Na Goriški razstavi je bil odlikovan baje tudi nek Slovenec za svojo suho robo. Ta „suha roba" je bila razstavljena z nemškim napisom. »Slovenec* pravi, da je bil ta nemški uapis lebodigatreba. Ta opazka je še prekratka. Ako ne spoštujemo sami svojega jezika, ne vemo, kako bi mogli zahtevati kaj takega od tujcev. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.
—  Mošt z Goriškega se prevaža na Ogrsko, kjer napravljajo iz njega tokajsko vino. Ravno tako kupujejo uže nekaj let v Istri, posebno v Pazinskem okraji Francozi belo grozdie, iz katerega napravljajo šampanjec. Čudno, da znajo tujci naše pridelke tako dobro ukori-stiti, mi pa ne.
—  Odlikovanje. Gozdarski ravnatelj kneza Schon-burg-Waldenburg?i v Sneperku na Notranjskem, gosp. pl. Obereigner, je prejel za svoje dolgoletoo uspešno delovanje v gozdarstvu viteški križec Fran Josipovega reda.
—  Volitev deželnega poslanca namesto gospoda J. Gorupa za mestno skupino Postojina-Lož-Vrhnika razpisana je na dan 9. novembra 1891.
—  Na dolenjem Krasu neče uže več let trta nič kaj roditi in če tudi urodi, uniči peronospora skoro ves pridelek. Sicer se da pa s pridno in umno trtorejo v okom priti tudi tem nesrečam. To dakazuje praktično od leta do leta posestnik g. Forčič v Preserji blizu Komna. Ta mož zasadil je trte po načinu, katerega priporočajo umni vinorejci. Ljudje so se mu smijali rekoč, da nori. Ali najbolje se smeje oni ki se zadnji smeje, Dočim so trte drugih posestnikov uže več let zaporedom ob času trgatve malone rpvno tako prazne kakor o božiči, ima gosp. Forčič prav bogate vinske letine ter dobi za svoj pridelek lepih krajcarjev. Se bodo li njegovi sosedje zavedeli ter ga posnemali. ?!
—   Se eden kandidat za državnozborski mandat v kmečkih občinah zapadne Istre. Razen marchesa Benedetta Polesinija, ki se ne briga za avstrijsko ba-ronstvo ter mu je priljubljenejši le benečanski „marchese,i, poi uja se za državnega poslanca tudi grof Walderstein. Tega priporočajo Italijani posebno v onih krajih, kjer vedo, da ne bodo s Polesinijem ničesar opravili, da bi na tak način cepili glasove. Nadejamo se pa, da jim bode korenito izpodletela tudi ta spletka, kajti naši kmetje v Istri nimajo sicer nič proti temu,- če se kdo zove marchese ali grof, pa to jim tudi nič ne im-ponuje. Volitev ta bode jako zanimiva, če se pomisli, da gre tu Italijanom za življenje ali smrt, vsaj tako je soditi po vseh pripravah Tržaška vlada je baje zadovoljna s Polesinijevo kandidaturo. Poleg vsega tega je stavil minoli   teden i*trski   državni   poslanec Bartoli in-
330
terpelacijo do ministerskega predsednika, v kateri zahteva, da se uradnikom, oziroma učiteljem in duhovnom, popolnoma prepove vsako vtikanje v volitev. Mož misli tukaj le na hrvaške in slovenske učitelje in duhovne. Najbolje bi bilo, da jim vlada kar meni nič tebi nič odvzame volilno pravico ali jih pa tiste dni, ko se bodo vršile volitve, zapre v kak hlev, kakor so delali svoječasno Madjaroni s Hrvati. Tako naj se ravna z „nezvestiiBi" Slovani, da se ugodi »zvestim* patrijotom Ragosorim.
—  Sodnijski pristav g. Okretič pride iz Pazina v Sežano, g. Tentov pa iz Sežane v Košinj. S premešče-Djem g. Okretiča bodo Pazinski Italijani gotovo zadovoljni, kajti bil jim je pravi trn v peti. Mi čestitamo Sežanskemu okraju, da dobi tako izvrstnega uradnika. Gospod Tenton je Hrvat, rojen na kvarnerskem otoku Čresu. Lošinjski Hrvatje bodo   gotovo veseli vrlega narodnjaka.
—  Cesti)1* odbor v Litiji je izvolil za načelnika Janeza Jeretina iz Gradca pri Litiji in MarHna Bukovca iz Toplic pri Zagorji.
