GLAVNO, DA JE TRDEN MOŠKI V SOBI VZBURJA ŽENSKE STRAN 3 STRAN 10 Nagrajujemo ob 8. marcu! Lov na srebrno ADAM AS H VB jajce! ST. 13 - LETO 60 - CELJE, 1.3.2005 - CENA 130 SIT RA NA STRANI 6 Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Foto: GREGOR KATIČ STRAN 6 STRAN 2 STRAN 4 STRAN 9 STRAN 12 Smrti nista zakrivila zdravnika Jasna Pungeršek ni umrla zaradi malomarnosti patologa in napotnega zdravnika - Državni tožilec zavrgel ovadb6 Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Ža-berl je na osnovi ugotovitev medicinskih strokovnjakov sklenil, da za zdravnika celjske bolnišnice, patologa Borisa Kavčiča in napotnega zdravnika Vladimirja Meštro-viča, ni podan utemeljeni sum kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti v tragičnem primeru pokojne Jasne Pungeršek iz Celja. Jasno Pungeršek so v celj- izvid odvzetega tkiva, ki je ski bolnišnici operirali 30. potrdil diagnozo maligni me-decembra 1998, histološki lanom, pa je bil narejen šele Nedopustna zakasnitev izvida ni vplivala na izid bolezni Jasne Pungeršek, je ugotovil tožilec. 13. maja 1999. Dovolj dolgo, da je to tako pri svojcih kot pri celjskih kriminalistih in na koncu okrožnem državnem tožilcu vzbudilo že decembra 2003, dva meseca po smrti Jasne Pungeršek, sum, da je pokojničino smrt povzročila zdravniška malomarnost. Tožilstvo je takrat preiskovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča predlagalo, da proti patologu Borisu Kavčiču in napotnemu zdravniku Vladimirju Me-štroviču uvede preiskavo. Sodišče je predlagalo prenos krajevne pristojnosti, ker je osumljeni patolog sodni izvedenec s področja medicine. Vrhovno sodišče je preiskavo preneslo na okrožno sodišče v Ljubljani. Ljubljansko sodišče je 16. junija 2004 odredilo posebni komisiji ljubljanske medicinske fakultete, naj izdela izvedensko mnenje o ustreznosti zdravljenja Jasne Pungeršič. Že pred tem je zdravljenje Jasne Pungeršek vzela pod drobnogled komisija za izredni strokovni nadzor v Splošni bolnišnici Celje pod vodstvom kirurga Bogdana Flu-dernika, mnenje te komisije pa je obravnaval tudi Odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Celjska komisija je ugotovila, da zakasnitev histopatološkega izvida ni. vplivala na izid bolezni, komisija zdravniške zbornice pa je vseeno poudarila nedopustno zamudo pri izdelavi histološkega izvida. Kot so zapisali, Pungerškova zaradi zakasnitve pri pregledu tkiva ni FOTO TEDNA »V tako lepi šoli bi pa še jaz bil ravnatelj,« se je pred časom glasil klic iz novinarskih vrst »med tiskovno konferenco v Šoštanju. »Jaz tudi,« je pobožno zavzdihnil župan Milan Ko-pušar za katedrom. Izpolnitvi želje je že bliže, saj se je predlagal za v.d.-ja. Bomo videli, kaj bodo rekli svetniki na ponedeljkovi seji. prejemala dodatne imunote-rapije, ki se je leta 1998 izvajala pri bolnikih z melanomi, zato je utrpela predvsem škodo na psihofizičnem zdravju. Mnenje komisije medicinske fakultete je enako mnenju celjske komisije. Ugotavlja sicer, da je bil čas od operacije do izvida dejansko neobičajno dolg in kot tak nedopusten, vendar je bil po njihovi oceni sam izvid napisan povsem v skladu s priporočili Razširjenega strokovnega kolegija za patologijo in tudi smernicami Delovne skupine za dermatologijo Evropskega društva za patologijo. Poleg tega »zakasnitev histopatološkega izvida ni vplivala na izid bolezni, saj je bilo zdravljenje primarnega melanoma v skladu s priporočili stroke, sama prognoza pa je odvisna od stadija bolezni in nanjo ni mogoče vplivati brez učinkovitega zdravljenja, ki pa še zaenkrat v medicini ni poznano.« Izvedenci so še podrobno pojasnili, da so Jasni Pungeršek odstranili maligni melanom kože široko v zdravo tki- IZJAVA TEDNA »Ja, koliko pa imamo mi športa v občini, ko se mi stari tam gun-camo?« Preboldski župan Vinko Debelak v razpravi o razdelitvi sredstev za športna društva (dostikrat le rekreativna) iz letošnjega proračuna. vo. Verjetnost za ponovitev bolezni je bila vseeno že od začetka velika, saj pogosto pride do nevidtfega razsoja primarnega tumorja (mikro-zasevki) še pred njegovo odstranitvijo. »Glede na to, da je bila zakasnitev histopatološkega izvida sicer nedopustna, ni pa vplivala na izid bolezni, ker je bilo zdravljenje primarnega melanoma v skladu s priporočili stroke (kirurška odstranitev melanoma, pri če- mer so bili kirurški robovi roko v zdravem), standardu ga dodatnega zdravljenja P malignem melanomu v n1 dicini pa še vedno ni na v ljo, sem torej zaključil, da danem primeru ni podan n melj en sum, da sta Boris K čič in Vladimir Meštrovič s rila očitano jima kaznivo janje, in sem zato kazens|(( ovadbo zoper njiju zavrge ’ pojasnjuje Ivan Žaberl * A /ITT TNT A U , MILENA B. P0$ Foto: G* SLOVESNA PODELITEV DIPLOM ^ ŠTUDENTOM FAKULTETE ZA UPRAVO ^ Svoj študij na Fakulteti za upravo je zaključila nova 9^ neracija študentov UPl-Ljudske univerze Žalec, Ob priložnosti so zanje pripravili svečano podelitev dipl ' ki je 22. 2. 2005 potekala v Hotelu Žalec. Program, ^ p je vodila ga. Olga Jezernik je zaznamoval nastop r j. odličnih flavtistk, ki so s svojo glasbo napolnile leP° pe pravljen prostor in nastop plesne skupine UPI’S. I® za takšno priložnost spodobi je diplomante pred bičano podelitvijo nagovorila direktorica UPl-Ljudske “ verze Žalec ga. Franja Centrih, prodekan Fakultet c upravo g. Srečko Devjak in predstavnik Občine za y podžupan g. Ferdinand Haler. Svoje zasluženo P°tr jjp|or doseženi izobrazbi - diplomo je tako prejelo 29 " .jf1 mantov, ki so prišli na podelitev v družbi svojih najbi ~ jn Celotno prireditev je zaznamovalo sproščeno vzdusj ^ ponos, ki se je zrcalil v očeh novih diplomantov te _ ^ tih, ki so jih na njihovi poti do uspeha skrbno spre ^ in opogumljali. Ob koncu so diplomanti, predstavnice-ljudske univerze Žalec in Fakultete za upravo ,d° vge-nemu uspehu nazdravili ter se okrepčali ob Prip pljunem prigrizku. Preden pa se je podelitev resnično & $e čila in so se gostje razšli, so se vsi skupaj P°st® jn pred fotografski objektiv in tako ovekovečili spom ta pomemben dogodek. HOV! TEDNIK 3 Glavno, da je trden Tr govci so zaskrbljeni zaradi dvojnega označevanja cen pred uvedbo evra - Nekateri potrošniki se bojijo podražitev 1. januarjem 2007 bo-0 evri zamenjali tolarje. Še "eJ. po napovedih finanč-. §a ministra Andreja Ba-j^a že letos, pa se nam “eta obdobje označevanja , a tudi v evrih. Trgovci v 6,11 vidijo veliko težav in Odpirajo stališče združe-za trgovino, da je dvoj-® označevanje cen, to je v ,arjih in evrih, dokler me-)8lni tečaj evra ne bo fik-,eti lahko zavajajoče za 'Ipce. ^velenjski Eri menijo, da 0 dvojno označevanje cen fiksacijo tečajev zelo števno in skorajda nemo-, pa tudi nepotrebno in Jd°teče. Cene bi bilo treba ^Nati vsak dan, kar bi pov-ročii0 zmedo, možnost na-^'bi bila velika. Dvojno oz-, Sevanje bi bilo zavajajoče 1 Oporno tudi za potrošni- saj ne bi vnaprej vedeli L? Za posamezne izdelke. Te ! \ Se namreč zaradi menjal- "—_____________________ nega tečaja stalno spreminjale. Podobno razmišljajo tudi v Engrotušu, kjer so prav tako prepričani, da dvojnega označevanja cen ne bo mogoče izpeljati pred fiksiranjem tečaja. Direktor Aleksander Svetelšek opozarja, da bo država trgovcem nakopala le stroške, poleg tega pa tudi fizično ne bo mogoče vsak dan zamenjati nalepk s cenami. Uvedba evra postaja torej ena od najbolj vročih trgovskih tem. Kaj pa o tem menijo potrošniki? Mimoidoče na celjskih ulicah smo povprašali, kako so pripravljeni na tovrstne spremembe. Posebne zaskrbljenosti ni bilo zaznati, zaupajo predvsem v trdnost evra, čeprav večinoma menijo, da bo njegova uvedba prinesla podražitve. Simona Virt iz Žalca: »Mislim, da do uvedbe evra pač mora priti, če smo že v Simona Virt Evropski uniji. Kaj nam bo to prineslo, bomo videli kasneje. Cene se bodo verjetno zvišale, ko bo prišlo do spremembe valute. V bistvu mi ni tako pomembno, kako bo z dvojnim označevanjem, glavno, da se na evro navadimo in da bo valuta trdna.« Boris Kvas iz Celja: »Glede na to, da sem tudi sam trgovec, se kar bojim dvojnega označevanja cen, izkušnje Boris Kvas iz ostalih evropskih držav kažejo, da je vsepovsod prihajalo do zapletov. Po mojem bomo malo bolj siromašni, kot smo bili do sedaj. Za nas ne bo nič kaj dobro. Ni kaj, evro trenutno je trdna valuta, vendar bodo ljudje imeli občutek, da manj zaslužijo kot pa prej.« Berta Grubič iz Celja: »Ne gre drugače, ko pa smo v Evropski uniji. Evro bo pač Berta Grubič nadomestil tolar, ne glede na to, ali bomo predhodno uvajali dvojno označevanje cen, se bo treba navaditi. Verjetno bomo splošno gledano ha slabšem, cene bodo zrasle. Je pa res, da je evro trdna valuta, kar je pri vsej zadevi pozitivno.« Danica Kotnik iz Celja: »Ne vem še, ali se bodo cene ob uvedbi evra zvišale, to bomo pač videli takrat, ko bo Danica Kotnik do tega prišlo. Gotovo se bo kaj spremenilo, o tem ni dvoma. Menim, da dvojnega označevanja cen ne potrebujemo, da ne bo nastala prevelika zmeda. Glede evra ne bi govorila preveč za vnaprej, ker bomo to šele videli. Upam, da se življenje ne bo preveč podražilo.« JANJA INTIHAR POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN V Medlogu nove napovedi vremena Na območju vodarne že merijo vremenske razmere - Poseg v ožji vodovarstveni pas ^a natančno merjenje in ovan je ^zovantp klimatskih loP,rememb na regionalni in J^lni ravni bodo na Celj-te 6,11 Poleg že obstoječe me-H0rološke postaje na Lavi ^stavbi še eno na območ-ve V?darne v Medlogu. In-hShtor nove postaje je a za meteorologijo na yciji RS za okolje, času klasičnih opazovanj z meteoro: u Postajo na Lavi opazo-,Je Povsem zadovoljivo. Z ^ ianjem avtomatskih meti s pojavom nove teh- l>ena je bilo nOQtai’n n a nike pa je majhen prostor na sedanji lokaciji blizu šole postal premajhen. »Že od nekdaj smo se želeli prestaviti na novo, bolj odprto lokacijo, saj je zaradi prevelike frekvence mimoidočih v bližini šole večkrat prišlo do poškodovanja postaje in v zadnjih letih smo tako našli novo lokacijo na območju vodarne v Medlogu,« je dejal Filip Štucin, vodja oddelka za merilno mrežo Urada za meteorologijo na Agenciji RS za okolje in obenem tudi vodja meteorološke postaje Celje, ki skrbi za njeno delovanje. Šlo naj bi za dobro kombinacijo, saj se meritve na Lavi skladajo s pogoji, v katerih deluje vodarna, kar pomeni, da ni nobenega vpliva iz okolja. »Morali smo dokazati, da naša dejavnost z ničemer ne posega v okolje, saj prav mi nespremenjeno in nemoteno okolje merimo in to tudi zabeležimo. Pri postavitvi nove postaje gre le za selitev pisarne, lokacije človeka, ki izvaja meritve in opazovanja, ter merilnih naprav, ki z ničemer ne posegajo v Na območju vodarne se meritve in opazovanja vremena že izvajajo. okolje,« je še dodal. Meritve na novi lokaciji deloma že potekajo. Namestili so re-gistrator za temperaturo in vlago, saj želijo primerjati pogoje meritev in opazovanj na obeh lokacijah. »Po enoletnem opravljanju meritev do opaznejših sprememb podatkov na obeh lokacijah ne prihaja. Obe merilni točki sta dovolj na robu mesta, da to očitno nima bistvenega vpliva, in če bodo pogoji dela na novi lokaciji zadovoljivi, nameravamo tukaj ostati za stalno,« je povedal Štucin. Nina Mašat, višja svetovalka na oddelku za okolje, prostor in komunalo Mestne občine Celje, je dejala, da meteorološka postaja na Lavi ne zadovoljuje več sodobnih potreb o spremljanju meteoroloških pojavov, predvsem tistih, ki vplivajo na spremembe vodnega režima Savinje. »V letu 2002 nas je Agencija RS za okolje prosila za postavitev nove regionalne avtomatske postaje in MOC je takšno postavitev podprla in zagotovila prostore za opazovalca ter soglašala z začetkom uresničitve projekta.« Nova meteorološka postaja poleg osnovnih meteoroloških parametrov omogoča tudi vpogled v stanje podtalnice, saj so dogodki v preteklosti pokazali, da je zgornji del povodnja Savinje eno izmed najbolj občutljivih in ranljivih območij v Sloveniji in prav zato je nova postaja v Medlogu velika pridobitev za celotno celjsko regijo. Mašatova še dodaja, da pri tem ne gre za kakšne večje posege v vodovarstveno ob- Nina Mašat, višja svetovalka na oddelku za okolje, prostor in komunalo mestne občine Celje: »Ne gre za poseg v okolje.« močje, razen prekopov, kjer kretnem primeru za poseg v bodo potekali električni in ožjem varstvenem pasu, kije telefonski kabli. »Je pa Urad po občinskem odloku straža meteorologijo kljub vse- go varovano in vanj ni dovo-mu potreboval ustrezno do- ljen noben poseg.« voljenje Zdravstvenega inš- MATEJA JAZBEC pektorata Celje, saj gre v kon- Foto: GREGOR KATIC m ACDAnUlICTirA OSrODAnbTvIJ Gorenje izboljšalo predlanske rezultate Slabe napovedi v začetku leta se niso uresničile - Še več prihodkov, kot so načrtovali Kljub nepričakovani podražitvi surovin, zlasti jeklene pločevine in plastičnih mas, ter neugodnim razmeram na trgu so lani v Gorenju poslovali dobro. Krizo so reševali s temeljito racionalizacijo poslovanja. Med drugim so poiskali nekatere alternativne nabavne vire, izboljšali logistiko ter zvišali cene nekaterih gospodinjskih aparatov. Čisti dobiček Skupine Gorenje je znašal 4,9 milijarde tolarjev in je bil za 3,5 odstotka višji kot predlani, či- Rok Snežič, univ. dip!. prav. Nenad Oukič, mag., MBA Bralci sprašujejo, mi odgovarjamo Vprašanje Spoštovani, imel sem prometno nesrečo, v kateri sem bil udeležen kot oškodovanec in sicer mladoletna oseba na motornem vozilu (kolo z motorjem), ki ni bilo registrirano, prav tako pa sem bil brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Voznik vozila, ki je povzročilo prometno nezgodo, pa je bil pod vplivom alkohola in tudi on ni imel zavarovanega vozila. Policija je ugotovila, da je voznik osebnega vozila povzročil nezgodo. Ali in na kakšen način sem upravičen do odškodnine? Jože, CJE Odgovor Glede na to, da vozilo povzročitelja nezgode ni bilo zavarovano in je bil voznik vozila pod vplivom alkohola, vam bo odškodnino za nepremoženjsko škodo (telesne poškodbe) izplačala zavarovalnica, ki jo bo določil slovenski zavarovalni biro za reševanje škode. Pri tem pa vas moramo opozoriti, da v vašem primeru ne boste dobili povrnjene premoženjske škode (škoda na vašem kolesu z motorjem). Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na elektronski naslov: info@poravnava.si ali pa nam ga posredujte v pisni obliki na naslov: PORAVNAVA, d.o.o., Ljubljanska 20, 3000 Colje in v treh dneh boste prejeli odgovor strokovnjakov podjetja Poravnava, d.o.o. Lahko nas tudi pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 13 14 sti dobiček matičnega podjetja pa je bil od predlanskega nižji za 9,5 odstotka in je znašal 2,7 milijarde tolarjev. V letu 2004 je Skupina Gorenje ustvarila 213,6 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, kar je za 8,9 odstotka več kot v letu 2003, krovna družba Gorenje pa je čiste prihodke od prodaje povečala na 144,1 milijarde tolarjev, kar pomeni v primerjavi s predlani skoraj 12-od-stotno rast in je tudi za skoraj 7 odstotkov več, kot je uprava zapisala v svojih poslovnih načrtih. Tako kot že vsa zadnja leta so Velenjčani dobrih 95 odstotkov prihodkov ustvarili na tujih trgih, največ v Nemčiji, na Hrvaškem, Danskem ter v Rusiji in Srbiji. Najvišjo rast prodaje so zabeležili na območju vzhodne Evrope in v prekomorskih državah. V Gorenju so s takšnimi rezultati zadovoljni, saj je bilo leto 2004, kot je ocenila uprava, eno najbolj zahtevnih doslej. Poleg izjemno visoke rasti cen surovin se je namreč podjetje lani srečevalo še z neugodnimi gospodarskimi gibanji v zahodni in srednji Evropi, s spreme- Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je zadovoljen z lanskim poslovanjem, še zlasti, ker se njegovo opozorilo lastnikom, da se bo zaradi neugodnih razmer na trgu dobiček morda drastično znižal, ni uresničilo. njenim carinskim režimom v državah bivše Jugoslavije po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, šibkim dolarjem v primerjavi z evrom in tudi z močno konkurenco azijskih proizvajalcev bele tehnike. Letos v Velenju načrtujejo 10-odstotno rast prihodkov iz prodaje, dobiček pa naj bi bil zaradi višjih davkov, ki so posledica spremenjene davčne zakonodaje, manjši za skoraj 8 odstotkov. JANJA INTIHAR Obnova peči še vedno v zraku www.poravnava.si V Steklarni Rogaška tudi včeraj niso vedeli, kdaj bo rešeno vprašanje obnove talilnih peči, od katere je odvisna usoda skoraj tisoč delavcev. Predsednik uprave Bojan Bevc je namignil, da bo morda več znanega že jutri, ali to pomeni, da je tik pred dogovorom z bankami, da finančno podprejo 1,7 milijona evrov vredno naložbo, pa ni želel komentirati. V preteklih dneh so v Rogaški Slatini s prstom najbolj kazali na Banko Celje, ker edina med bančnimi predstavnicami v upniškem odboru ni glasovala za nujno obnovo steklarskih peči oziroma se je pri glasovanju vzdržala. To naj bi bil znak, da banka ne podpira sanacijskega in naložbenega programa, ki ga je v postopku prisilne poravnave skupaj z zunanjo sanacijsko ekipo pripravila uprava steklarne. Poleg tega naj bi Banka Celje prejšnji teden že vnovčila prvo garancijo države za svoja stara posojila steklarni. Celjani so namreč od ministrstva za finance zahtevali izplačilo poroštvenih obveznosti do posojil, ki so jih v minulih letih dali steklar- Bojan Bevc j e še vedno prepričan, da je sanacija steklarne mogoča, zato upa, da jo bodo podprle vse ostale pomembnejše banke. Je pa zelo razočaran, ker o tem, ali bodo vendarle sodelovali pri reševanju, najbolj odlašajo v Banki Celje, ki je pravzaprav »naša lokalna banka«. JI Zatišje na borzi Minuli teden je na ljubljanski borzi vrednostnih P* pirjev minil v znamenju medlega trgovanja. SloveflS borzni indeks SBI 20 je padel za 0,7 odstotka, petkov trgovanje pa je zaključil pri vrednosti 5.024,52 točke- Najprometnejše delnice v kotaciji so bile delnice KrK (KRKG), s katerimi je bilo opravljenih za 609 milij°njL tolarjev poslov, delnice pa so bile v petek vredne 84.846,-’ tolarja, kar je skoraj enako ponedeljkovi vrednosti. Krka 1. objavila rezultate za preteklo poslovno leto. Podjetje je zabeležilo 14,9-odstotni porast čistih prihodkov od Pr0? je, dobiček iz poslovanja se je povečal za 12,2 odstotk' čisti dobiček pa za 27,4 odstotka. Med prometnejšimi ae nicami v minulem tednu so bile delnice Mercatorja, kate so ob prometu 325 milijonov tolarjev padle za 1,4 odstotk in petkovo trgovanje zaključile pri 41.488,28 tolarja. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT CICG Cinkarna Celje 30.000,00 2.174.583 4 ■2jl CETG Cetis 40.000,00 3.080.000 4 JJl CHZG Comet Zreče 2.621,00 12.579.272 JfOB GRVG Gorenje 6.323,75 90.890.381 4~~ PILR Pivovarna Laško 7.698,68 154.271.437 U jjs JTKG Juteks 32.000,00 22.486.639 4 JlO®. ETOG Etol 60.000,00 1.474.500 v puneueijeiN se je usidviiu upcmaiije vicunusu ucn**- vovarne Laško (PILR), ki so drsele ves prejšnji teden. VP. nedelj ek so se posli sklepali pri povprečnem tečaju 7.460,^ tolarja, petkovo trgovanje pa so delnice zaključile pri vra nosti 7.698,68 kar je 3,2 odstotka višje. Tedenski prome delnicami PILR je znašal 141 milijonov tolarjev, delnice P so bile tudi najdonosnejši vrednostni papir v kotaciji-Združeno podjetje Droge in Kolinske se je odločilo, bo podjetje kapitalsko povezalo z naj večjim srbskim Prj zvajalcem kave Grand Prom, ki trži blagovno znamko Gra kafa z 50-odstotnim tržnim deležem. Droga Kolinska bo 75-odstotni delež Grand Proma odštela 45,5 milijonov e in 7 milijonov evrov v delnicah združenega podjetja. -vr°v Indeks Zadnji tečaj SBI20 5.024,52 4 -0,71_/ SBIIMT 4.594,06 4 -0,79 PIX 4.637,21 4 -0r3l^ BI0 122,29 U 049^ IPT 4.296,96 4 Minuli teden je bil v znamenju objave poslovnih rezu tov nekaterih slovenskih družb. Prihodki od prodaje sk ne Merkur (MER) so se lani v primerjavi z letom prej Pečali za 25,3 odstotka, na 178,7 milijarde tolarjev. Cisti^ biček (večinskega lastnika) se je povečal za 14,7 odst° na 2,7 milijarde tolarjev. Lani je Istrabenz (ITBG) čisti ^ biček povečal za 186 odstotkov, kapital je bil višji za odstotkov, celotna sredstva pa za 15 odstotkov. MATIJA LIPAR, investicijski ana‘)„ ILIRIKA borzno posredniška hiša • . Breg 22, 1000 Ljubki matija.lipar@ihrla ^ Nadzorni organ: Agencijaz ^ vrednostnih papirjev, Ljub J v VIR: Ljubljanska borza vrednostnih PaP NA KRATKO Bojan Bevc je razočaran, ker ima Banka Celje kot edina lokalna banka tako malo posluha za težave steklarne. ni, ta pa zdaj obrokov ne more več odplačevati. Banka Celje naj bi po neuradnih informacijah že dobila tretjino od skupno 450 milijonov tolarjev, kolikor je dobila državnih poroštev. Kot je znano, je država konec leta 2003 trem bankam, poleg Banke Celje še Novi Ljubljanski banki in Novi kreditni banki Maribor, izdala za 1,8 milijarde tolarjev poroštev. Grosupeljčani v Termah Olimia Novi hotel v Termah Olimia bo gradil GP Grosuplje. Zanimanje za pridobitev tega, več kot dve milijardi tolarjev vrednega posla, je bilo veliko, saj se je na razpis prijavilo deset podjetij. Gradnja hotela, ki bo imel kategorijo štirih zvezdic, naj bi se začela 1. marca, dela pa naj bi bila zaključena v letu dni. Infopika tudi v Celju Gospodarska zbornica Slovenije bo delovanje Infopike, svetovalnega centra za mala in srednja podjetja, razširila tudi na svoje območne zbornice. Kot je povedal vodja centra Mitja Predovnik, želijo na takšen način storitve še bolj približati članom. Infopika deluje od maja lani, informacije in nasvete z različnih področij poslovanja pa je mogoče brezplačno dobiti preko telefona, elektronske pošte in tudi osebno. Med prvimi regijski svetovalnimi centri, ki jih bodo odprli letos, bo celj- ski. Delovati naj bi začel ob obletnic* I ke, to je 12. maja. Zbornica zato vabi f 0čjil*> lovanju strokovnjake z različnih p°d javni poziv pa bo odprt še do 15. mate ’ Se več zahtev obrtnikov d Letošnji Dnevi slovenske obrti bodo ^g. do 23. aprila v Portorožu. Obrtniki h: ^ ph venije bodo zopet govorili o najbolj ak 0. obrtniških oziroma podjetniških temah .politikom in javnosti predstavi tudi svoje p vej še zahteve. Na lanskem seznamu J* tepii 68, letos, pravijo, jih bo še več. Osredm ^ letošnjega Foruma obrti in podjetništev' 21. aprila, bosta premagovanje admmi^ ^finih ovir in zakonske poenostavitve. Dna z(jr0; nikov bo spremljal tudi 4. vrh krovneg ^ ženja delodajalskih organizacij s podroc I 0p. ter malih in srednjih podjetij, ki na rav e ske unije zastopa kar 11 milijonov o in malih podjetnikov. m 10« TEDNIK IH KRAJEV 5 »Del svetnikov vodi želja po oblasti« falski župan Lojze Posedel odgovarja na očitke treh svetnikov - Po skupinskem odstopu bi lahko vsi kandidirali za župana in vse liste za občinski svet , »Taktika žalske >opozici-je zelo jasna in prozor-Z novinarskimi konfe-!eQcami nadaljujejo, kar so l5vno in odkrito že napokali: da jev Žalcu potreb-?° zamenjati župana in ob-a$t. Zato se na vsaki novi-kski vsuje plaz očitkov Y županu, strokovnih s'Užbah in svetnikih,« od-Marja župan Občine Ža-.6c in poslanec v DZ Lojze kedel na očitke treh Svetikov, ki so pred slabim ted-jl°tn predstavili svoja Stavča glede letošnjega pro-kuna, županovih vred-^stnih sodb in županove-jj? pisma, po katerem naj ;f odstopili vsi žalski obeski svetniki. Med drugim so trije svetli izrazili pričakovanje, da k bo zaradi vrednostnih sodb, /'jih je na zadnji seji podal P razpravi o imenovanju po-kpanov, župan Posedel jav-opravičil. »Izrečene so bile Me obtožbe, predvsem v ip, ki se tičejo mene kot kana in mojega odnosa do Mnikov. Nikoli nobenega ^oveka ne ocenjujem po izo-l^kbi, je pa res, da glede iz-lte podžupana ni predpisala postopka. Sam sem do-m pet kriterijev, in sicer koslitev, delovne izkušnje, ^edanjo aktivnost, izobraz-'n politično pripadnost, sem dobil ožji izbor /Mikov, primernih za po-kPane. Ker pa NSi, SDS in j:,r niso želele podati svo- V Predlogov, se je izbor .Mio zožil. Želel sem za- K »Nikakor ne gre za bojazen za bodočnost niti me niso stisnili v kot. Žal mi je le, da energije, ki jo nekateri svetniki očitno imajo, ne porabijo za to, za kar so svetniki izvoljeni,« meni župan Posedel. _ 0viti tudi vsakodnevno pri-kost župana oziroma podana za delo z občani. Ta-^ ie prišlo do te razprave j občinskem svetu, ki pa je od vrednostnih sodb. Zato ne vidim razloga, da bi se komurkoli moral opravičiti.« Svetnikom se zdi sporno tudi pismo, v katerem je župan Posedel predlagal, naj se svetniki odločijo ali za dosledno spoštovanje poslovnika ali pa za skupen odstop in razpis predčasnih volitev. »V občinskem svetu so se dejansko zgodili kadrovski premiki. Zanimiva je nova svetniška skupina oziroma Klub svetnic in svetnikov za prihod- nost Občine Žalec. Osnovna značilnost, ki jo vidim, je, da so se vsi člani tega kluba najprej skregali v lastnih svetniških skupinah. Tako so ostali brez >porekla<, oblikovali nov svetniški klub, program pa bodo verjetno še predstavili. Zaradi očitkov o nedemokratičnem vodenju sej, spreminjanju političnih razmerij in javnih napadov na sejah občinskih svetov, se mi zdi leto in pol predolgo, da bi se vsi skupaj mučili. Zato Tudi uradno manjši Prebold t, bčina Prebold je od mi-i/ega tedna tudi uradno i-Mlša za 18 hektarov ozi-? za 3 hišne številke v t;/r')a Reki. Kot so že pred sprejeli preboldski Ck ki> P° novem ta del o(,^°lda sodi v trboveljsko vrf°‘ & h. e^aj dni po tem, ko so se °ldu odločili za zmanj-W'r Sv°je občine, je trbo-hf h ^uPan Bogdan Baro-tjMial, da Prebold tako ali SjJ °oIj sodi v zasavsko kot kriško regijo. Preboldski Pari Vi povezovali, medtem ko v Zasavju, vsaj tem spodnjem delu, vidimo nekaj več možnosti.« »Izgubljenih« 18 hektarov tako ni dokaz, da bi se Prebold odločil za zasavsko regijo, saj so bili ljudje, ki so živeli v tem delu Marija Reke, bolj povezani s Trbovljami kot s Preboldom. Kot inko Debelak pa pra- ti}. jT* zaenkrat te »bojazni« W*b°ld je vpet tako v zasl^ (V° regijo kot tudi Savinj-Vjjj: belino. Vendar na tej šali JS*i strani, žal ni prav no-, e v°lje, da bi se karkoli RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! L 1*01* f ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE sem predlagal, da na izredni seji vsi odstopimo in izvedemo predčasne volitve. Tako bi lahko vsi kandidirali za župana in vse liste za občinski svet. Konec bi bilo prepirov in prerekanj, kakšna je dejanska volja ljudi.« Vprašljivo branje poslovnika Svetniki županovega predloga o skupinskem odstopu niso sprejeli. »Zakaj takšna odločitev,« pravi župan Posedel, »si lahko razlaga vsak po svoje. Sam bi odstopil in spet kandidiral - tako bi videli, ali ljudje cenijo sedanje delo ali pa si želijo sprememb. No, sedaj bomo nadaljevali z doslednim spoštovanjem poslovnika. Sam sem v šestih letih dokazal, da poznam zakonodajo, glede na dogajanja na zadnji seji pa bomo videli, kako znajo poslovnik brati tisti, ki so se odločili, da nadaljujemo.« Že dlje časa pa v žalski občini trajajo pogajanja glede letošnjega proračuna, kije sicer sprejet, vendar pa imajo opozicijski svetniki še vedno precej pripomb. »Želja po oblasti je tista, ki je potegnila nekatere svetnike v novi- narske konference in javna nastopanja, na katerih se ne sramujejo navajanja številk, ki jih sicer argumentirano zavrnemo. Potem pa se na naslednji seji spet pojavijo enake številke - čeprav verjetno svetniki sami vedo, da to, kar govorijo, ne ustreza resnici. V mesecu in pol, kolikor je trajala javna razprava, niso podali niti ene pripombe niti enega amandmaja, niso se udeležili niti enega delovnega sestanka. Med prvim in drugim branjem smo v proračunu upoštevali 51 sprememb in če bi svetniki pri tem sodelovali, bi njihove pripombe zagotovo upoštevali.« Glede zavoda za kulturo, šport in turizem, za katerega svetniki menijo, da dobiva preveč denarja, je župan Posedel prepričan, da ima združitev vseh dejavnosti in prenos na eno mesto pozitivne učinke. »Ljubiteljska ■ dejavnost ni okrnjena, temveč gre za boljše sodelovanje z zvezami. Navajanje indeksov med letoma 2003 in 2005 je nekorektno, ker številke niso primerljive, treba je pogledati vsebino. Je pa res, da je vsako leto več akcij in prireditev, zato potrebujejo več denarja.« URŠKA SELIŠNIK V Šentjurju za ljudi v stiski Tempo življenja, vedno večje zahteve na delovnem mestu in procesu izobraževanja, kar najboljše igranje svoje vloge v intimni, družinski in javni sferi je lahko za človeka prehudo breme. V najboljšem primeru lahko z boleznijo podleže nenehnemu stresu, v hujših primerih pa se lahko tudi zlomi. Nespečnost, strah pred prihodnostjo in neuspehom, slaba samopodoba, osamljenost, žalost, občutek brezizhodnosti pestijo vse več ljudi. Že zavest, da v težavah niste sami, je lahko prvi korak k rešitvi težav. Obvladovanje stresa je namreč veščina, ki se je je mogoče naučiti. Pri tem lahko zelo pomaga pogovor z nevtralno tretjo osebo. V ta namen je v začetku februarja začela v Šentjurju pod okriljem Rdečega križa delovati brezplačna svetovalnica. V njenih prostorih na Mestnem trgu 5, v prvem nadstropju, lahko tako vsak četrtek od 17. do 19, ure najdete diplomirano psihologinjo Katjo Senica in absolventko psihologije Tanjo Jazbinšek. Anonimno in diskretno vam bosta pomagali skozi čustvene in osebne stiske, skozi zapletene osebne odnose ter trenutke, ko se zdi prihodnost črna in negotova. Predhodna najava ni potrebna, lahko pa pokličete na številko 03/747-13-60. pavi župan Debelak: »Tu gre predvsem za to, da presežemo občinske meje. Če so tam živeli ljudje, ki so ves čas delali in živeli s Trbovljami, potem mislim, da je prav, da presežemo tako ozko gledanje in jim to tudi formalno omogočimo.« ŠO Sneg razveselil štorske sankače Športno kulturno društvo Rudar Pečovje iz Štor je v nedeljo uspešno izvedlo sankaško tekmo. Vreme jim je tokrat dobro služilo, saj jim je nasulo dovolj snega, medtem ko so tekmovanje v prejšnjem terminu morali odpovedati zaradi odjuge. Sneg, ki ga je v zadnjih dneh v izobilju, je razveselil organizatorje, člane društva ŠKD Rudar Pečovje, ki so se nemudoma lotili priprave sankaške proge. Naravna proga Pečovje-Lipa je bila sicer trasirana že pred več kot dvajsetimi leti, ko je bila v okviru TVD Partizan Štore dejavna močna sankaška sekcija. Z delovanjem so ob koncu 90-ih prenehali. »Člani društva ŠKD Rudar Pečovje smo se leta 2003 odločili, da obudimo športno rekreativno sankanje. Od tedaj vsako leto organizirano pripravljamo tekmovanja,« je povedal Jani Jurkošek. »Letos nas je sprva presenetila odjuga, za nedeljo pa nam je z velikim trudom in vztrajnostjo vseeno uspelo pripraviti progo v dolžini 800 m,« ni skrival zadovoljstva Jurkošek. Po deveti uri so se po njej spustili prvi od 49 tekmovalcev, ki so tekmovali v različnih kategorijah. Absolutni zmagovalec pri moških je bil Tomaž Štingelj, naj hitrejša med ženskami pa je bila Petra Šergan. Po uspešno izvedenem tekmovanju organizatorji že mislijo na naslednjo zimo. PM, foto: NM IH KRAJEV Mračni dnevi za TDC Novi predsednik Turističnega društva Celje Matija Golner - Ostre kritike se z Lišanina prenašajo na občino Člani Turističnega društva Celje (TDC) so se v petek sestali na rednem volilnem občnem zboru. Dosedanji predsednik Aleš Stopar je na začetku, med pregledom lanskega poročila, ugotovil, da so uspeli izvesti skoraj vse projekte, ki so si jih zadali, »navkljub porazni finančni situaciji in polenom pod nogami«. Neuspeh je bil le Valčkov večer ter to, da niso izdali društvenega glasila Lepo mesto. Največji lanski uspeh pa je bila prireditev Pod zvezdami Celjanov, ki je bila prvič v celoti izvedena pod okriljem TDC. Prireditev je požela tudi finančni uspeh, saj so jo izvedli za 700 tisoč tolarjev, namesto za 7 milijonov, na kolikor so jo sprva vrednotili. Prireditev je prinesla okoli dva milijona tolarjev prihodkov, a vendarle niti to ni bilo dovolj, da bi se društvo finančno postavilo na noge. Nadzorni odbor je namreč ugotovil, da se je izguba v društvu povečala za 850 tisoč tolarjev in zdaj znaša že 1,4 milijona tolarjev. Sicer pa je društvo delovalo v skladu s pravili, z načrtom in zakoni. Potrjeno je bilo tudi novo vodstvo, ki je prineslo vsaj dve presenečenji: od nominacije za člana upravnega odbora je odstopil dolgoletni član Ludvik Rebevšek, predsedniško mesto pa je namesto Aleša Stoparja prevzel Matija Golner. Novi predsednik ni predstavil nobenih velikih konceptualnih novosti, zato pa nekaj idej v zvezi s prenovo delovanja društva. Predvsem si želi, da bi mu uspelo zmanjšati dolg društva, zato tudi poziva celjsko občino, da jim izplača tri milijone tolarjev, ki so jih društvu namenili že pred časom. Ugotovil je še, da je Pod zvezdami Celjanov postala samozadostna prireditev ter da bo društvo začelo skupino Celjani tržiti na sorodnih prireditvah, tako po Sloveniji kot drugod. Ludvik Rebevšek, dolgoletni član društva in urednik glasila Lepo mesto, je nad nekaterimi potezami starega vodstva ogorčen. Stoparju in Golnerju še posebej zameri, da Lepo mesto ni izšlo, navkljub temu, da je osebno zagotovil potrebna sredstva. Rebevšek ju je pravzaprav obtožil goljufije, zase pa je izjavil, da je »prizadet, užaljen in žalosten«. Kot gredo ugibanja, je prejšnji predsednik denar porabil za srednjeveški dan, svoj dolg do Lepega mesta pa bo odplačal ta teden, ko bo nova številka glasila končno izšla. Pomembno razpravo je odprl tudi Marjan Ašič, ki je opozoril na težave, ki jih društvu povzroča Mestna občina Celje. Izpostavil je primer zlate vrtnice, nagrade za najlepše urejeno okolico, ki jo TDC podeljuje že približno 50 let. Občina je zdaj začela podeljevati podobna priznanja, skupaj z bogatimi nagradami. Ašič je opozoril, da gre za nekakšno tekmovanje elit in nagrajevanje drug drugega znotraj neke klike. Poudaril je celo, da natančno pozna imena vpletenih, da pa o njih ne želi govoriti. Glavna težava pa je v sa mem odnosu občine do TDC-Ašič je poudaril, kako srt' motno je, da mora takšn0 društvo delovati v hotel11 Evropa, namesto da bi in16' lo prostore na gradu. 