BEDNIM SMO SE ODVADILI
Nikolaj   Semjonovič  Tihonov (1896)
Bednim smo se odvadili dajati, vdihavati nad morjem slani vonj, srečavati se z zarjo, kupovati z bakrenimi smetmi zlato limon.
Slučajno k nam prihajajo še ladje,
iz navade tiri vozijo blago;
pokliči v zbor ljudi vseh naših krajev —
in koliko mrličev vstalo bo!
A vse zanosno vrednost bo zgubilo. Nož, zlomljen v delu, vrže se v smeti. Vendar s tem črnim, zlomljenim rezilom razrezane nesmrtne so strani.
1921
SEKIRA, OGENJ, KROGLA
Sekira, ogenj, krogla, vrv in nož so kakor sluge vdani šli za nami in v slednji kaplji je bil skrit potop, iz kamna majhnega so rastle gore in v vejici, ki jo je strla noga, šumel je temni ocean gozdov.
In z nami pila je in jedla laž, zvonovi so zvonih iz navade, denar izgubil težo je in zven in niso bali mrtvih se otroci... Tedaj smo naučili prvikrat besed se lepih, grenkih in okrutnih.
1921
Izbral in prevedel  Tone  Pavček 1092