INFORMACIJA o izvajanju družbene skrbi za varstvo borcev NOB in drugih vojn, vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne v občini Ljubljana-Šiška Ljubljana, dne 23. 2. 1981 1. Uvod Nastanek in razvoj priznavalnin kot posebne oblike družbene denarne pomoči borcem NOV sega že v prva povojna leta. Vendar je bilo v tistih letih še neznatno število upravičencev do priznaval-nine, ker je bila večina borcev v delovnem razmerju. V večjem obsegu je občinska skupščina začela podeljevati pri-znavalnine po letu 1959. Po tem letu je začel zaostajati osebni dohodek borcev za povprečnim dohodkom delavcem in zaradi nji-hovega vse večjega invalidskega in izjemnega upokojevanja so nasta-le dejanske potrebe, da se zagotovi borcem življenjski standard sredine v kateri živijo. V začetku urejanja materialnega varstva borcev niso imele pri-znavalnine formalno pravne osnove. Šele potem, ko je Skupščina občine Ljubljana—Šiška sprejela odlok o priznavalninah in odlok o ustanovitvi občinskega sklada za borce NOV se je stanje material-nega varstva v naši občini izboljšalo. Taki ureditvi je sledila večina občin v SR Slovenji, vendar tudi njihovi predpisi niso bili enotno urejeni. S tem v zvezi so bili najbolj prizadeti borci v manj razvitih občinah. Teh razlik borci v mestu Ljubljani niso občutili, ker se je vseh pet občin usklajeno dogovorilo o tem. Za vzpostavitev enotnega odločanja pri podeljevanju občinskih priznavalnin je bil na podlagi usklajenih stališč vseh slovenskih občin in republiških dejavnikov sprejet meseca aprila 1977 leta Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn z veljavnostjo s 1. 1.1977. Osnove in merila družbenega dogovora vsebuje tudi odlok Skupščine občine Ljubljana-Šiška (Uradni Jist SRS, št. 2/78). Upravni organ Skupščine občine Ljubljana—Šjška ter Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov sta že v letu 1977 pristo-pila k izvajanju določil sprejetega družbenega dogovora o priznaval-ninah in drugih oblikah družbene pomoči. III. Realizacija družbenega dogovora v občini Ljubljana-Šiška v obdobju 1977-1979 a) V 1977. letu, to je v prvem letu uresničevanja družbenega do-govora, je bilo iz občinskega proračuna odobrenih za izvajanje vseh oblik varstva borcev NOV 3,026.097,00 din. V tem letu je prejemalo stalno občinsko priznavalnino 162 upravičencev. Najnižja stalna priznavalnina je znašala 350,00 din, najvišja pa 1.979,00 din. Za priznavalnine je bilo porabljenih 1,404.703,00 din. Podeljenih je bilo tudi 18 enkratnih pomoči in priznavalnin ter 210 enkratnih pomoči za nabavo ozimnice. b) V letu 1978 je bilo z obČinskim proračunom odobrenih 3,927.000,00 din. Tudi v tem letu je občinsko priznavalnino prejemalo 162 upravičencev. Višina priznavalnine pa je bila višja in se je gibala od 600,00 din do 2.677,00 din. Tako je bilo v navedenem letu za stalne priznavalnine porabljenih 2;066.078,00 din, preostali znesek pa je bil porabljen za 90 enkratnih izjemnih denarnih pomoči ter 320 pomoči za nabavo ozimnice najbolj ogroženim udeležencem NOB. c) Družbeni dogovor je za 1979 leto predvideval, da naj bi se v tem letu področje občinskih priznavalnin uredilo v celoti. Tako morajo biti vsi borgi upravičeni do stalne priznavalnine, če • njihovi dohodki na družinskega člana ne dosegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v SR Sloveniji. V me-secu marcu 1979 leta je bila v naši občini izvedena valorizacija priznavalnin za 20 %. Valorizacije pa niso bili deležni vsi upra-vičenci ampak je bila valorizirana priznavalnina samo tistim, če je bil njihov dohodek na člana družinske skupnosti nižji od mejnega zneska (cenzus), to je 2.900,00 din. To zvišanje je delno izboljšalo dokaj pereče materialno stanje borcev, katerim razmeroma nizka priznavalnina v 1978 letu ni zagotavljala so-cialne varnosti. V mesecu decembru 1979 leta je Komisija za zadeve borce^ NOV in vojaških invalidov opravila pregled so-cialnega in materialnega stanja vseh uživalcev stalnih prizna-valnin. Na ta način je bilo ugotovljeno, dejansko socialno in materialno stanje vseh upravičencev. Ponovno je bila opravljena valorizacija priznavalnin in so bili zneski stalne priznavalnine Zvišani v vseh primerih, ko se je ugotovilo, da so upravičenci izpod meje dohodkov mejnega zneska najnižje pokojnine. Takega zvišanja je bilo deležnih 85 upravičencev, kar pomeni nad polovico vseh uživalcev. Najvišji znesek priznavalnine je znašal 3.500,00 din, najnižji pa 600,00 