0 problem ni v Mihajlu Liša' ninu, kot vse preveč radi p°°' darjajo mediji, marveč v ob' čini. Po Ašičevem je Lišart11 za grad celo koristen, sajse tako na njem vsaj nekaj gaja. »Težava je v občini, ** omogoča, da najnovejši četi' ski graščak to počne, ne & bi se o tem dogovoril s prtv' nim naslednikom Stareg3 gradu, to je turističnim dru»' tvom,« je poudaril, pritefj' nil pa mu je tudi predse^' nik Golner, kije Lišaninu p°' vedal, da enostavno ni®13 smisla, da bi društvo z nji111 gojilo dialog, saj on nir°a možnosti, da bi se pogaP Vse, kar premore v zvezi nastanitvijo na gradu, je nič113 pogodba. GREGOR STAMEJČIČ ; grizl* Nagrajujemo ob 8. marcu Ob 8. marcu - dnevu žena smo pripravili nagradno igro, ki bo razveselila tri zveste bralke Novega tednika in dve zvesti poslušalki Radia Celje. Skrbno preberite prispevke Modnega šiviljstva Barbara, Frizerskega salona Fashion ter Sončnega in lepotnega studia Dotiki in odgovorite na zastavljena vprašanja. Odgovore pošljite na dopisnicah do 8. marca na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom “za 8. marec”. Na Radiu Celje si boste prav na dan žena v posebnih nagradnih igrah med drugim lahko prislužili nagrado Modnega šiviljstva Barbara (šivanje krila in bluze) ter nagrado Studia Dotiki (sončenje). V programu Radia Celje bomo prav tako na ta dan izžrebali tri kupone bralk Novega tednika - nagrade zanje pa bodo prispevali: Modno šiviljstvo Barbara (šivanje krila in bluze), Frizerski studio Fashion (modno striženje, barvanje in fen pričeska) ter Sončni in lepotni studio Dotiki (ličenje). Modno šiviljstvo BARBARA Levec 62 a, Petrovče, tel.: 03/547 31 15, GSM: 041/584 618 ŠIVANJE PO ŽELJI STRANKE, S PRIDIHOM MODNIH SMERNIC Tekstilno-konfekcijski modelarji izdelamo obleko tako rekoč od A do Ž. Stranka običajno sama izbere blago in pride z željo: imela bi krilo, hlače... Tistim, ki dovolijo, pomagam z nasvetom. Sledim modnim stilistom in svetu mode, ki se nenehno spreminja in dopolnjuje. Da sem vedno seznanjena z novostmi, redno obiskujem sejme v tujini, predvsem v Parizu in Milanu. Za letošnjo pomlad, za katero že pripravljamo in šivamo oblačila, strankam priporočam novosti: široke, mehko padajoče hlače, tunike in obleke, ki se nosijo čez hlače in segajo do kolen ali čez, telirane suknjiče oz. blejzerje z globoko fazono oz. reverjem z enim gumbom, pa tudi blejzerje do pasu, zmerno telirane, z ruskim ovratnikom ali brez. Letošnjo pomlad bomo oblečene v krila, ki so bolj frfotava ali balonaste oblike, z dodanimi trikotnimi vstavki, drapirana - z naloženimi gubami iz enakega materiala, všitimi čipkastimi volani... in se vlečejo čez gležnje, skoraj po tleh ali sramežljivo pokrivajo kolena. Skoraj pri vseh oblačilih je mogoče zaznati orientalski pridih - tako barvno kot pri dodatkih, ki so precej bogati. Pojavljajo se rumena, rjave, zažgano rdeči odtenki. Vodi turkizna, ki se spaja z belo, s smaragdno zeleno in ciklamno. Prevladujejo grafika, prepletena z rožastimi vzorci, s kvadrati, krogi, z rombi, ter črte v vseh smereh. Šiviljstvo Barbara lahko obiščete vsak torek in četrtek, ko imamo posebej rezerviran čas za stranke, in sicer med 1. in 18. uro. Zaželena je predhodna najava. KUPON ZA NAGRADNO IGRO Katere preparate uporabljajo v Frizerskem studiu Fashion? Posebnost solarijev v studiu Dotiki je: Kakšna so letošnja krila po besedah Šiviljstva Barbara? Ime in priimek: Naslov:__________ Davčna številka: Frizerski studio Verdev Petra s.p., Ulica talcev 3, 3310 Žalec telefon: 031/305-081 NEGAIN v LASIŠČA, PRIČESKE... VAS MIKA? | Frizerski studio Fashion je salon, ki deluje uspešno že več kot leto dni. Zakaj se ga splača obiskati? Odgovor na to vprašanje je dobil vsak, ki se je pri nas že oglasil. Nudimo vse vrste frizerskih storitev in nekatere kozmetične storitve. V glavnem uporabljamo preparate KEUNEf, ki so zelo znani in kvalitetni. Tisti torej, ki prisegate na kvaliteto, boste pri nas zagotovo našli, kar iščete in potrebujete. Barvanje in prameni nastajajo prav s to kolekcijo, ki jo je možno tudi kupiti. Nudimo modno in klasično striženje, večerne in dnevne pričeske in da bo vaš korak v življenju še lepši, vas naličimo. Težave z lasiščem in lasmi (mastni, suhi, prhljaj) preprečujemo z masažo in uporabo negovalne kozmetike KEUI\£ So pure. So pure je 100 % naravna zeliščno-eterična terapija las in lasišča. Vsebuje eterična olja, ki zdravijo probleme na lasišču in jih regenerirajo. Prav tako jih uporabljamo za relaksacijo. Poskrbimo tudi za nego nohtov, odpravljamo težave z lomljenjem, jih podaljšujemo... Vaši nohti, čeprav krhki in tanki, bodo vredni pohvale. O naši ponudbi se lahko prepričate! Obiščite nas, svetovali vam bomo in skušali najti skupno rešitev za vaš lep izgled in dobro počutje. Tipo d.o.o. Sončni in lepotni studi0 DOTIKI Ljubljanska 36, Celje Tel.: 03 547 39 91 GSM: 041 275 751 postanite OPAZNEJŠI, BODITE IN Poletje je čas dopustov, lahkotnih oblačil in kopalk- P boste za te vroče dni izgledali kar se da čudovito, jetre ukrepati že zdaj. Privoščite si nekaj minut sproščeni sončenja v solariju, kakšno anticelulitno terapijo ali vs masažo telesa, ki vas bo popeljala v svet prave sprosti^6; Lepo, zagorelo telo je želja večine žensk, a le mal° j takih, ki se z veseljem “pražijo” na soncu. Prav tako J tarča zavistnih pogledov tista, ki se že prvi dan na mou sprehaja z lepim, čokoladnim tenom. Tudi vi ste lahk° med njimi, zato obiščite Sončni studio Dotiki in prepričajte, kako enostavno ste lahko zagoreli brez s°nC Brez skrbi se lahko pripravite na morje tudi tisti, ki trP za klavstrofobijo, saj imamo posebne solarije, kjer °sta ■ obraz zunaj kabine. Prav prijetno in še P°s®. r sproščujoče pa je sončenje v solariju z aromaterapij0;. K boste deležni prijetnega pršenja, ki vaše telo osveži navlaži. Pri nas se lahko prepustite tudi terapijam, k1 z . uspešno odpravljajo celulit in topijo maščobe. 0 v različnih anticelulitnih tretmajev in solarija imarn6 Obiščite sončni in lepotni studi Dotiki in si privo^j umik v čudovito sproščenost in vedrino ter za 0 trenutkov pozabite na divj i ritem življ enja. Obiščete ali pokličete nas lahko od ponedeljka do s<»l med 7. in 22. uro, ob nedeljah pa med 8. in 2L u m IH KRAJEV Manj za avtocGstor z i«r°v življenje Na eni zadnjih sej državnega zbora je bila v ospred-iu hitra cestna povezava od broške preko Velenja do avtoceste, tokrat pa je pogansko vprašanje ministru Za promet Janezu Božiču ^stavil poslanec Bojan Kontič. »V našem prostoru ugotav-femo, da brez nadaljnjega razvoja prometne infrastruk-fbre ne bomo uspeli nada-jjevati z načrtovanim razvojni, na kar posebej opozarjajo predstavniki Gorenja. "°trebna je hitra cesta, ki bo Slovenski steklarji na Bučah Na pobudo znanega Mojstra steklarja in direktorja Dekorja Kozje Franca Černelča so v Kozjem ^stanovih Društvo steklarjev Slovenije. »S tem smo naredili prvi korak k povezovanju steklarskih moči v celotnem stovenskem prostoru. Naj-slabše bi bilo, če bi v teh Neusmiljenih časih klonili to se prepustili malodušnost« pravi Černelč. Akcijo je podprla tudi °bčina Kozje, ki je steklar-tooi ponudila v uporabo sta-r° in opuščeno šolsko po-stopje na Bučah. V ureje-Njh prostorih bodo predstavil nastajajočo arhivsko ^irko različnih kristalnih jelkov, brušenih v Dekor-to. Izdelke, ki imajo doku-toentarno vrednost, so že Nfed leti shranili v učilnici °toenjene šole, pri čemer ?e bodo člani društva zdaj °tili urejanja in dopolnjenja omenjene zbirke. Izmikom Dekorja naj bi se Vstopno pridružili še ohranjeni starejši izdelki Steklarne Rogaška in tudi drugih ?toklarn, manjših delavnic N samostojnih obrtnikov jtornočja, ki mu daje pečat jtodicija nekdanjih obsotelj-M in kozjanskih glažut. Se skupaj bi nazadnje po-I e2ala turistična pot Potuhi steklar, ki bi postala se-tovni del dolge evropske Mlarske poti - od skan-VNavskih dežel preko Av-% do Buč. Prvi predsed-Društva steklarjev Slonje je postal Jože Rataj, “toiavalec stekla in zgodo-toar v Pokrajinskem mu-I Vu Celje, ki je pred deset-5)1 služboval v Spominih m parku Trebče na Kozaškem. TONE VRABL več za Velenje povezala avtocestni križ s Koroško, v nadaljevanju tudi z Avstrijo in kasneje s Hrvaško. To je rešitev, ki bi pomenila tudi odpravo razvojnih zagat v tem delu države,« je ponovno, tokrat že petič, opozarjal poslanec iz Šaleške doline, Bojan Kontič, ki je tudi izpostavil veliko število smrtnih nesreč na cesti med Arjo vasjo in Velenjem. »Izgradnja ceste od Velenja preko Slovenj Gradca do Dravograda je uvrščena v tako imenovani dodatni program nacionalnega programa' izgradnje avtoceste v Sloveniji. Lani je bila naročena tudi primerjalna študija variant poteka hitre ceste od Holmca preko Slovenj Gradca in Velenja do Arje vasi. Na zahtevo koroških občin pa smo v letos pristopili k dopolnitvi študije tudi z varianto navezovanja hitre ceste zahodno od Šoštanja s priključkom na avtocesto v območju Šentruperta. Rok dokončanja te študije je do konca letošnjega leta,« je odgovoril minister Božič, podrobneje pa predstavil načrtovana dela na Šaleški cesti v Velenju, kjer dnevno naštejejo do 20 tisoč vozil. Na cesti je predvidena gradnja štirih križišč, naložba pa je ocenjena na 750 milijonov tolarjev. Tako bi pri Šparu nastalo krožišče, letos naj bi izdelali projekt za krožišče pri skakalnici, v naslednjih letih pa še projekta za križišča pred tunelom in pri avtobusni postaji. Z gradnjo bi lahko pričeli v letu 2006, v državi pa računajo tudi na soudeležbo občine. US V tretje le do podžupana Svetniki so v tretje na predlog župana Ivana Suhoveršnika le potrdili podžupana Jožeta Grudnika. Dosedanji predlog, ko je župan Suhoveršnik za opravljanje podžupanske funkcije predlagal Janka Žuntarja, med svetniki ni dobil podpore. Veliko polemik je vzbudila razprava o reorganizaciji Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda občine Mozirje, v katerega sta vključena vrtec Mozirje in Osnovna šola Rečica ob Savinji. Pred časom so svetniki zahtevali reorganizacijo zavoda v smislu, da naj bi se vrtca v Mozirju in na Rečici priključila k šolam, ker naj bi takšna organizacija, tako svetniki, zmanjšala stroške v vrtcih. Vendar bi takšna reorganizacija pomenila ukinitev samostojne OŠ Rečica oziroma njeno priključitev k OŠ Mozirje, zato bo ostala organizacija JVIZ nespremenjena. US Izračunajte si nadomestilo Mestna občina Celje je na svojem spletnem portalu občanom ponudila novo storitev, ki bo marsikomu prišla prav. S pomočjo računalnika si namreč lahko sami izračunate nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V ustrezne rubrike, ki vam jih ponudi računalnik, morate le vpisati ime ulice, za katero vas izračun zanima, ter obkljukati komunalne pritikline, ki jih imate (voda, kanalizacija, elektrika, plin ...). Računalnik vam nato ponudi informativen izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zgolj za primer: za 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Gosposki ulici v Celju je nadomestilo 1.280 tolarjev mesečno oziroma 15.364 tolarjev letno. Vsekakor zelo uporabna storitev.I - BS Z Balkana v Kalifornijo Na februarski zabavi oddaje Radio Balkan v Mestnem kinu Metropol, ki jo vodita Matevž Cene in Silvester Javornik, so prisotni v zameno za glasbene želje zbirali prispevke za radio sprejemnik. Na ta način naj bi tudi celjskim brezdomcem omogočili poslušanje Radia Balkan. V petek sta tako Matevž Cene in Mitja Bombač, prijatelj omenjene oddaje in RTV-serviser, ki se je odločil podariti še rabljen barvni televizor, oboje dostavila v celjsko zavetišče, med prijatelji imenovano tudi hotel Kalifornija. Akcija je naredila požela veselja na obeh straneh. Matevž Cene pa dodaja, da so odzivi še vedno veliki in da je tudi nekaj sponzorjev njegove oddaje izrazilo željo, da bi tako ali podobno akcijo zastavili bolj na široko. V celjskem zavetišču za brezdomce živi trenutno 24 oseb, kandidatov za postelje pa je še nekajkrat toliko. . ST, foto: GK JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03 425 64 00 fax: 03 425 64 12 intervencijska naročila - izven rednega delovnega Sa na tel. št. 031 394 091 Vedno z vami za čisto in prijazno okolje ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALU radiocelje v Marketing ..^ iporcd ^ Odrte j« ^ Komelu w » na štirih frekvencah m 95.1 95. www.radiocelje.com Na Frankolovem, kjer si tamkajšnji šolski sklad prizadeva za nakup zunanjih lesenih igral za najmlajše, so v pomoč pripravili dobrodelni koncert. Na koncert Z igro v življenje, ki bo v četrtek, 3. marca (ob 18. uri v šolski telovadnici), se je odzvalo kar nekaj zanimivih nastopajočih. Med njimi so Kvartet Akord, An-žej Dežan, Majda Petan, Modrijani, Vesele Štajerke in učenci OŠ Frankolovo, ki so se odpovedali honorarjem in vsem stroškom nastopa v korist igral za najmlajše Frankolovča-ne. Nakup igral je osrednji cilj letnega programa šolskega sklada, zaradi česar je pred novim letom pripravil že srečelov. Investicija je vredna približno milijon tolarjev, zato računajo tudi na pomoč donatorjev ter šolskega ministrstva. BJ OBČINA PREBOLD objavlja na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. list RS št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02) ter v skladu z določili Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, št. 12/03 in Ur.list RS, št. 77/03) JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE pare. št. 1031/12 k.o. Latkova vas 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Prebold, Hmeljarska 3, 3312 Prebold, te.: 03/703-64-00, faks: 03/703-64-05, E-mail: občina@prebold.com. 2. Predmet prodaje: Predmet prodaje je nezazidano stavbno zemljišče, katero na podlagi Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Prebold (Uradni list RS št. 58/2004) in Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih občine Prebold - PUP Prebold (Uradni list RS št. 2/2005) spada v mešana območja, katera so pretežno namenjena gradnji stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb. Predmet prodaje je parcela št. 1031/12 k.o. Latkova vas, travnik v izmeri 993 m2 po izklicni ceni 3.475.500,00 SIT. 3. Pogoji in pravila prodaje: 3.1 Nepremičnina se prodaja v celoti, začetna izklicna cena nepremičnine je enaka njeni ocenjeni vrednosti. 3.2 Prodaja se izvede z javno dražbo za prodajo nepremičnine. Parcela se proda po načelu »videno-kupljeno«. 