—  Zagrebška razstava se je završila v sredo dne 14. t. m. Vstopnica zadnjih treh dni je bila namenjena za razne zavode in za Zagrebške uboge. Razstavo je obiskalo <190.000 ljudi.
—  Poluletni pouk na podkovski šoli v Gradci  se
začne 2. januvarija 1892. 1. Deželni odbor štajerski bo oddal v ta namen potrebnim kovačem 10 ustanov po 50 gld. ter prosto stanovanje. Pa tudi nekateri okrajni zastopi in kmetijske podružnice bodo dale nekoliko podpore piidnim obiskovalcem te šole.
t Umrl je včeraj v Gradci prelat Janez Karlon, ghvni urednik časopisa „Grazer Volksblatt" v 67. letu svoje starosti. Umrli bil je b^at državnega poslanca monsignora Alojzija Karlon-a.
—  Iz državnega proračuna je posneti, da je bilo vanj postavljenih za Kranjsko, in sicer za preložitev državne ceste čez Gobovec pri Podbrezji in njeno utrditev pri Lešniku za leto 1892. 12.000 goldinarjev ter za preložitev državne ceste pri Otočicah v Št. Jarneji na Dolenjskem 11.000 gld. Za uravnavo Save je postavljenih za leto 1892. 40.000 gld. K tem 40.000 gld. prispeti bode morala dežela 1334 gld., interesenti pa 1000 gld. Vsi stroški za uravnavo Save do štajersko-hrvaške meje proračuojeH so na 2,100.000 gld., ter se je od te vsote do zdaj izdulo 390.000 gM.
—  Minister Gautsch je zaukazal spet nekaj novega. Odslej namreč ne bodo imeli dijaki viših razredov gimnazije več latinskih in grških nalog. Konec poluletja bodo morali prestavljati iz znanega latinskega in grškega klasika v učni jezik brez pripomočkov in preparacij. Določene so za vsako poluletie šHri grške in pet latinskih nalog.
—  Stroški za uravnavo Dunajščice, za napravo mestne   železnice   na   Dunaji   in  sploh   za  javna   dela
na Dunaji bodo znašali, kakor se poroča raznim listcm^ do 112 milijonov. Država prevzame teh stroškov 72%, dežela 8% in mesto 20% 8 poroštvom države, dežele in mesta. Letna anuvpiteta je proračunjena  na 3*6 milijona.
—  Puška repetirka v vprašanjih in odgovorih. Tak je naslov knjižici, katero je spisal naš rojak Andrej Komel pl. Sočebran, c in kr. major v pokoji v Gradci, katero priporočamo našim vojakom. Tiskala jo je Narodna Tiskarna v Ljubljani.
—  Petardo so položili neznani ljudje v vežo škofove palače v T.stu v nedeljo dne 4. t. m., t. j. Da imendan presvetlega cesarja. Petarda se ni razpočila,. ker jo je vratar še o pravem času opazil ter ugasnil. Ko je tržaški ordinarijat sklenil, da se prenese slo* venska propoved in slovensko pet]e od sv. Justa, torej iz stolne cerkve v cerkev starega sv. Antona, je proti temu protestoval tržaški magistrat, najhuje pa italijansko časopisje, ki je celo žugalo z nekimi sredstvi, ali kali. So li petarde tista sredstva?!
—  Dantejev spomenik v Tridentu. Odbor za ta spomenik zaprosil je pred več meseci vlado, da bi smel prirediti razstavo vseh došlih mu modelov za ta spominek. Vlada je v to privolila z opomnjo, naj gleda odbor na te, da bi se ne razstavilo Kaj takega, kar bi bilo proti morali ter bi ne bilo umestno tudi iz političnih ozirov. Ta razstava seje imela odpreti te dni — ali v zadnjem tre-notku jo je odložil odbor. Došli modeli so baje taki, da se jih boji odbor razstaviti. Celo italijanski listi pravijo, da so alegorične skupine take, kakeršoim ne sme biti prostora v Avstriji.
—    Draginja kruha na Nemškem in v Italiji je taka, da prihaja cele kupe ljudi kupovati kruha k nam čez mejo. Seveda zamorejo storiti to le oni, ki sa blizu meje, ostali morajo pa prenašati draginjo. Cena moki in kruhu je tudi pri nas jako poskočila, zato pa morajo biti posebno na Nemškem res neznosne razmere, ako morajo hoditi Nemci preko meje v Avstrijo po kruh*
—  Na otoku Braču je bil dne 4. in 9. t. m. grozen naliv. Umrli sta dve osebi, več živine je poginilo ter je napravila voda veliko škode po travnikih, polji in cestah.