3.3 Davščine na promet z nepremičninami, DDV, druge davke in druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec, v izklicni ceni niso zajeti in jih nosi in trpi kupec. 3.4. Kriterij za dvig cene na dražbi: najmanjši znesek za dvig izklicne cene je 100.000,00 SIT. 3.5. Višina varščine: Pred javno dražbo mora dražitelj plačati varščino v višini 20% od izklicne cene nepremičnine. Varščina se plača na transakcijski račun Občine Prebold pri Banki Slovenije, št. 01374-0100004665, z navedbo »varščina za javno dražbo«. Plačana varščina se uspelemu dražitelju-kupcu všteje v kupnino, drugim dražiteljem, ki na dražbi ne uspejo, se varščina vrne v roku 10 dni po javni dražbi, brez obresti. 4. Rok za sklenitev pogodbe: Pogodba o prodaji nepremičnine se sklene najpozneje v roku 8 dni po zaključku dražbe. Če kupec ne podpiše pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na njegovi strani, Občina Prebold zadrži njegovo varščino. 5. Način in rok plačila kupnine: Kupec je dolžan kupnino plačati v 15 dneh od podpisa pogodbe. Izročitev in prenos lastništva se opravi po celotnem plačilu kupnine in stroškov.Če kupec odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene pogodbe, zapade varščina v korist Občine Prebold, za opravljeno javno dražbo pa se šteje, da ni uspela. 6. Udeležba na javni dražbi in njeni pogoji: Dražitelj mora najkasneje do dne 14.3.2005 do 14.00 ure na sedežu Občinske uprave Občine Prebold, Hmeljarska 3, Prebold, prijaviti svojo udeležbo in predložiti naslednja dokazila: dokazilo o plačani varščini in priložiti celotno številko računa (oziroma banke in št. računa) za primer vračila varščine, - matično, davčno in telefonsko številko in potrdilo o državljanstvu, - dražitelji-fizične osebe: fotokopijo identifikacijskega dokumenta, fotokopija potrdila o državljanstvu, dražitelji-pravne osebe: izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni v originalu ali overjeni fotokopiji, Dražitelji morajo na dan dražbe pred njenim pričetkom predložiti: fizične osebe: osebni ali kateri drugi identifikacijski dokument in potrdilo o državljanstvu, - pravne osebe ali pooblaščenci fizičnih oseb: pisno overjeno pooblastilo. 7. Datum in kraj javne dražbe: javna dražba je razpisana na dan 15. 3. 2005 s pričetkom ob 14. uri in bo potekala v sejni sobi Občine Prebold, Hmeljarska cesta 3, Prebold. 8. Opomba: Občina Prebold na podlagi javne dražbe ni zavezana skleniti pogodbe z najugodnejšim ponudnikom oziroma lahko začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi. OBČINA PREBOLD župan Vinko Debelak, univ.dipl.inž.grad. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško bo v naslednji sezoni okrepil Hrvat Krešo Ivankovič, ki naj bi razbremenjeval dirigenta Uroša Zormana. Pogodbo je podpisal za dve leti. V petek bodo Celjani, ki so »zmasakrirali« Prevent tudi na povratni pokalni tekmi v Slovenj Gradcu, odpotovali v Nemčijo na prvo tekmo četrtfinala lige prvakov, odločitev o polfinalistu pa bo padla v dvorani Zlatorog. V hali Golovec zdaj navdušujejo celjske rokometašice. Tri kroge pred koncem rednega dela v prvi ligi so si praktično že zagotovile na- stop v končnici za prvakinje. Kar zli goli razlike so premagale Olimpijo. Trener Mišo Toplak, sicer nejevoljen zaradi nekaterih potez vodstva kluba, je sicer solidno Majo Grudnik (12 obramb) v drugem polčasu zamenjal z drugo vratarko Vesno Lipov-čič, ki je zaustavila 9 strelov in navdušila. Po izidu 25:22 v 47. minuti so Celjske mesnine dosegle še 11 golov, prejele pa le tri. Na vrhu lestvice je seveda Krim, sledita pa Celeia Žalec in Celje, ki se bosta kmalu spopadla v Golovcu. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ BUB KOMENTIRAMO Daleč od oči, daleč od srca V Celju so spet z debelo zamudo proglasili najboljše športnike. Daje nominirance težko prej zbrati na prireditvi, so vsakoletni izgovori -torej puhli. Vrstni red pri žen-■ skah (Jolanda Čeplak, Urška Žolnir, Petra Nareks) je pričakovan, ni pa mi jasno, kdo vse je pozabil na Dejana Periča. Ja, tistega Periča, kije v prvi polovici leta 2004 branil tako, kot še nikoli poprej. Na tistega Periča, ki je kot kapetan popeljal celjsko moštvo na najvišji vrh. Na tistega Periča, ki si ga je izbrala slovita Barcelona, na tistega Periča, ki je v prejšnji sezoni igral fantastično in bil obenem podaljšana roka Mira'Požuna. Na tistega Periča, ki so ga soigralci med poletom iz Španije (polom z Ademarjem za 13 golov) pogledovali in si raje naročili sok, on pa jim je dejal, naj le spijejo pivo, a v ponedeljek bodo z njim vred začeli sanjati zmago za 13 golov. Perič je moral iz Celja in ko je daleč od oči, je nekaterim očitno tudi daleč od srca ... Poznavalci športa, kot glasovalni aparat imenuje Športna zveza Celje, so vrnili le 95 od 175 glasovnic. Ne skoraj 60-odstotna udeležba, kot je bilo zavajajoče izračunano in obelodanjeno, temveč le 54-odstotna, je sramotna. In predsednik zveze Igor Topole, potem ko je postal uradni prenašalec novic iz atletskega kluba do medijev, ni držal obljube, da bo spremenil sistem glasovanja. Res bi bilo nespametno početi kaj takega! Na »višku moči« se je namreč zgodil eksces, ki skorajda prekaša prejšnje: smučarsko društvo Unior Celje je za najboljšo ekipo izbralo športni klub Hyong. Na vseh preostalih 94 glasovnicah je bilo seveda napisano Celje Pivovarna Laško. Kdor pozna povezave med omenjenima kluboma, ve tudi, kdo stoji za tem početjem. Eduard Kokšarov, Sergej Rutenka in Roki Drakšič, to so asi, in ha Piše: DEAN ŠUSTER njih smo lahko ponosni. O tem nisem nikoli dvomil. Dvomim pa o ustreznosti podeljevanja kompetenc lenuhom in smrduhom, razvajenim zavaljencem, neresnim povzpetnežem ali pa bolestno zagnanim amaterjem. Slej ko prej me bo ujela dolga roka maščevanja. Vendar, je greh želeti bolje? Morda sem v tej smeri resnično preveč kritičen. A gre za moje Celje, za športno Celje. Priznati obenem moram, da v mnogih mestih in krajih na Celjskem in seveda tudi širše, niti glasovanja ne organizirajo, tudi blesteče prireditve ne, kaj šele televizijskega prenosa. Kar določijo preko posebnih komisij, kdo je najboljši. Pravilniki seveda ne obstajajo. Zato prihaja do absurdov. Da je bil kdo najboljši športnik dveh mest, se je že večkrat zgodilo. Lahko bi se še večkrat. Karateist Matjaž Končina je najboljši v Preboldu (kjer je živel v mladosti), lahko biga izbrali tudi v Žalcu, kjer je tekmoval v prvi polovici leta, in še v Kranju, kjer seje izkazal v drugi polovici. Sicer pa so takšne razglasitve ostanek preteklosti, so prestižnega značaja. Še vedno prinašajo določeno čast, ki pa bi jo večina takoj zamenjala za višjo mesečno denarno premijo ali za odmevno zmago, ki bi raztrgala žep. ■ . ■v ©celje na štirih frekvencah Na desnem krilu se je končno razigrala Anja Fic. PANORAMA MALI NOGOMET 17. krog: Nazarje - Ajdovščina 8:1 (1:1); Presečnik (6), J. Šemenc (22, 28), Kolar (28), K. Šemenc (29), Kugler (38), Metulj (39, 40); Slokar (11). Dobovec - Metropol 6:10 (2:5); Iskrač (8), Stres (18), Kosernik (23, 25, 32, 34); Žalac (4), Osojnik (13, 19), Komprej (13), Bevc (16, 23), Blatnik (30, 31, 38), Ignjatovič (35). Vrstni red: Litija 40, Beton 35, Dobovec 30, Puntar 25, Kobarid 22, Metropol 20, Nazarje 19, Tomi Press 18, Ajdovščina 16, Sevnica 14. KOŠARKA JADRANSKA LIGA 23. krog: Pivovarna Laško - Helios 66:56 (13:12, 36:27, 53:42); Troha 19, Jev-džič 18, Antonijevič, Jok-simovič 10, Rizvič 4, Gnji-dič 3, Ugrekhelidze 2; Laš-kevič 16, Janža 14. Vrstni red: Olimpija 40, Zadar, Hemofarm, Partizan 39, Cr vena zvezda, Reflex 38, Pivovarna Laško 37, Gibona, Bosna 36, Slovan 34, Budu-čnost 32, Zagreb, Šibenka 30, Široki 29, Split, Helios 26. 1. A - moški 4. krog lige za obstanek: Rogla - Alpos Kemoplast 91:73 (22:16, 47:27, 70:42); Sivka 25, Hohler 21, Meško 15, Josipovič 13, Bura, Bro-lih 8, Močenik 1; Novakovič 17, Novak 15, Samac, Se-bič 8, Palčnik, Maček, Čebular 7, Ribežl 4. Vrstni red: Koper 34, Rogla 33, Alpos Kemoplast 32, Zasavje 31, Triglav 28, Maribor 27. 1. B SL - moški 21. krog: Hopsi - Nova Gorica 105:95 (18:22, 39:42, 61:58); Bežigrad - Banex 82:68 (24:8, 41:31, 63:48). Vrstni red: Nova Gorica 35, Loka kava, Hopsi 34, Bežigrad 32, Rudar, Banex, Radenska 30, Hrastnik 29, Litija 28, Fragmat 26, Polje 25, Olimpija mladi 23, Ilirija 22, Ajdovščina 21. 2. SKL - vzhod 17. krog: Celjski KK - Grosuplje 70:79, Ptuj - Pivovarna Laško B 76:99, Ruše - Nazarje 96:74, Prebold - Super-ga 82:68. Vrstni red: Celjski KK 31, Pivovarna Laško 29, Grosuplje 28, Nazarje, Ježica, Maribor 26, Ruše 25, Ptuj 22, Prebold 22, Super-ga 20. 3. SKL - vzhod 14. krog: Podčetrtek - Rogaška 99:92, Vojnik - Slovenska Bistrica 80:84. SAVINJSKA LIGA -BRGLEZ.COM 13. krog: Team Celje -Laško 59:60, Parižlje - We-rinox 80:87, Žalec - Brglez 82:76. Vrstni red: Žalec 20, Brglez 19, Laško, Gomilsko 18, Team Celje 15, Parižlje 13, Werinox 12. 1. SL - ženske 1. krog lige za 2. del: Ilirija - Merkur 60:105 (11:27, 25:58, 37:79); Gavranič, Oven 11; Čonkova 24, Gavri-loska 20, Laskova 14, Erkič 10, Jereb 9, Komplet 8, Markovič 7, Lesjak 6, Mlakar 4, Jurše 3. ROKOMET 1. SL - moški 13. krog: Celje Pivovarna Laško - Krka 42:27 (21:13); Gorenšek 9, Brumen 8, Gajič, Natek 6, Bilbija 4, Zorman 3, Kozomara, Kozlina 2, Mlakar, Lollo 1; Hribar 9, Kukavica 5. Termo - Gorenje 28:34 (14:18); Jelčič 7, Ivančič 6; Ilič 9, Sovič, Zrnič 6, M. Oštir, Sirk, L. Dobelšek 3, J. Dobelšek, Bedekovič, Ši-mon, Lesar 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 26, Gorenje 19 Trebnje 18, Ormož 17, Gold klub 15, Termo, Prevent 14, Rudar 12, Koper 11, Krka 8, Sviš 2, Prule 0. 1. SL - ženske 15. krog: Celje Celjske mesnine - Olimpija 36:26 (17:13); Pršič 10, Fic 7, Šon, Potočnik 5, Filipovič, Toplak, Majcen 2, Jug, Skutnik, Kranjc 1; Cigoja 7, Puš 6. Izola - Celeia Žalec 27:36 (11:18); Lesnik 7, Maršič, Hrnjič 5; Petrinja 8, Irman 7, Stevanovič, Kikanovič 5, Futač 4, Sotler 3, Korun, Naglič, Novak 1. Vrstni red: Krim 30, Celeia Žalec 23, Celjske mesnine, Burja 20, Olimpija 16, Loka kava 15, Ptuj 14, Izola 6, Kočevje 2, Polje 0. ODBOJKA 1. SL - moški 1. krog lige za prvaka: Bled - Šoštanj Topolšica 0:3 (22, 23, 14); Pleško, Potočnik 14; Fujs 11, D. Sevčnikar 10, Pomer 8, Tot 5, Satler, Sovinek 2, Čebron, Pavič 1. Vrstni red: Bled 51, Kamnik 41, Olimpija 38, Šoštanj 36. Nazarje rešeno, Dobovec tretji Le še krog je do konca red' nega dela prvenstva ffle, najboljšimi slovenski1111 klubi malega nogometa. zarjani so si z zmago pr01 ajdovskemu Kixu žago10' vili obstanek med elito. Dobovčani so spet dož©r li hladen tuš v domači dvoU ni (poraz z ljubljanskim tropolom), a bodo v konČF1 co zagotovo krenili s tretje© mesta. Nazarjani so sicer V°._ grešali poškodovanega Vefl\ sa Delameo, bivšega repj^ zentanta, ki soigralcem ne mogel pomagati tudi ko© tedna na zaključnem turnJp ju slovenskega pokala. V P°: finalu se bodo nogometaš11 Zgornje Savinjske dolin6 Tolminu zoperstavili do11© čemu Puntarju. ŠPORTNI KOLEBA* TOREK, 1. 3.^ ROKOMET 1. SL, moški, 14. krog. pj. pelje: Gold club - Celje vovarna Laško. SREDA, 2. 3. ROKOMET 1. SL, moški, 14. krog. , lenje: Gorenje - Ormož 1 ODBOJKA 1. SL, moški, 2. krog prvaka: Šoštanj Topol51 Kamnik (20). NOVI TEDNIK 9 . Zrečani povsem nadigrali Šentjurčane Minuli konec tedna, v katerem so se po dveh tednih k prvenstvu vrnili košarkarji, ni prinesel niti razočaranja niti pretiranega veselja ekipam s Celjskega. Nekako je bilo vse po pričakovanjih, z izjemo v Zrečah, kjer so domačini bistveno lažje prišli do zmage, kot so pričakovali. Precej težje kot v pokalu Laščani so v Jadranski ligi doma proti Heliosu odigrali srečanje, v katerem spodrsljaja ni smelo in ga tudi v bodoče ne bo smelo biti, če želijo na zaključni turnir v Beograd. Med tednom je namreč Bosna v zaostalem srečanju premagala Crveno zvezdo in pivovarje ujela na osmem mestu na lestvici. Vse to in slaba igra v finalu pokala proti Unionu Olimpiji je vsekakor vplivalo na predstavo pivovarjev. Ti so se še kako namučili z Domžalčani, ki so prišli neobremenjeni presenetiti. Da se to ni zgodilo, sta poskrbela Aleksandar Jev-džič (18 točk, 58-odstotni met, 8 skokov) in Robert Troha (19), ki sta bila ob dobri obrambi gonilna moč ekipe Aleša Pipana. Prav obramba pa je bila tista, ki je prinesla zmago, saj ko v napadu ni šlo, ko so Domžalčani zapretili, je ta element igre odločil v prid Laščanov. Zdaj imajo 14 zmag, enako kot Gibona (tekma manj) in eno več od Bosne. Do konca je še sedem tekem, potrebne bodo vsaj še tri, če ne štiri zmage. Za prvo bo morda priložnost že v soboto, ko odhajajo Laščani v Zagreb k istoimenski ekipi. Peterka kroga: Jevdžič, Troha (Pivovarna Laško), Sivka, Hohler (Rogla), Nu-hanovič (Elektra). Igralec kroga: Boštjan Sivka (Rogla). Trener kroga: Matjaž Ču-ješ (Rogla). presenečenja se ni dalo Šoštanjčani so v sredo v ligi za napredovanje (prvaka) gostili ekipo Slovana, ki je pokazal, da je še vedno premočan za ekipe iz L A lige, če le igra na vso moč. Tako je bilo tudi proti Elektri. Kodelj evčani so s tesnim pokrivanjem uspeli ustaviti prvega domačega organizatorja Miho Cmera, brez katerega prave igre Elektre ni. Ob tem je odpovedal še v lanski sezoni član Slovana Marino Buršič in poraz je bil neizbežen. Električarji so se sicer borili po najboljših močeh, imeli razpoloženega Sa-liha Nuhanoviča (18, 7 skokov), a ko je moral s parketa, je bilo odpora konec. Elektra je zdaj četrta, pri čemer za vodilno trojico zaostaja za zmago. V soboto jo čaka gostovanje v Postojni. Nič od derbija V ligi za obstanek je bil papirnati derbi na sporedu v Zrečah, a od tega ni bilo nič, zahvaljujoč predvsem dobri igri Rogle ter povsem brezvoljni in neorganizirani igri Alposa Kemoplasta. Očitno se v vrstah Šentjurčanov nekaj dogaja, kar ne zna razložiti niti trener Matjaž Tovornik: »Ne vem, kaj je z mojo ekipo, saj igra povsem razglašeno. Kot da bi nekateri želeli s svojo igro kaznovati ali mene ali klub. Potreben bo oster sestanek in tudi kazni, drugače ne bo šlo.« Dodajmo, da je trener želel kazni že po porazu proti Zagorju, a se uprava s tem ni strinjala, zdaj pa bo morala povleči nekatere poteze. Zrečani se na težave Šentjurčanov niso ozirali in so prikazali eno najboljših iger sezone. Odlični kapetan Boštjan Sivka (25, 80%, 12 skokov) je bil skupaj z Dejanom Hohlerjem (21) nerešljiva uganka za goste, ki so zaostajali že tudi za 28 točk. Kak- NA KRATKO Čeplakovi rekord dvorane Chemnitz: Atletinja Jolanda Čeplak je na dvoranskem Mitingu v Nemčiji s časom 2:00,04 prepričljivo zmagala v teku na 800 m. Po nastopu je bila zelo zadovoljna, saj je Praktično vso progo pretekla sama in se na cilju izvrstno Počutila. To je bil zadnji nastop najboljše slovenske športnice zadnjih treh sezon pred dvoranskim evropskim prvens-tv°m v Madridu od 4.do 6. marca, kjer bo branila zlato °dličje. Čeplakova je dosegla tudi rekord dvorane. Uspešen začetek sezone Ruše: Na 28. mednarodnem S.K.I.F. karate turnirju je Pet tekmovalcev iz KK Celje uspešno zastopalo barve kluba. ^°k Ojsteršek in Alen Julardžija sta v svojih kategorijah ,'°segla prvi mesti v katah, Sebastian Kantužer pa drugo v atah in prvo mesto v borbah. Podrli največ kegljev Magreb: V soboto so se kegljači Medobčinskega društva p®Pih in slabovidnih Celje udeležili turnirja na Hrvaškem. t kipa, ki so jo sestavljali Matej Žnuderl, Jaka Vodušek in arija Fras, je domov prinesla pokal za osvojeno prvo me-°- Podrli so 1481 kegljev. (JŽ) Junaka zmage nad Domžalčani, ki so zgrešili kar 11 prostih metov (Laščani le enega), sta bila Robert Troha in Aleksandar Jevdžič. šna je bila igra Rogle, pove tudi podatek, da Ilija Petrovič sploh ni stopil na parket, ker za to ni bilo potrebe. Po srečanju je bil seveda vesel domači strateg Matjaž Čuješ: »Čestitam svojim fantom, 'saj so odigrali natančno tako, kot smo se dogovorili. Pri tem je prednjačil Hohler, ki je dokazal, da se razvija v odličnega organizatorja igre. Pričakoval sem večji odpor gostov, katerim se je poznala odsot- nost Muliča. A tudi če bi igral, bi ob takšni naši predstavi vseeno slavili.« Zrečani so z enajsto zmago že praktično rešeni izpada (če bo sploh kdo izpadel), medtem ko morajo Šentjurčani še vsaj enkrat ali dvakrat zmagati. Priložnost bodo imeli že v soboto v Hru-ševcu proti Kopru, medtem ko bo Rogla gostovala v Kranju pri Triglavu. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Boleč poraz v Cerknici Kegljavkam celjskega Miroteksa se je v soboto pripetil črn scenarij. Na derbiju 16. kroga v L A slovenski ligi so s 5,5:2,5 izgubile proti domači ekipi Bresta. Varovanke Lada Gobca so podrle 3.230 kegljev, domačinke pa 52 več. Slednje vodijo na lestvici pred Miroteksom z dvema točkama prednosti, do konca sezone pa sta le še dva kroga. Če bodo Cerkničanke na preostalih dveh tekmah zabeležile obe zmagi, bodo prvič v zgodovini Slovenije osvojile naslov državnih prvakinj in vzele skalp Celjankam, ki so se ga pred tem veselile osemnajstkrat. »Zadnja dva, tri mesece imamo probleme s poškodbami in boleznimi, zato ne moremo stoodstotno računati na Mariko Kardinar in Biserko Petak, bolni sta bili tudi Barbara Fidel in Brigita Strelec, dan pred tekmo pa smo ostali še brez obolele Mire Grobelnik. V prvem delu srečanja sta dve domači tekmovalki odlično odigrali, podrli 50 kegljev več kot ponavadi in tako so domačinke prišle v vodstvo. Barbara Fidel je izgubila proti najboljši igralki Tadeji Gornik, slabo pa sta odigrali tudi Jožica Šeško in Nina Podlesnik. Cerkničanke so preveč povedle, razlika je bila prevelika in kljub odlični igri Nade Savič v nadaljevanju, jih nismo mogli več ujeti,« je srečanje komentiral celjski trener Lado Gobec, ki ni bil preveč razočaran. »Vsaka stvar se mora enkrat končati in kot kaže letos ne bomo prvaki, kajti Cerkničanke zagotovo ne bodo izgubile nobene tekme,« je še dodal. Celjankam je poleg poškodb poraz prineslo tudi kegljišče v Cerknici, ki ga dobro poznajo le domače igralke. Gobec upa, da bodo v 14 dneh sanirali vsaj nekaj poškodb (v nedeljo si je koleno poškodovala tudi Rada Savič) in tako brez skrbi odpotovali na Poljsko na povratno srečanje četrtfinala evropske lige. OSEBNO Najprej otroci, zdaj medalje Ko človek spozna kot hrast grajenega Eduarda Kokcharova (njegovo ime so poslovenili v Edija Kok-šarova), veliko zvezdo Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, ki se je leta 1975 rodil ob Črnem morju, kjer so vremenske razmere povsem enake kot v Sloveniji, takoj ugotovi, da gre za poštenega, zanimivega in zabavnega sogovornika. Za pravega Rusa, ljubitelja tamkajšnjih šansonov, ki je moral vodko leta 1999 zamenjati z laškim pivom. Tujec, ki se v knežjem mestu, kamor je pripeljal tudi ženo, ki mu je povila dva otroka, počuti kot doma. Mladenič, ki ga ob Črnem morju še vedno čaka mlajša sestra. Športni zvezdnik, ki ga je zelo navdušil film Ocea-novih 12. In gurman, ki obožuje morske dobrote. Edi Kokšarov, preprost, zgovoren in navihan ruski Celjan, ki še vedno ne more pozabiti knjige Milijonar. Knjige o človeku, ki je obogatel, vse izgubil in znova priplezal na vrh. Se pravi svoje biografije, kjer je seveda treba izpustiti poglavje o padcu navzdol. Naš Edi gre namreč vsako leto višje in višje. Nič čudnega, da je sinoči opravil s konkurenco in postal celjski športnik leta. Kljub očitkom, da je Rus in da to ni najbolj prav. Mi ga s tem seveda nismo želeli obremenjevati, zato smo šli raje na popotovanje ob Črnem morju. Greva najprej v vašo rodno Rusijo. Ali pogrešate ruska dekleta? Skorajda ne, saj je tudi v Sloveniji veliko lepih deklet. Povrhu tega pa sem poročen z Rusinjo. So Slovenke v postelji bolj vroče od Rusinj? Nisem jih še poskusil. Mi žena ne dovoli (smeh). Saj res, me sploh razumete ali bi raje govorila rusko? Raje bi govoril rusko, toda tudi slovensko znam dobro, tako da ni težav. Kdaj ste nazadnje plesali kalinko? Nikoli, ker je ne znam (smeh). Mi znate našteti vsaj pet ruskih filmskih ustvarjalcev, ki so dosegli tudi svetovno slavo? ■Težko. Recimo Ni kita Mi-halkov in seveda legendarni Sergej Eisenstein, avtor Ok-lepnice Potemkin. V kolikšnem času ste sposobni spiti liter vodke? Odvisno od družbe. Če bi jo spil, bi me morali domov odnesti na ramenih. Poleti sem spoznal Ana-stasijo Zaharovo, odlično in zelo seksi slikarko iz Sibirije. Jo poznate? N e poznam in j e zaradi žene tudi ne bi smel spoznati (smeh). Ko sva že pri Anastasiji, zelo bi bil vesel, če bi nam končno izdali resnico in povedali, ali so jo ubili skupaj z ostalimi člani družine Romanov ali je resnično preživela in se spremenila v eno največjih teorij zarote vseh časov? Ubili so jo skupaj s starši. To so bili namreč časi, ko si napake zagotovo ne bi privoščili. Znani ste kot verižni kadilec, kako to, da cigarete ne vplivajo na vašo telesno pripravljenost? Če se telo navadi na cigarete, je vse v redu. Vem, da kajenje ni zdravo za športnika. Je pa res, da me cigarete umirjajo, kadar sem živčen. Ste eden najboljših rokometašev na svetu. Kakšen je občutek? Nimam se za najboljšega rokometaša na svetu. Delam tako, kot znam. Če mi kdo reče, da sem eden izmed najboljših, pa sem seveda vesel. Ko ste dobili otroka, ste osvojili tudi medaljo. Kdaj bo na sporedu naslednji otrok? Za našo družino sta dovolj dva. Da sem dobil medaljo in otroka, je bilo res veselo naključje. Zdaj se bom raje specializiral samo za medalje. Je Miro Požun boljši trener od Vladimirja Maksimova? Ne morem ju primerjati. To sta dva povsem različna sistema, dva povsem različna načina treninga. Kako se kot tujec počutite v Celju? Nisem več tujec. Mislim, da bi bil tujec, če bi se vrnil v Rusijo. V Celju mi je res fino. Slišal sem, da so Rusi neverjetni ljubimci, ki lahko svojo partnerko v eni noči zadovoljijo tudi do dvajsetkrat. Sem slišal prav? Ljudi, ki bi bili kaj takega sposobni izpeljati v živo, še nisem srečal (smeh). Mi znate povedati polni imeni Stalina in Lenina? Uljanov Vladimir Lenin in Josef Visarijonovič Stalin. In jasno, bi bili jezni, če bi vam rekel Rasputin? Ne bi bil jezen, samo ne bi imel pojma, kakšno zvezo imam z njim. IZTOK GARTNER m Moški v sobi vzburja ženske Ljubitelji poezije lahko od konca minulega leta posežejo po že četrti pesniški zbirki Celjana Zorana Pevca - Moški v sobi. Avtor bralce vodi skozi življenje današnjega moškega, skozi njegovo krizo identitete, pri čemer skuša tega velikega popotnika, opazovalca in »nepremagljivega lovca« tudi ironizirati. »Moški v sobi je pravzaprav prispodoba za moški subjekt, ki sicer potuje iz enega v drugi položaj, v bistvu pa se giblje znotraj okvirov, ki začrtujejo življenje. Ob tem se spominja dogodkov, ki so ga spremljali v življenju, svojih staršev, ljubezni, spoznanja življenja. Moški v sobi podobno kot Beckettov Godot ves čas čaka na veliki dogodek, ki pa se nikoli ne zgodi. Pričakovanje ostaja, kot ostaja želja, ki je nedosegljiva. Pa vendar brez tega gonila, hrepenenja po nečem, ne bi bilo bivanja, zato moški v sobi vseeno poskuša in po svoje tudi živi svojo pot, ki jo Zoran Pevec je prepričan, da poezija, kljub temu da živimo v virtualni resničnosti in izrazito digitalnem informacijskem svetu, še vedno bistveno osmišlja človeka. tako ali drugače mora pre- ličnih odzivov na raznih pred- hoditi,« umetnik jedrnato str- stavitvah po celi Sloveniji, si ne sporočilo svoje zbirke. Zoran Pevec ne dela utvar, da Da je Moški v sobi vzburil bodo njegove pesmi takoj predvsem pripadnice nežnej- ' vzbudile vsesplošno zanima-šega spola, dokazujejo tudi nje javnosti, saj je poezija ugodne ocene sedmih avtoric »preveč ezoterična, da bi lah-spremne besede k zbirki. Če- ko bila v času nastanka zani-pravje zbirka deležna tudi od- miva za široke ljudske mno- žice«. Koliko je posamezna av-topoetika zares dobra, se namreč pokaže šele čez čas, zadovoljen pa je, do so jo takoj sprejeli »kredibilni bralci in kritiki, v katere verjamem«. Zbirka Moški v sobi je izšla pri Društvu Apokalipsa. Uredil jo je Primož Repar ter lektorirala Manica Baša. Zoran Pevec je izdal še zbirke Orbis pictus, Zapisi pozabljenih in Pod silikonskim nebom. Ekonomist in profesor slovenščine, vodja strokovne knjižnice v Cinkarni, član Društva slovenskih pisateljev in predsednik Celjskega literarnega društva pravi, da vse našteto počne za »hobi« oziroma za preživetje. »Kar delam zares, pa je poezija«, ki mu pomeni »isto kot zagnanemu avtomehaniku orodje, avtomobil, človek, ki ga vozi in domišljija, ki ga po poti odpelje v daljne, nepoznane kraje«. BOJANA AVGUŠTINČIČ Peti evangelij med Celjani V Galeriji sodobne umetnosti, Likovnem salonu Celje ter v Špitalski kapeli in Marijini cerkvi v Celju odpirajo v petek mednarodno razstavo Peti evangelij. Ob 18. uri se bo otvoritev začela v Galeriji sodobne umetnosti Celje, ki jo bosta s performansom Jožef pospremila Estela Žutič in Gilles Duvivier. Ob 19. uri se bo dogajanje preselilo v Likovni salon Celje, kjer bo svoj performans izvedel hrvaški umetnik Pe-tar Brajnovič, na koncu pa bo sledil vodeni ogled do ostalih razstavnih prizorišč, Špitalske kapele in Marijine cerkve v Celju. Ob že omenjenih umetnikih se bodo predstavili še drugi ustvarjalci s Hrvaške, iz Slovenije, ZDA in Velike Britanije. »Razstava Peti evangelij, ki bo na ogled do 2. aprila, se začenja na točki, kjer bi lahko rekli, da se je izpel postmoderni princip igre, lahkotnega pre- vrednotenja vsakršnih znakov in simbolov, vključno z religioznimi, saj je njeno bistveno izhodišče umetnik, ki mu religiozna izkušnja ni tuja. Razstava bo predstavila tako avtorje, ki so si zgradili svoj lastni religiozni sistem, kot tiste, ki sledijo obstoječim,« sporoča kustosinja Nevenka Šivavec. Na razstavi bodo tako v celoti predvajali Teorema, Pa-solinijev film iz leta 1968, na ogled bo radikalni feministič- ni poseg v izročilo Stare zaveze umetnice Helene Aylon, ki izhaja iz tradicije ortodoksnega židovstva, obiskovalci bodo povabljeni tudi k poganski maši v obliki nadrealne video metafizike, k srečanju z budizmom v obliki videomeditacije, k meditaciji in razkrivanju čudežev v »realnem času« trajanja razstave, k razpoznavanju politične alegorije in analizi pa-tosa. BOJANA AVGUŠTINČIČ Uroš Perič kot Ray Charles V Plesnem forumu Celje bo v soboto ob 21. uri koncert mladega Celjana, pevca in glasbenika Uroša Periča, znanega kot interpre-tatorja in imitatorja lani preminulega slepega pevca Raya Charlesa. Kot pravi sam, se je prvič, ko je slišal peti Raya Charlesa, zaljubil v njegov glas, v katerem je občutil vso tragiko njegovega življenja - njegovo veselje in žalost. Vase je vsrkal njegov način igra- nja klavirja in prepevanja ter ga začutil kot del sebe, ne da bi ga hotel posnemati. V tem je bil tako dober in prepričljiv, da je v kratkem času zbudil zanimanje. Kot gost je sodeloval v TV-oddaji Tistega lepega popoldneva in Dobro jutro, bil je gost orkestra Žabe, Venusi... Z orkestrom Moonlighting Orchestra trenutno pripravlja večji koncertni projekt, ki ga bo predstavil prav to soboto v Celju. SB Trio of Accordion Tribe Na odru in filmskem platnu Mestnega kina Metropol bo v petek, 4. marca, ob 20. uri koncert Tria of Accordion Tribe. Samosvoji glasbeniki, virtuozni harmonikarji in skladatelji bodo s svojim nastopom v Celju zaključili evropsko premierno popotovanje nagrajenega dokumentarnega filma Accordion Tribe. Po projekciji filma bo sledilo druženje s člani skupine. Odgovorite na nagradno vprašanje, na katero glasbilo igrajo člani Tria of Accordion Tribe, in odgovor pošljite v SMS-nabiralnik Radia Celje: 031 760 461. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nekaj nagrajencev, ki bodo prejeli vstopnice za ogled filma in koncert, v sodelovanju z Mestnim kinom Metropol pa bomo podarili tudi nekaj albumov. Žrebanje med pravilnimi odgovori bo v oddaji Filmsko platno, v sredo, 2. marca, ob 16.20. SB VODNIK TOREK. 1.3. ČETRTEK, 3.3. 10.30 in 17.30 Muzej novejše zgodovine ______Celje_______________ Demonstracija obrtni ka - frizer, ga. Tatja na Frajle - Maslo 17.00 Knjižnica Rogatec Ura pravljic za najmlajše 18.00 Muzej novejše zgodovine Čelje -Muzejska kavarnica Celje na starih zemljevidih okrogla miza 19.00 Knjigarna Antika Avtorji založbe Apokalipsa iz Ljubljane literarni večer 19.30 SLG Celje ~~ M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, premiera SREDA, 2.3. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku____________ C. Walters: Kdaj bo pomlad prišla pravljična ura 18.00 Dvorana Zveze kulturnih društev Celje _____________ Bralni večer celjskega literarnega društva, z redno literarno delavnico 19.30 Dom sv. Jožef Celje Monokomedija Hagada 10.45 Gimnazija Celje-______Center - knjižnica Dan ustvarjalnosti dijakov Gimnazije Celje-Center predstavite v poezije 16.00 ŠMOC Laško Kako polepšati vrt? ustvarjalna delavnica - izdelava lampijonov 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina_____________ Ura pravljic za najmlajše 18.00 Mladinska knjiga Celje_______________ Ciciklubove pravljične urice 19.00 Medobčinska matična knjižnica ______Žalec_______________ Ivan Grobelnik - Ivo: Harmonika, škarje in Stari pisker predstavitev knjige 19.30 SLG Celje ~ M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Kulturni center ______Laško_______________ Gledališče Satirikon: Poljub za lahko noč romantična komedija 21.00 Kud Kljub Kathleen Yearwood, Kanada koncert V TRGOVINI S TEKSTILOM EKVOUNG FASHION, GOSPOSKA 1, CELJE RAZPISUJEMO PROSTO DELOVNO MESTO: TRGOVEC -POSLOVODJA Pogoji: O V. stopnja izobrazbe O izkušnje na delovnem mestu trgovec O poznavanje dela z računalnikom O prijaznost, odgovornost, komunikativnost, O samoiniciativnost... Svoje ponudbe pošljite v 8 dneh na naslov: PINOCCHIO D.O.O. GOSPOSKA 1 3000 CELJE Kulak za cunami Žrtvam cunami ja v jugovzhodni Aziji bodo celjski gledališčniki darovali izkupiček predstave Moj ata, socialistični kulak. Na sporedu bo v nedeljo, 6. marca, ob 18. uri. To bo že 35. ponovitev te Partljičeve bridke komedije, kot jo imenuje avtor, s katero je ansambel nasmejal občinstvo doma in na gostovanju. Uspešnica je prejela na letošnjih Dnevih komedije laskavo oceno občinstva (4,58) in pristala na drugem mestu. Aljoša Koltak v vlogi Tinčka je bil na Dnevih komedije izbran za komedijanta večera. Moj ata, socialistični kulak je zgodba o usodi malega človeka, v kateri nastopajo: Renato Jenček v naslovni vlogi ata Maleka, Jagoda, Tina Gorenjak, Bojan Umek, Miro Podjed, Zvone Agrež in drugi. Delo je režiral Mihail Babiak. MP Težka preizkušnja Kathleen Yearwood Pohod po Sloveniji bo v četrtek tudi v Celje prinesel kanadsko kantavtorico, akti' vistko in pisateljico Kathleen Yearwood. Z basistom Regom Elderjem bo nastopila ot> 21. uri v Kljubu. Koncert, ki ga je podprlo tudi kanadsko ministrstvo za kulturo, združuje akustično f'<$• glasbo z noise in grind glasbenimi elementi. Besedila so podobno kot glasba - jezna, zop1' na in »neposlušna z razlogom«. Avtorica že šestnajst let izvaja svojo »pasje cinično in otožno obrt«. Znana je po močnem emocionalnem naboju, saj publiko dostikrat pripraVl do solz. Avtorica je besna na marsikaj: na genocide, ki se še izvajajo, na revščino, diskriiri' nacijo, na državo in ostalo. Najbolj pa jo besnijo ljudje, ki so tiho. Kot pravi sama: »Upari*; je drugo ime za samomor«. & Nytc Navdušeni izletniki so si izmislili nov slogan: »Kdor v Tušu kupuje, pri izletu privarčuje.« Teden prezgodaj čakal avtobus Maja bo Engrotuš na izlet peljal tudi bralce Novega tednika Podjetje Engrotuš je v soboto člane Tuš kluba odpeljalo na izlet v Prekmurje, natančneje v Krajinski park Goričko. Da so bili izletniki nad Tuševo akcijo navdušeni, ni treba posebej Poudarjati, saj je izžrebanec iz Rimskih Toplic od Vzhičenosti pozabil prebrati datum izleta in se je pred Planet Tuš, od koder je bil °dhod, odpravil že prejšnjo soboto. Ko avtobusa le ni bilo od nikoder in izletnikov tudi ne, je vedel, da se k prenaglil. Minulo sobo-1° ni prišel zaman. Slabo vreme ni pokvarilo •'azpoloženja štiridesetim naključno izžrebanim članicam ‘n članom Tuš kluba, saj so z dobro voljo in s smehom pregnali sneg in v Lenartu priklicali sonce. Da med potjo ne bi bilo komu dolgčas, je poskrbel moderator Dušan, ki je zbijal šale na račun Tuša, voznika avtobusa, Muja in Hasa ... »Glede na to, da imamo suhe Tuševe žemlje za malico,« se je šalil, »so tudi mastni vici dovoljeni.« Po uri in pol vožnje so izletniki prispeli v vas Cankova, kjer se začenja pred dvema letoma ustanovljen Krajinski park Goričko. Tam jih je čakala vodnica, ki je povedala, da meri naj višji vrh Goričkega - domačini mu pravijo prekmurski Triglav -418 metrov ter da so park ustanovili kot novo turistično 6t* °9ledom največjega gradu v Sloveniji, ki ima toliko sob, kolikor je ®n' v letu, ter votlino, v kateri je nekoč živel zmaj z zlato krono. možnost na tem območju, »saj je bil ta del Slovenije od države vedno zapostavljen«. Izletnike je pot vodila mimo akumulacijskega Ledavskega jezera, primernega zlasti za ribolov, do naselja Grad, kjer stoji največja baročna graščina v Sloveniji. Grad, v katerem sta sedež krajinskega parka in informacijski center parka treh dežel, obnavljajo s pomočjo programa Phare, v njem pa so ob poročni dvorani tudi delavnice domače obrti (črna kuhinja, žganjekuha, tkalstvo, zeliš-čarstvo, lončarstvo, kovaštvo in kolarstvo), urejen pa bo še muzej, kjer bo razstavljena zbirka starin. Sledila je vožnja mimo stratosferskega balona v Že-navljah, kjer sta leta 1934 zasilno pristala belgijska znanstvenika. O tem dogodku obstaja poročilo v prekmurščini, ki opisuje paniko in jezo ljudi, saj niso vedeli, kdo sta človeka, ki sta ravnokar priletela z neba in poteptala ves fižol... V Selu je sledil ogled edinstvene romanske rotunde iz 13. stoletja, ki hrani bogate in zanimive freske, v njej pa se na obredu katoličani zberejo dvakrat mesečno. Pot se je končala v Murski Soboti, kjer je podjetje Proconi izletnike pogostilo s svojimi izdelki, to je z že pripravljeno hrano Pogrej in pojej. Da je bila hrana izvrstna, so pokazali pomazani krožniki, le pri pijači so se izletniki nekoliko nazaj držali, saj niso vedeli, da je tudi ta zastonj ... Podobne akcije po celi Sloveniji bodo v Engrotušu pripravili tudi v prihodnjih mesecih, pri čemer v sodelovanju z našo medijsko hišo podoben izlet pripravljajo že maja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Mitja Vdove bo dve mali f jajci in eno veliko okrasil še s kristali Swarovsky. Lov se nadalj j^uv a v iiauaijujv, i uitvmjtuut i»yu pa. ivui vse kaže. tudi nimate težav. Pridno izrezujte kupone v torkovih'številkah Novega tednika in pustite domišljiji prosto pot pri ustvarjanju pisanic. Tudi v podjetju ADAMAŠ ne držijo križem rok! Ponovimo nekaj besed a veliki velikonočni nagradni igri: sodelujte in zmagujte, ustvarjajte in razveseljujte z izvirnimi pisanicami še dmge. Izvirno okrašena jajca, narejena tudi iz kakšnega dragega materiala, opremljena s točnimi podatki in telefonsko številko izdelovalca, bomo zbirali vse do petka, 18. marca do 12. ure. Posebna komisija, ki bo izbrala najlepše in najbolj izvirno okrašeno velikonočno jajce, bo zmagovalca objavila in predstavila v torkovi številki Novega tednika, 22. marca. Na Radiu Celje pa bodo rezultati objavljeni v sredo, 23. marca dopoldne. To pa še ni vse! Hkrati z izborom naj lepšega in najbolj izvirnega velikonočnega jajca vas vabimo na lov na srebrno ADAMASOVO jajce. Unikatni izdelek si lahko prislužite z nekaj sreče in sodelovanjem v naši nagradni igri. Če nimate ustvarjalne žilice, lahko sodelujete tako, da odgovorite na nagradno vprašanje. Dobitnika te dragocenosti bomo izžrebali med kuponi z imeni tistih, ki nam bodo poslali ali svoj izdelek (pisanico) ali pravilni odgovor na vprašanje! To pa še ni vse! »Naj« pisanico, najlepše in najbolj izvirno narejeno in okrašeno jajce, bomo nagradili z lepimi, bogatimi, prazničnimi košaricami, iz bobna pa med kuponi izžrebali dobitnika velikega, srebrnega ADAMASOVEGA jajca in dveh manjših. Sodelujete pa lahko tudi v obeh igrah hkrati: s pošiljanjem kuponov in okraševanjem velikonočnih pisanic. Bodite izvirni ali pa se ozrite po ljudskih šegah in običajih in se čimprej lotite obdelave ali izdelave pisanic in jih prinesite v naše uredništvo, v oglasni oddelek na NOVI TEDNIK, Prešernova 19, 3000 Celje. Na istem naslovu pričakujemo tudi kupone s pravilnimi odgovori. Srebrni izziv ADAMASOVE trgovinice s srebrnim nakitom, ki ga okrasijo še z jantarji ali dragimi dragocenimi kamni in kristali, najdete v Žalcu na Šlandrovem trgu 32, v Celju pa na Ljubljanski cesti 10 in v Linhartovi ulici 16 pri tržnici. Čeprav podjetje obstaja komaj dve leti, se lahko pohvalijo z največjo ponudbo nakita na Celjskem. Mnogi so že odkrili modno oblikovan srebrni nakit, ki ga izdelajo tudi po naročilu. Za njihove izdelke opravijo tudi brezplačna popravila in čiščenje nakita, prav tako pa v popravilo vzamejo drugje kupljene srebrne ali zlate izdelke. Kot pravi Mitja Udovč, mu je še poseben izziv popraviti nakit, ki ga drugje niso mogli. ADAMAS (v latinščini diamant) je med ljubitelji srebrnega nakita vse bolj znan tudi po izdelkih, okrašenih z jantarji. Dve mali in eno veliko srebrno jajce pa bodo okrašeni s kristali Swarovsky. V prihodnjih dneh sijih lahko že ogledate v izložbi prodajalne ADAMAS na Ljubljanski cesti vCelju. Prihodnjič nekaj ojantarjih. Pravilni odgovor prejšnjega tedna se glasi: najbolj zgoden datum, na katerega še lahko pade velika noč, je 22. marec. Vsi kuponi s pravilnimi odgovori bodo šli v boben za žreb. Lov na srebrno ADAMASOVO jajce! PRINESITE SVOJO PISANICO ALI ODGOVORITE NA NAGRADNO VPRAŠANJE! Ime in priimek: Naslov: Sodelujem s svojo pisanico DA NE Odgovarjam na nagradno vprašanje: Kaj v latinščini pomeni ADAMAS? m 12 RONIKA Za manj nesreč s kmetijsko mehanizacijo Do 13. avgusta možna registracija neregistriranih traktorjev in traktorskih priklopnikov, izdelanih pred uveljavitvijo zakona, brez dokazila o lastništvu V Sloveniji se je lani zgodilo 25 smrtnih nesreč s kmetijsko mehanizacijo, 14 ljudi je umrlo pri delu, ostali so življenje izgubili v nesreči s traktorjem v prometu. Gre za uradne podatke, po vsej verjetnosti pa je nesreč s kmetijsko mehanizacijo več, a poškodbe niso tako hude, zato jih ljudje ne prijavljajo. Na tovrstne nesreče opozarja tudi novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki je prinesel vrsto novosti, katerih cilj je povečati varnosti v prometu in pri delu s kmetijskimi vozili izven cest. S tem cilja na zmanjšanje število mrtvih v kmetijstvu. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k novemu Zakonu o varnosti cestnega prometa prispevala številne predloge. Ena izmed novosti je naslednja. »Določba zakona pa do 13. avgusta 2005 daje lastnikom traktorjev in traktorskih priklopnikov možnost, da registrirajo tiste, ki so bili izdelani pred uveljavitvijo zakona in še niso bili registrirani, brez dokazila o lastništvu. Registracija seveda ni možna v primeru ugotovitve * organizacije pristojne za ugotavljanje skladnosti vozil, da je določen tip ali izvedba vozila nevarna za cestni promet,« navajajo pri kmetijski zbornici. »Med novostmi, ki jih je za kmetijska vozila prinesel novi zakon, je tudi uvrstitev traktorskih priklopnikov do največje dovoljene mase petih ton in konstrukcijsko omejene hitrosti med traktorske priključke, za katere sedaj ni več potrebna registracija. Prav tako je uvedena dovoljena hitrost 60 km/h za tako imenovane hitre traktorje, zasnovane za hitrejši transport. Omejitev na 30 km/h pa po novem velja tudi za traktor s traktorskim priključkom s to konstrukcijsko omejeno hitrostjo. Zakon tudi predpisuje, da so jezdne živali (konji) ponoči označeni z odsevnimi trakovi na nogah ali lučjo. V kmetijski dejavnosti smejo gospodarske vožnje z delovnimi stroji in vozili za prevoz tovora odstopati v širini 20 odstotkov, kar znaša največ 3,06 metra in v višini 10 odstotkov oziroma največ 4,4 metra. Takšno »širše« vozilo mora biti ustrezno označeno,« pojasnjujejo v zbornici. Kazen lahko doleti tudi tiste, ki pred vključitvijo v promet s kolovozne poti ali zemljišča z vozila ne bodo odstranili blato in listje. Na traktorju ali delovnem stroju pa se sme poleg voznika voziti druga oseba le v primeru, da je na njem vgrajen sedež, vpisan v prometnem potrdilu. »Prav tako je na traktorju ali delovnem stroju prepovedano voziti otroke mlajše od dvanajst let, razen v primeru, da j e le-ta zavarovan z nj e-govi telesni rasti primernim zadrževalnim sistemom. Vozniško dovoljenje za vožnjo s traktorjem pa je mogoče pridobiti z dopolnjenim petnajstim letom. Do dopolnjenega osemnajstega leta pa je dovoljeno voziti le traktorje s konstrukcijsko omejeno največjo hitrostjo 40 km/h. Tehnični pregled za traktorje in traktorske priklopnike je potrebno prvič opraviti tri leta po prvi registraciji, nato pa vsaki dve leti do sedmega leta starosti vozila in kasneje vsako leto,« navajajo pri kmetijski zbornici. Njen predsednik Peter Vrisk ob tem dodaja: »V Kmetij sko gozdarski zbornici Slovenije smo zelo veseli, da so bili naši predlogi ob nastajanju Zakona o varnosti cestnega prometa v veliki meri upoštevani. Ostajajo še nekateri nerešeni problemi, kot na primer vožnja s traktorji in delovnimi stroji ob sobotah, nedeljah in praznikih na cestah z omejitvijo prometa.« Lani je bilo na Celjskem v nesrečah na cestah udeleženih 63 voznikov, kar je skoraj za polovico več kot leto prej. Dve osebi sta zaradi hudih poškodb umrli, ena je bila hudo, pet pa lahko telesno poškodovanih. 43 nesreč pa so povzročili traktoristi. Izven cest, torej na neprometnih površinah, pa se je lani s traktorjem zgodilo 13 nesreč, v katerih sta dve osebi izgubili življenje, deset pa je bilo telesno poškodovanih. Kljub večkratnemu opozarjanju na nevarnost vožnje in upravljanja s kmetijsko me- Kmete je treba o varni uporabi kmetijske mehanizacije bolj informirati. hanizacijo je bilo videti, da v preteklosti ni bilo veliko govora o tem. Sicer pa število mrtvih v nesrečah ali pri delu s tovrstno mehanizacijo iz leta v leto niha. Najbolj izstopata leta 1981 in 1994, ko je na tak način vsako leto v Sloveniji umrlo kar 27 ljudi. Najbolj pogosti vzroki za nesreče so slaba ocena terena,'ždrs, prevrnitev, vožnja čez rob, nepravilna prestava, hitrost. Večkrat do nesreče prihaja zaradi neprevidnega skoka na traktor, ki se premika, ter padca. Največ nesreč pa se zgodi na travniku, v gozdu ter na gozdnih in poljskih poteh. Med mrtvimi je bilo največ oseb, starih med 55. in 65. letom, pogosto pa so v nesrečah poškodovani tudi otroci in mladoletni, ki se nepravilno prevažajo na traktorjih. Kot pravi Bojan Žlender z Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, bi lahko večjo varnost pri delu z kmetijsko mehanizacijo dosegli z ukrepi ta večjo varnost same mehanizacije, ljudi pa je treba o tem bolj informirati. »Zato bomo v prihodnjih mesecih izvajali aktivnosti za informiranje kmetov, predvsem glede potrebne registracije traktorjev in priklopnikov. Le registrirano vozilo je tehnično brezhibno in varno,« ob tem dodaja Peter Vrisk. SŠ HALO, 113 novitednik www.novitednik.com Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 14.480 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. ■:hvinbi:ii:l Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Drzni tatiči Policisti bodo ovadili 20-letnika, doma iz Šentjurja, ki je v petek zgodaj zjutraj v Gledališki ulici v Celju pristopil do dve leti starejšega mimoidočega in mu med prerivanjem iz žepa vzel denarnico z denarjem in dokumenti. Škode je za okrog deset tisoč tolarjev. Medtem ko bo 20-letnik odgovarjal za svoje nečedno početje, pa storilca sobotne drzne tatvine v bližini kulturnega doma v Letušu še vedno iščejo. Neznani moški je namreč občanki pozno ponoči z rame snel torbico, iz nje pobral denar, torbico pa nato odvrgel. Škode je za okrog trideset tisoč tolarjev. Še vedno pa ni znano, kdo je ropar, ki je v nedeljo pozvonil pri stanovanjski hiši v Dobrovi in od lastnice, ki mu je odprla vrata, s silo in grožnjami zahteval denar. Ko mu je izročila manjšo količino denarja, je s plenom pobegnil neznano kam. Nepovabljeni obiskovalci Medtem ko je od četrtka do petka neznanec vlomil v kiosk na Krekovem trgu v Celju in odnesel za okrog tristo tisočakov cigaret, je dolgoprstnež v soboto iz prodajalne na Mariborski cesti raje odnesel dvajset tisočakov gotovine. Na živce pa je nekdo pošteno stopil neznanemu objestnežu, kijev noči na soboto v Gregorčičevi ulici v Celju stopil do prodajalne in razbil dvojno pomično steklo izložbe. Vlomilci so med vikendom nepovabljeni stopili tudi v skladišče trgovine na Cinkarniški poti v Celju, od koder je izginil računalnik, vreden dvesto tisočakov in v gostinski lokal v Kasazah, od koder so odnesli nekaj cigaret. Več sreče so imeli lastniki stanovanjske hiše v Pohorski ulici v Celju, kjer je neznanec sredi dneva poskušal vlomiti v stanovanje, kar pa mu ni uspelo. Še vedno so aktualni tudi vlomi v vozila. Minuli petek zvečer je tako iz osebnega vozila na Ljubljanski ulici v Celju nekdo demontiral avtoradio, vreden približno petdeset tisoč tolarjev. Dva prenosna računalnika pa sta v petek izginila iz osebnega avtomobila na parkirišču na Mariborski cesti, kjer je neznanec razbil steklo zadnjih desnih vrat. Z razbitjem zadnjega stekla pa se je vlomilec dokopal do dveh avtoradiev na Trubarjevi ulici dan prej. V nedeljo so vlomili še v dva avtobusa, in sicer v Ljubnem ob Savinji, v obeh primerih pa so, po vsej verjetnosti isti storilci, odnesli avtoradio. Policisti pa še vedno iščejo neznanca, ki je minuli četrtek zvečer vstopil v prostore poslovne stavbe na Lavi, tam ukradel žensko torbico z denarnico in ključi osebnega vozila znamke Audi A3, svetlo modre barve, registrskih številk CE 75-21N. Tega je namreč odpeljal s parkirnega prostora. Škode je za več kot tri milijone tolarjev. Trčila na snegu Minulo soboto dopoldne je na smučišču na Rogli prišlo do hujše nesreče. Med smučanjem sta trčila dva smučarja, eden pa je bil tako hudo poškodovan, da so ga hudo ranjenega odpeljali v celjsko bolnišnico. SŠ Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: , info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43' 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavamiv , duševnem zdravju; Krekov trg3' Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje : za duševno zdravje - pomoč P’ socialni in psihološki.rehabikb ciji oseb z duševnimi motnja11 Krekov trg 3, Celje „1 Telefon 03 428-8890, 428-8»’' ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 m NOV! TEDNIK 13 Bolezen vas objela je, poslednjo moč vam vzela je. Odšli ste tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več vas ni, a v naših srcih boste ostali do konca dni! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage tete MARIJE SEDOVSEK z Lepe njive 100, Mozirje (10.10.1910-18.2.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za darovane svete maše in sveče ter pisna in ustna sožalja. Hvala dr. Karmen Fiirst, patronažni sestri Sonji, reševalcem, g. župniku Sandiju Korenu za obiske na prve petke in lepo opravljen obred, govorniku g. Stropniku, praporščakom, pevcem, g. Podkrižniku in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi. 1056 Vsepovsod okrog, draga mama, si pustila sledove svojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANICE JAGER iz Sv. Štefana (5. 6.1935 -15.2. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebna zahvala za nesebično pomoč družinama Novak in Karner, kolektivom Bohor spajal-nica Šentjur, GIC Gradnje, Klima Celje in Kovis Štore za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter denarno pomoč. Hvala g. Jaki Romihu za lepe besede pred domačo hišo, g. Ivanu Smrekarju za lepo opravljen cerkveni obred in cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Roman ter hčerki Irena in Anita z družinami. 1070 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in stare mame MARIJE PLANINC roj. Kristan, iz Dobovca pri Ponikvi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, udeležbo pri sveti maši, spremstvo na njeni zadnji poti ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala duhovniku g. Hermanu za zgledno opravljen mašni obred, ponkovškemu cerkvenemu zbom za lepo petje pri maši in čustveno odpete žalostinke na grobu ter Urški za napev »K tebi želim, Gospod«. Zahvala Tinku za poslovilne besede ob odprtem grobu, sosedoma g. Alojzu Šibalu za vodenje molitev ter g. Janezu Vivodu za pomoč na domu. Zahvala tudi sodelavcem Okrajnega sodišča Šentjur in Holdinga Slovenskih železnic - SVP Celje za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje in sveče. Prav tako zahvala Cvetličarni Ocvirk za čudovito izdelane aranžmaje. Žalujoči: hčerki Magdiča in Jožica z družinama, sestri Nežika in Jožica, vnukinji Natalija in Lucija ter ostalo sorodstvo. __ 1105 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica LJUDMILA KOLAR iz Zgornjih Selc (22.8.1922-18.2.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in prav tako hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, darove za cerkev in izraženo sožalje. Iskrena hvala tudi ge. Zevnik za besede slovesa, pevcem ter duhovnikoma za lepo opravljen obred in sveto • mašo. ZAHVALA Ob smrti našega očeta ANTONA JANČIČA (16.12.1911-8.2.2005) se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k domu počitka, se prišli od njega poslovit ter darovat cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste poskrbeli za lepo opravljen obred. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali in nam stali ob strani. Še enkrat vsem in vsakemu posebej »Bog povrni«. Žalujoči vsi njeni. 1072 Hčerki in sin z družinami. L 203 Kako pozabili bi gomilo, kjer blago tvoje srce spi, ki nam brezpogojno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, stare mame, prababice in praprababice Vem, da tam prebivaš, kjer je večni dan... ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata NEŽE KRIŽAN ŽELJKA HUNSKEGA iz Celja, Pod kostanji 20 (14.12.1913 -16.2.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred in pogrebno mašo, pevcem za odpete pesmi, osebju Špesovega doma v Vojniku in govorniku za besede slovesa. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njeni. 1055 iz Gostince nad Virštanjem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh bolečine stali ob strani. Prav posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Hriberniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Gekott, pevcem Pilštanjskim gospodarjem za občuteno zapete žalostinke in g. Slavku To-plišku za sočutne besede zadnjega slovesa ob odpr-tern grobu. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste pokojnega Željka v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoča: žena Slavica in sin Miran z družino. 1102 novitednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. s. > Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. PRODAM OSEBNI avto P106 kid, rdeče barve, 5 vrat, el. stekla, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 783-898. Ž79 CUO 1,2 RN, letnik 1994, rdeč, prevoženih 110.000 km, zelo ugodno prodam. Tele- RENAULT tlio 1,2 RN, letnik 1997, lepo ohranjen, vreden ogleda, daljinsko centralno zaklepanje, tonirana stekla, deljiva zadnja klop, bele barve, prodam za 485.000 SIT. Telefon 051 334-213. 1074 AX 1.1 alure, letnik 1992, prevoženih 110.000 km, pet vrat, srebrne barve, reg. do maja 2005, prodam. Možna menjava za rezan les. Telefon 031 391 188,5730-564. L197 AX diesel l,4, letnik 1993, reg. julij, dobro ohranjen, prodam za 260.000 SIT. Telefon 051 305-461. L210 AXl,l first, letnik 1995 in seat toledo, letnik 1993, prodam. Telefon 031 270-776. 1104 PRODAM TRAKTOR Carraro 3700, letnik 1999, prvi lastnik, registriran, 1400 do 1500 ur, prodam. Telefon 031 616-154, popoldan. 1082 fon 031 661-103. 1069 ------------- Št. 13 -1. marec 2005 OBIRALNI stroj Alexs 5, bočni rezalnik, pečin stiskalnico za hmelj prodam. Telefon (03)5726-262. žso ROTACIJSKO kosilnico Imt 135, lakserico Alpina in tračni obračalnik Panonija 240 prodam. Telefon 5728,077, zvečer. 1052 KUPIM KOSILNICO Gorenje Muta ali bohorko, z dodatnimi kolesi, dobro ohranjeno, kupim. Telefon 5797-005,031 837-492. 1066 »SEST PRODAM HIŠO, Celje, Prekorje, 320 m2, priključki, opremljeno, takoj vseljiva, prodam, cena 45.000.000 SIT. Telefon 040 751-697. 1075 GRADBENO parcelo, Celje, Ostrožno, velikost 2649 m2, na atraktivni lokaciji, prodam. Telefon 040 751-697. 1075 HIŠO v Latkovi vasi, na parceli 1200 m2, prodam, cena 20.000.000 SIT. Telefon 041 539417. 1076 lili;!” ' ' "A, ' ■''■A:.;-;;,; “SOVAM JE PRODAM NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 83,81 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041 624-060. Viba d. 0.0., Novo Celje 9, Petrovče. n TRI nova mansardna luksuzna stanovanja v centru Celja, 63,52 in 79 m2, prodam. Telefon 031 600-625. 1045 DVOSOBNO stanovanje v Žalcu, 45 m2, mirna lokacija, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 287-370. ioeo V LAŠKEM prodam dvosobno stanovanje. Telefon 041 410-863. L209 ENOSOBNO stanovanje, 36 m2, Celje, Otok, enoinpolsobno, 48 m2, center in dvosobno, 53 m2, bližina centra, prodam. Telefon 031 600-625. 1045 ODDAM SOBO, centralno ogrevano, z uporabo kuhinje in kopalnice, ugodno oddam. Telefon 5418-139. 912 NOVO in opremljeno enoinpolsobno stanovanje v Celju oddam. Telefon 031 323-441. Ž78 TRISOBNO stanovanje, 70 m2, Spodnja Hudinja, Milčinskega 6, odlična lokacija, 5. nadstropje, oddam. Najemnina 280 EUR + stroški, za dobo 2 let z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 618-845._________________________p V najem dajemo stanovanje oz. spodnji del stanovanjske hiše, v velikosti 80 m2 v Trnovljah pri Celju (nasproti pekarne Ceršak). V stanovanju je plinska napeljava, elektrika, vodovod, KTV. Stanovanje je v dobrem stanju (zbeljeno ter nekaj opreme). Mesečna najemnina znaša 55.000,00 SIT + stroški. Informacije po tel.: 03/42 88 OOO. TJ Posredništvo Janez Turnšek, s.p., Mariborska c. 86, Celje. APARTMA, Biliče pri Šibeniku (cena 10 EUR/ dan), oddam. Informacije po telefonu 00385 1346-1923, Ankica. 1057 DVOSOBNO opremljeno stanovanje, v pritličju stanovanjske hiše, v Prekorju, oddam mirnim najemnikom. Telefon 031 423-577. 1108 m ENO sobo s souporabo kuhinje in kopalnice, v Celju na Hudinji, oddamo. Pogoj: samska oseba. Cena po dogovoru. Vse zainteresirane prosimo, da pokličejo po telefonu 031 500-638,031 687-852. 1079 GARSONJERO, v hiši, oddam nekadilcu. Telefon 031728-781. 1095 ENOSOBNO stanovanje v Vojniku, s kopalnico in straniščem, oddamo. Pogoj: brez malih otrok. Telefon 5772-301. 1101 NA Zelenici oddam mansardno stanovanje, 60 m2, delno opremljeno. Telefon 041 743-728. 1112 NAJAMEM PAR išče stanovanje v okolici Celja, lahko tudi pri starejši ljudeh. V zameno nudi oskrbo. Telefon 031 579-863. 1090 »REMA PRODAM VRTNE garniture ugodno prodam. Telefon 5452-901. 1058 ZAMRZOVALNO omari ugodno prodam. Telefon 041 746-633. ioss PREPROGO, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 5452-901. ioss PRODAM DESKE, hrast in bukev, zračno suhe, debelina 25,30 in 50 mm, prodam. Telefon 031 734-017. L199 SUHA brezova drva prodam. Telefon 041 796-350. 1078 BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 041 284-081. Š161 ODDAM MEŠAN star les, za kurjavo, oddam, zaračuna le prevoz na dom, le okolica Celja. Telefon 041 631-770,(03)714-0126. 1065 PRODAM JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927 926 NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, z rodovnikom, stare 2 meseca, vrhunskih staršev, z rdečkasto masko, cepljene, prodam. Telefon (03) 586-9299, 041 966-252. 2 77 DVA bikca, siva, prodam. Informacije po telefonu (03) 5739-289. L204 BIKCA sivca, težkega 150 kg, prodam. Telefon 5777-397. 1049 BIKCA sivca, težkega približna 150 kg, prodam za 120.000 SIT. Telefon 031 800-397,5472-381. 1063 TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon (03) 5823-404,040647-223. Š158 BIKCA, ČB, starega 14 dni, prodamo. Telefon (03) 700-1497. 281 MLADO kravo simentalko, brejo 8,5 mesecev, prodam. Telefon 031 836-735, popoldan. 1098 ■flUISTTI ICIfl ume 1 iJdni PRIDELKI PRODAM VINO, sorta modra frankinja in žametna črnina, prodam. Telefon 031 591-992. 1068 SENO in otavo, v balah ter belo in rdeče vino prodam. Telefon 5823-336, 041 877-642. 1083 VINO, kraški teran, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, prodam, dostavim tudi manjše količine. Telefon 041614-862. p KORUZO v zrnju, suho seno v valjastih balah in silažne bale prodajamo na kmetiji Zorko na Babnem pri Celju. Telefon 041 741-028. 1098 KUPIM ULEŽAN humus, po možnosti star vsaj 2 leti, približno 100 kg, kupim. Telefon (03) PRODAM DEKLIŠKO oblačilo, primerno za birmo ali valeto, prodam. Telefon 031 708-516, 492-7853. 992 KOŠE in dvigalo na verige zelo ugodno prodam. Franc Žaberl, Gornja vas 7 a, Grobelno, telefon 5794-236. 1064 DAEW00 nexia, letnik 1996, metalno rdeča, tehnični pregled, cena 248.000 SIT in stružnico za kovino, za domačo uporabo, prodam. Telefon 041 645-898. Š159 PUHALNIK Tajfun in fižolovke, razne dolžine, prodam. Telefon 041 610-409. 1094 IENKI STAREJŠI moški, 62 let, bi rad spoznal žensko od 59 do 61 let za skupno življenje. Telefon 040 228-274. 1061 MLITEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p ZAPOSLIMO monterja klimatskih naprav. Pisne prijave pošljite v roku 8 dni na naslov: Gastro točilne naprave d. 0.0., Popovičeva ulica 2, Celje. n ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije, prevozi na relaciji po Evropi. Telefon 041 707-828. Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30, 3212 Vojnik. n POZOR! Potrebujemo ljudi za pomoč lokalnemu distributerju opreme za domačo rabo v Celju. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. 0.0., Kidričeva ulica 13, Celje. 1080 ČIŠČENJE 2xtedensko. Pokličite (03) 428- 2072, od 8. do 16. ure. Lindigo d. 0.0., Kidričeva ulica 13, Celje. 1080 TAJNICO honorarno zaposlimo. Obvezne izkušnje. Informacije 041 708-915. Kamnoseštvo Vrečko, Breg 9,3000 Celje. 1087 RAZPISUJEMO naslednja prosta delovno mesta: ključavničar, elektrovarilec, kovinostrugar. Informacije po telefonu (03) 703-8490,041 350-051. Justin Sedelj-šak s. p., Prapreče 25, Vransko. n PRILOŽNOST za natakarja in priučene natakarje z izkušnjami. 15 prostih delovnih mest v Celju za popoldanski in nočni termin. Pokličite 031 702-329, Mario. Manpower d. 0.0., podružnica Maribor, Gregorčičeva 27,2000 Maribor. 1101 TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu. Telefon 051 258-072. Lesodekor, Anton Plohl s. p., Ločica 56 i, Polzela. 1097 V CEUU zaposlimo prijazno dekle za strežbo. Telefon 041 666-726. Marjan Bo-horč s. p., Dušana Kvedra 44, Šentjur. 1111 90,6 95,1 95,9 100,3 Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne: - na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje - na spletni strani http: / www. es s. go v. si - pri delodajalcih. UPRAVNA ENOTA CEUE Gradbeni delavec pomožna gradbena dela, pomoč pri zidarskih in tesarskih delih; do 1. 3. 2005; Metka & Kika d.0.0., Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Pomožni delavec pripravljalec čistilec vozil; do 4. 3. 2005; Avtotehnika d.0.0. Celje, Bežigrajska cesta 13, 3000 Celje. Mesar mesar; do 19. 3. 2005; Le-das d.0.0. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje; mesar prodajalec; do 19. 3.2005; Mesnice Ledas d.0.0. Celje, Trnoveljska cesta 12, 3000 Celje. Mizar pomožna dela v skladišču, sprejem telefonskih naročil, priprava naročenega blaga (embalaža, dokumentacija) - delo v veleprodaji za okvirjanje slik; do 8. 3. 2005; Mik d.0.0. Celje, Gaji 42, 3000 Celje. Ključavničar izdelava in montaža konstrukcijskih elementov, ključavničarska dela in popravila; do 8. 3. 2005; Božičnik Stanko s.p., Gradbeništvo Božičnik, Opekarniška cesta 1, 3000 Celje; ključavničarska dela; do 1. 3. 2005; Ingrad Gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje. Železokrivec železokrivec za polaganje armature; do 1. 3. 2005; In-terpro 2000 gradbeništvo, inženiring, svetovanje d.0.0. In-terpro 2000 d.0.0. Štore, Železarska cesta 2, 3220 Štore. Tesar tesarska dela; do 1. 3. 2005; Ingrad Gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje. Zidar zidarska dela; do 1. 3. 2005; Ingrad Gramat d.d., Medlog 7, 3000 Celje; zidar; do 5. 3. 2005; Sigma d.0.0., Ravnica 8, 5251 Grgar; gradbena dela, zidanje, pom. gradbena dela; do 26. 3. 2005; Tehnocomerc d.0.0. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Voznik avtomehanik voznik prodajalec; do 16. 3. 2005; Ev-pot turizem in storitve d.0.0. Ljubečna, Poljska pot 10, 3202 Ljubečna; voznik tovornega vozila v mednarodnih relacijah -moški; do 26. 3. 2005; Murene Trade d.0.0., Ulica bratov Hvalič 4, 5000 Nova Gorica. Skladiščnik delo v skladišču; do 11. 3. 2005; TCC Transcommerce d.0.0., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Natakar strežba hrane in pijač; vloge na naslov: Engrotuš d.0.0., Cesta v Trnovlje lOa, Celje, s pripisom “za kadrovsko službo”; do 6. 3. 2005; Engrotuš d.0.0. Celje, Restavracija Pla- net Tuš, Mariborska cesta 128, 3000 Celje; delo v strežbi; do 4. 3. 2005; Kopmajer Biserka s.p., gostinstvo, Ljubljanska cesta 14, 3000 Celje; natakar - delovno mesto v Celju; do 30. 3. 2005; Man-power d.0.0., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana. Aranžer aranžer; do 11. 3. 2005; TCC Transcommerce d.0.0., Kosovelova ulica 16,3000 Ce-lje. Srednja poklicna izobrazba komisionar - del. mesto v Celju; do 12. 3. 2005; Man-power d.0.0., Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana; krovec klepar; do 19. 3. 2005; Moskk, krovstvo, kleparstvo in veletrgovina, d.0.0., Nova Cerkev 127, 3203 Nova Cerkev; varnostnik; do 8. 3. 2005; Prosignal d.0.0. Celje, Kersnikova ulica 19, 3000 Celje. Strojni tehnik . delo v proizvodnji, sestava ultralahkih letal; do 5. 3. 2005; Air Net d.0.0. Celje, Ljubljanska cesta 62, 3000 Celje; programer na CNC stroju - delo v okolici Celja; do 26. 3. 2005; Tehnocomerc d.0.0. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Trgovinski poslovodja poslovodja; do 11. 3. 2005; TCC Transcommerce d.0.0., Kosovelova ulica 16, 3000 Celje. Komercialni tehnik komercialist za trženje nepremičnin; do 12. 3. 2005; Royal nepremičnine d.0.0. PE Celje, Aškerčeva ulica 15, 3000 Celje; komercialist - trženje nepremičnin; do 26. 3. 2005; Royal nepremičnine d.0.0. PE Celje, Aškerčeva ulica 15, 3000 Celje. Ekonomski tehnik posredništvo in oglaševanje, vnos podatkov, vodenje korespondence, komuniciranje s strankami; do 30. 3. 2005; Jošt Božidar s.p. premični gostinski obrat, Ulica frankolovskih žrtev 58, 3000 Celje; prodajalec - komercialist - prodaja pnevmatik in vodenje vulkanizerske delavnice - delovno mesto v Celju; do 4.3.2005; Lah d.0.0. Komenda, Klanec 13, 1218 Komenda. Grafični oblikovalec grafični oblikovalec, delo z računalnikom v programih Photoshop, freehand, quar-kexpres, corel; do 16. 3. 2005; Lithoteam & Co d.0.0. Celje, Bevkova ulica 3, 3000 Celje. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec - zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov večih partnerjev, terensko delo; do 26. 3. 2005; Petek Božidar s.p. La- vi finančno svetovanje, Malečnik 24, 2229 Malečnik. Magister farmacije farmacevt; do 15. 3. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. Univ. dipl. ekonomist specialist notranji revizor; do 11. 3. 2005; Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje. Doktor medicine specialist psihiatrije zdravnik specialist psihiater (tdpp) ali zdravnik po končanem sekundariju; do 15. 3. 2005; Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnik. UPRAVNA ENOTA LAŠKO Lesarski delavec pomožna dela v mizarski delavnici in na terenu; do 4. 3. 2005; Hrastelj Peter s.p. Laško - Mizarstvo, Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Lesar mizar za obdelovanje lesa; do 4.3.2005; Hrastelj Peter s.p. Laško - Mizarstvo, Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Mizar mizarska dela; do 4. 3. 2005; Hrastelj Peter s.p. Laško - Mizarstvo, Trubarjeva ulica 30, 3270 Laško. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 2. 3. 2005; TLS d.0.0. Logistika, skladiščenje in transport, Spodnja Rečica 80,3270 Laško. Kuhar priprava in kuhanje jedi po naročilu, priprava malic in kosil, pomivanje posode, vzdrževanje kuhinje; do 5.3. 2005; Aškerc Anica s.p., Gostinstvo Aškerc, Trg svobode 1, 3270 Laško. Natakar strežba pijač; do 30. 3. 2005; Strniša Ivan s.p., Trgovina in bife Marjeta, Partizanska pot 2, 3272 Rimske Toplice. Računalniški tehnik programer aplikativne programske opreme; do 5. 3. 2005; I - Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško; oblikovanje internetnih strani; do 5. 3. 2005; I - Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Zdravstveni tehnik medicinska sestra v ambulanti; do 15. 3. 2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Višji zdravstveni tehnik višja medicinska sestra; do 4. 3. 2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. Dipl. inženir računalništva (vs) sistemski inženir za področje dela unix/linux; do 12. 3. 2005; I - Rose d.0.0. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Profesor razrednega pouka poučevanje razrednega pouka - poučevanje v 9-letni šoli; do 4. 3. 2005; Osnovna šola Marjana Nemca Radeče, Šolska pot 5, 1433 Radeče. Doktor medicine specialist fizikalne medicine-re-habilitacije zdravnik specialist fizikalne medicine in rehabilitacije; do 15. 3. 2005; Zdravilišče Laško d.d., Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Keramik keramik; do 26. 3. 2005; Pinela d.0.0., Prihova 26, 3331 Nazarje. Slikopleskar slikopleskar-fasader; do 26. 3. 2005; Pinela d.0.0., Prihova 26, 3331 Nazarje. Delovni terapevt delovni pripravnik; do 4. 3. 2005; Deos, d.d. PE Center starejših Gornji Grad, Tlaka 28, 3342 Gornji Grad. UPRAV NAENOTA SLOVENSKE KONJICE Zidar zidanje in ometa vanj e, tesarska dela - delo na terenu, tudi v Nemčiji; do 4.3.2005; Kompanija Silko d.0.0., Škal-ce 111, 3210 Slovenske Konjice. Natakar pomoč pri strežbi pijač v okrepčevalnici Zreče; do 13. 3. 2005; Tornado d.0.0. Zreče, Kovaška cesta 37, 3214 Zreče. Strojni tehnik ključavničarska dela; do 8- 3. 2005; GKN Driveline Slovenija d.0.0. Zreče, Rudniška cesta 20, 3214 Zreče; priprava mešanic po recepturi in doziranje materiala, nastavitev, upravljanje in kontrola strojev; do 30. 3-2005; Koplast Ekstruzija in konfekcija d.0.0., Tovarniška cesta 2, 3210 Slovenske Konjice. Univ. dipl. ekonomist za denarništvo-finance vodja računovodstva in fi' nanc; do L 3. 2005; Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, Celjska cesta 3, 3210 Slovenske Konjice. UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU „ Pomožni delavec strojnik TGM, delo z bagrom, voznik tovornjaka; d° 4. 3. 2005; Bednjanič Josip s.p. Gorica pri Slivnici - Spl-gradbena del, Gorica pri Shv' niči 29, 3263 Gorica pri Sliv' niči. Cvetličar cvetličarska dela; do H- 3-2005; Mauer Majda s.p-Cvetličarstvo Majda, UHca Dušana Kvedra 43,3230 Šentjur. Mizar polaganje knauf plošč; d 8. 3. 2005; Siter Simon S-P-’ Zaključna gradbena dela Ta goss, Dramlje 13,3222 DraO1 lje. Zidar zidarska dela; do 4. ’ 2005; Bednjanič Josip s.p-rica pri Slivnici - Spl- 8ra. { bena del, Gorica pri Slivni 29, 3263 Gorica pri Slivn** Srednja poklicna izobr ba tni- montiranje suhomom nih elementov; do L 3.20 j Gajšek Lidija s.p., Monta2 . sistemi, Gorica pri Slivn . 72, 3263 Gorica pri Slivn ci. m _ m/n DELA : 15 Doktor medicine specialist splošne medicine zdravnik splošne ali družinske medicine ali zdravnik z opravljenim sekundariatom, strokovnim izpitom; do 4. 3. 2005; Javni zavod Zdravstveni dom Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. UPRAVNA ENOtT _ ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 4.3.2005; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58, 3250 Rogaška Slatina. Pomožni delavec enostavna dela v proizvodnji pakiranja izdelkov, zlaganje vreč na palete; do 4. 3. 2005; Destra d.o.o., Trgovina, proizvodnja, storitve, Zgornje Negonje 11,3250 Rogaška Slatina. Ključavničar varjenje kovin; do 1. 3. 2005; Korez Karol s.p., Ko-vinostrugarstvo, Zgornje Negonje 35, 3250 Rogaška Slatina. Strugar struženje, rezkanje na CNC obdelovalnih strojih; do 1. 3. 2005; Korez Karol s.p., Ko-vinostrugarstvo, Zgornje Negonje 35, 3250 Rogaška Slatina. Stavbni klepar pomoč pri krovskih delih, delo na višini; do 4. 3. 2005; Šramel Janko s.p.. Stavbno kleparstvo in krovstvo, Seno-vica 32, 3240 Šmarje pri Jelšah. Avtoklepar avtokleparska in avtoličarja dela; do 1.3.2005; Krajnc Darko s.p., Avtokleparstvo in ličarstvo, Predel 6, 3240 Šmarje pri Jelšah; avtoklepar; do 19. 3. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Strojni mehanik strojnik lahke in težke gradbene mehanizacije; do 4. S- 2005; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58, ^250 Rogaška Slatina-Keramik polaganje kamna in keramike; do 11. 3. 2005; Drote-ka d.o.o. Rogaška Slatina, Steklarska ulica 11,3250 Rogaška Slatina. Knjigovez knjigovez; do 8. 3. 2005; kotiš Kozjanski tisk d.n.o. kločenik Anton & Fanika, Bo-drež 42, 3231 Grobelno. Avtoličar ? avtoličar; do 19. 3. 2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Kozmetik ročna masaža, nega obrabi do 4. 3. 2005; Turner Partija s.p. Revital - masažni .tlIdio, Celjska cesta 4, 3250 K°gaška Slatina. Zidar ,pidarska dela; do 4. 3. i u°5; Ferčec Ivan s.p. Rogaš-p Slatina, Sv. Florijan 58, y0 Rogaška Slatina. voznik avtomehanik v°znik tovornega vozila v ednarodnem prometu; do s' 3- 2005; Golub Zvonimir Avtoprevozništvo in g rePčevalnica, Spodnje Ne-Pn)e 18, 3250 Rogaška Sla- voznik/vzdrževalec - moški; do 1. 3. 2005; Resped transport d.o.o., Mednarodni prehod 2, 5290 Šempeter pri Gorici. Prodajalec prodajalec mehanik; do 8. 3. 2005; Lah Friderik s.p., Trgovina - rez. deli za kmet. in avtomehanika, Rimska cesta 22, 3240 Šmarje pri Jelšah; prodja vozil; do 5. 3.2005; Žgajner servis d.o.o., Spodnje Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina. Kuhar kuhanje, pomivanje, posode, čiščenje kuhinje; do 19. 3.2005; Hohnjec Martin s.p., Gostinstvo, turizem, telekomunikacije Pivnica Haler, Zdraviliška cesta 27, 3254 Podčetrtek. Doktor medicine zdravnik splošne medicine - delo v ambulanti in na bolniškem oddelku, področju preventivne dejavnosti, druga dela na svojem strokovnem področju; do 16.3.2005; Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo d.o.o., Zdraviliški trg 9, 3250 Rogaška Slatina. UPRAVNA ENOTA VELENJE Delavec brez poklica pomožni lesarski delavec; do 4. 3. 2005; Škotnik Marjeta s.p., Cesta Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj. Pomožni delavec transportni delavec ; do 26. 3. 2005; Tehnocomerc d.o.o. Maribor, Dravska ulica 9, 2000 Maribor. Kovinopasar kovinar varilec; do 4. 3.2005; Šepal d.o.o., Cesta Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj. Avtomehanik avtomehanik; do 12. 3. 2005; Avto Igor d.o.o., Čr-nova 33, 3320 Velenje. Šivilja šivilja-enostavna šiviljska dela (zaščitne rokavice, copati), izdelovanje vzorcev, likanje; do 11. 3. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., Ljubljanska cesta 13b, Velenje; Rotovnik Peter s.p., Aškerčeva cesta 11, 3325 Šoštanj. Tesar tesar v gradbeništvu; do 15. 3. 2005; Hyseni Nesret s.p., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Zidar zidanje; do 9. 3. 2005; Hyseni Nesret s.p., Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje; zidarstvo-fasaderstvo; do 8. 3. 2005; Imer Xhoxhaj s.p., Efenkova cesta 43, 3320 Velenje; zidarstvo-fasaderstvo; 8.3. 2005; Imer Xhoxhaj s.p., Efenkova cesta 43, 3320 Velenje. Voznik avtomehanik voznik tovornega vozila za prevoze v tujino; do 4. 3. 2005; Skaza trans d.o.o., Špeglova ulica 47, 3322 Velenje. Prodajalec prodaja blaga; do 1. 3. 2005; Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska ulica 8, 8290 Sevnica; prodajalec lesnega programa; do 5. 3. 2005; Lesarstvo Hudovernik d.o.o., Cesta talcev 11, 3320 Velenje; terenski zastopnik za zeliščno - negovalne izdelke na področju: Velenja, Dravograda, Mozirja, Radelj ob Dravi, Raven na Koroškem in Slovenj. Gradca; do 17. 3. 2005; Mind trade, d.o.o. Ljubljana, Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana. Srednja poklicna izobrazba picopek; do 3. 3. 2005; Grobelnik Miran s.p. bistro, Okrepčevalnica Skala, Cesta v Bevče 6, 3320 Velenje; voznik tovornega vozila za prevoze v tujino; do 4. 3. 2005; Skaza Peter-Avtopre-vozništvo in okrepčevalnica, Gaberke 309, 3325 Šoštanj. Trgovinski poslovodja prodaja izdelkov, nabava izdelkov, usklajevanje dela; do L 3.2005; Kopitarna Sevnica d.d., Prvomajska ulica 8, 8290 Sevnica. Ekonomski tehnik zavarovalni zastopnik za področje Velenja z okolico; do 1. 3. 2005; vloge na naslov: Slovenica d.d., Celovška c. 206, Ljubljana; Slovenica d.d. podružnica Celje, poslovalnica Velenje, Kidričeva cesta 57, 3320 Velenje. Organizator športne rekreacije športni animator; do 20. 3. 2005; Terme Topolšica d.d., Topolšica 77, 3326 Topolšica. Srednja strokovna ali splošna izobrazba svetovalec-zbiranje različnih ponudb investicijskih produktov večih partnerjev, terensko delo; do 26. 3. 2005; Petek Božidar s.p. Lavi finančno svetovanje, Malečnik 24, 2229 Malečnik. Profesor matematike profesor matematike; do 1. 3. 2005; OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, Koroška cesta 7, 3325 Šoštanj. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Delavec brez poklica pomožna dela na žagi; do 4. 3. 2005; Žagarstvo Travner d.o.o., Letuš 9, 3327 Šmartno ob Paki. Krovec krovska dela; do 8.3.2005; Plohl Anton s.p., Lesodekor, Ločica ob Savinji 56, 3313 Polzela; pomožna krovska dela; do 6. 3. 2005; Rogi Bojan s.p., Tesarsko krovska dela, Griže 19, 3302 Griže. Ključavničar oblikovanje kovin, ključavničarska dela; do 10. 3. 2005; Rehar Rudolf s.p., Strugarstvo in pasarstvo, Za- loška Gorica 12,3301 Petrovče; ključavničarska dela; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. kadrovski inženiring, Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje; do 15. 3. 2005; Zarja Kovinooprema d.o.o. Petrovče, Petrovče 115,3301 Petrovče. Industrijski klepar kleparska dela v delavnici; do 10. 3. 2005; Sigmano-va d.o.o., Cesta žalskega tabora 20, 3310 Žalec. Avtomehanik vulkanizerska dela, delo v avtopralnici, avtomehanik; do 4. 3. 2005; Štefančič Pavel Dejan s.p., Vulkanizaci-ja, Arja vas 10, 3301 Petrovče. Frizer moško in žensko frizerstvo; do 30. 3. 2005; Malgaj Terezija s.p., Nova, Pečnikova ulica 4, 3310 Žalec. Prodajalec prodaja blaga; vloge na naslov: Metro d.d., Lava 8,3000 Celje; do 4. 3. 2005; Metro d.d. Celje PE Prebold, Hmeljarska cesta 2,3312 Prebold. Natakar prodaja slaščic v lokalu, strežba nealkoholnih pijač, izdaja računov; do 4. 3. 2005; Bedeti Riža, Slaščičarna, Hmeljarska cesta 5, 3312 Prebold. Kemijski tehnik analitik v laboratoriju za izvajanje kemijskih in bakterioloških analiz; do 1. 3. 2005; Mlekarna Celeia d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Trgovinski poslovodja poslovodja; vloge na naslov: Metro d.d., Lava 8,3000 Celje; do 4. 3. 2005; Metro d.d. Celje PE Prebold, Hmeljarska cesta 2,3312 Prebold. Ekonomski tehnik knjigovodja; do 1. 3. 2005; Biva hiše d.o.o., Šmatevž 26, 3303 Gomilsko. Komercialist zastopanje in posredovanje pri prodaji raznovrstnih izdelkov; do 30. 3. 2005; Rozman Marta s.p. Polzela - Sonček, Ločica ob Savinji 50, 3313 Polzela. Inženir gradbeništva prodaja montažnih hiš; do L 3. 2005; Biva hiše d.o.o., Šmatevž 26, 3303 Gomilsko. Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo računovodja; do 3. 3. 2005; Ferokov - predelava kovin d.o.o., Latkova vas 236, 3312 Prebold. Ekonomist za komercialno dejavnost komercialist; do 4.3.2005; Lesnina Prodajni center Levec d.o.o., Levec 18,3301 Petrovče. Profesor osnove tehnike in proizvodnje poučevanje tehnične vzgoje; do L 3. 2005; II. Osnovna šola Žalec, Šilihova ulica 1, 3310 Žalec. n na štirih frekvencah o »»» ^ iUipa ^ Market ing Spored ^ Oddaje 95.1 95.9 1 x Kontakt * *S m www.radiocel|e.com FARAONOVA) ffULETAj Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Dnevi grmenja se pričenjajo! Čakajo vas štirje skuterji, dva avtomobila Volksvvagen POLO in sanjski avto BMW Z4! sz V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad! a I vO 3 .g Nagrajenca oddaje 23. 2. 2005: Rok Lokovšek, Janežičeva pot 2, Celje in Božena Gobec, Kompole 156, Store, prejmeta srebrna prstana Adamas. NAGRŽSŠKUPbN TO 16 ivosti 1 Zlati dogodek na Sladki Gori Jožica in Anton Vodušek s Sladke Gore sta se prvič poročila leta 1955 v tamkajšnji sloviti cerkvi in drugič letos, ko je bilo njuno zlatoporočno slavje. Zlato-poročenka je istočasno praznovala 70. rojstni dan. Slavljenka je v desetletjih skupnega življenja skrbela za vzgojo štirih hčera, gospodinjila ter opravljala kmečka dela. Gospodar Jože se je uk- varjal z mizarsko dejavnostjo, zdaj tu, zdaj tam, nekaj časa tudi v Avstriji ter v lesni tovarni v bližnjem Mestinju. Nazadnje je odprl okrepčevalnico na Sladki Gori, kjer je delal vse do upokojitve. Ni jima bilo postlano z rožicami, saj ju je mučila bolezen, zdaj ena, zdaj druga. Zadnja leta živita v hiši sama, saj so se hčere poročile, vendar ju z družinami redno obisku- jejo ter pomagajo pri delu. Na dan zlatoporočnega slavja, lepo sončno soboto, so se zbrali pred Voduškovo hišo skupaj s sorodniki in prijatelji ter odšli v cerkev. Tam ju je pred 60 povabljenci poročil župnik Rok Metličar. Nato so se poveselili še na turistični kmetiji, v Smoletovi gorci. Zbrani so slavljencema zaželeli trdnega zdravja vse do ponovnega praznovanja, na njuni tretji poroki. ELICA VRHOVŠEK DEKORACMt Z SALONI ZA POROKI 041783 I jO Jani Jošovc s,p., Petrovče 123, Petrovče WWW.m3gicj3ili.C0IH Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, email: tednik@nt-fc.si ali telefon 4225-100. NAŠI MATURANTI -Si/m/n-uu iz m/at/o3ii Sestrin vpliv Jana Govc Eržen, dr. med.: »Posnetek je nastal leta 1961 pred domačo hišo v Preboldu. Moji lasje so bili večino mojega življenja dolgi, spletanje kit pa mi je predstavljalo izjemno trpljenje. Kite mi je spletala mama, ki me je že takrat poučila, da je treba za lepoto potrpeti. Pa ji nisem preveč verjela. Na posnetku sem s svojo tri leta starejšo sestro Ireno (levo), ki je vedno skrbela za mojo primerno vzgojo in izobrazbo. Ko sem bila stara tri leta, me je naučila brati in obiskovati knjižnico v Preboldu, kjer je kmalu zmanjkalo primerne literature za mojo starost. Najbolj všeč mi je bila knjiga o bikcu Ferdinandu. Irena je tudi >kriva<, da sem se leta 1976 vpisala na medicinsko fakulteto, saj je moje veselje do študija nemščine in francoščine zatrla v kali. Toliko dobrih stvari o medicinski fakulteti, kot sem jih slišala iz njenih ust takrat, nisem slišala nikoli več.« Jana Govc Eržen leta 1961... in danes NaJIJubša pica ameriškega Slovenca Joseph Paulic se je pred nekaj desetletij še kot Jožef Paulič iz Slane pri Teharju odpravil na izobraževanje v ZDA in tam tudi ostal ter si v May- woodu ustvaril družino. Z ženo in sinovoma večkrat pride v Slovenijo, sam Joseph pa je pred dnevi spet pripotoval, saj je obiskal sina Tomija, kijev okviru študentske izmenjave na Madžarskem. Vso pot čez ocean je razmišljal, kako bi presenetil sina in domislil se je načina: odnesel mu bo njegovo najljubšo pico znane teharske picerije, ki jo sin hvali tudi svojim prijateljem doma. Rečeno, storjeno. S pic0 v avtu se je odpeljal v Pecs in - čeprav z mrzlo - razveselil Tomija (na sliki levo) in njegovega prijatelja. Maturanti 4. H ekonomske gimnazije Srednje ekonomske šole Celje Od leve 4. vrsta: David Pečnak, Matjaž Kobe, Luka Durasevič, Nejc Polovič, Dražen Jankovič; 3. vrsta: Tina Zafošnik, Nataša Zazijal, Lucija Blaznik, Karin Frece, Nadja Djuričič; 2. vrsta: Špela Širše, Petra Žolger, Kaja Konda, Valentina Zumberij, prof. Marija Kolenc, Špela Pavlin, Sanja Potočnik, Maja Pungeršek, Natalija Sivka, Helena Rojec, Polona Škrubej, Nika Brešan; 1. vrsta (čepijo): Blaž Stariha, Anže Špeglič, David Vrečko, Jure Denovnik, Davor Cestnik. Pošljite nam maturantske fotografije z imeni vseh na naslov Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje ali na e-mail: tednik@nt-rc.si. NAJLJUBŠA ŠALA ZNANIH Drago Pavčnik, direktor podjetja Feroda Kakšna je razlika med taščo in psom? Tašča laja na domače, pes pa-na tuje. m