din. Za stalne prizna-valnine je bilo v letu 1979 porabljenih 2,973.329,00 din, po-deljenih je bilo tudi 44 enkratnih priznavalnin ter 325 enkrat-nih pomoči za nabavo ozimnice. d) V mesecu aprilu 1980 je Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov opravila ponovni pregled vseh 168 občinskih stalnih priznavalnin. K sodelovanu je povabila vse komisije za socialno zdravstvena vprašanja krajevnih organizacij zveze bor-cev NOV. Opravljeni so bili sestanki v vseh krajevnih organi-zacijah ZB NOV. Na podlagi njihovih predlogov ter ugotovlje-nega socialnega in materialnega stanja je bila 21 uživalcem zvi-šana stalna priznavalnina, v 130 primerih pa so bile opravljene le manjše zaokrožitve zneskov. V ostalih primerih pa so bili izvedeni revizijski postopki glede upravičenosti prejemanja stal-ne priznavalnine, vendar ni bilo ugotovljenih neupravičenih pri-merov. III. Redlizacija družbenega dogovora o priznavalninah v letu 1980 ter ostale oblike varstva borcev NOV in vojaških invalidov ter problematika vobčini Ljubljana—Šjška v letu 1980 a) Varstvo borcev NOV - ¦ Zaradi vse hitrejše rasti življenjskih stroškov je bilo s 1. 9. 1980 izvedeno ponovno linearno zvišanje stalnih priznavalnin. O zvišanju so bile obveščene vse krajevne organizacije ZB NOV v naši občini, ki so na podlagi seznamov uživalcev priznavalnin posredovale še dodatne predloge, da se zviša stalna priznavalnina nekaterim najbolj potrebnim upravičencem. S tem so se osnove in merila za podeljevanje priznavalnin v naši občini zelo približala določilom družbenega dogovora. S pre-gledom stanja upravičencev v sredini v kateri živijo, se je izkazala prava podoba o socialnem in materialnem stanju borcev, ki so optrebni družbene pomoči. Z namenom, da se borcem zagotovi življenjski standard sredin e v kateri živijo bo Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov posvetila v naslednjem obdobju še večjo skrb za trajnejšo obliko urejanja socialne varnosti borcev, pri čemer je na prvem mestu stala priznavalnina. Na območju občine Ljubljana—Šjška je vključenih v zvezo združenj borcev NOV 5333 udeležencev NOB. Od navedenega šte-vila je 2215 borcev s priznano posebno dobo v dvojnem trajanja pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943, imetnikov ,,Partizanske spo-menice 1941" je 185, 6 narodnih herojev, 2 španska borca ter 39 borcev za severno mejo v letu 1918—1919 in slovenskih dobro-voljcev. V obdobju januar-december 1980 je občinski upravni organ-referat za borce po uradni dolžnosti in na podlagi sklepov Komisije za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov obravnaval 630 pri-merov. V letu 1980 je bila opravljena poleg postopka uskladitve varst-venega dodatka kmetov borcev, borčevskega dodatka, novih pri-znavalnin tudi oskrbnin družinske člane oseb v obvezni vojaški službi ter valorizacija stalnih priznavalnin, ki je bila po sklepu ko-misije v 1980 letu izvedena dvakrat. Po stanju 31. 12. 1980 preje- ma stalno občinsko priznavalnino 175 upravičencev v mesečnem znesku od 1.000,00 din do 4.400,00 din. V tem obdobju je bilo podeljenih tudi 7 novih stalnih priznavalnin in 20 enkratnih prizna-valnin oz. enkratnih pomoči. V letu 1980 je bil izvršen prenos izdajanja bolniških listov za zdravljenje v naravnih zdraviliščih borcev NOV iz pristojnosti ob-činskega upravnega organa za zadeve borcev na dispanzer za borce pri zdravstvenem domu Ljubljana-Šiška. V letu 1980 je občinska zdravstvena skupnost odobrila zdrav-Ijenje v naravnih zdraviliščih 330 borcem. Zdravstvena skupnost je s svojimi sredstvi v celoti krila zdravljenje 310 borcem dočim je 20 borcem iz svojih sredstev poravnala le zdravstvene usluge v zdravi-lišču. Tako je občinska zdravstvena skupnost prevzela nase večje breme, saj je v preteklem letu odobrila celotno plačilo stroškov zdravljenja le 245 borcem, 81 borcem pa je odobrila le plačilo zdravstvenih uslug. Glede na primerjavo sedanjega zdravstvenega varstva borcev z varstvom v preteklem letu 1979 je moč ugotoviti, da je občinska zdravstvena skupnost posvetila razmeroma veliko pozornost zdrav-Ijenju borcev v naravnih zdraviliščih- Tak odnos zdravstvene skup-nosti ima svojo težo v poglobljenem delu dispanzerja družbene pomoči. Z namenom, da se borcem zagotovi življenjski standard sredine, v kateri občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana—Šiška dalo pobudo, da patronažna služba še večjo skrb za trajnejšo obli-ko urejanja socialne varnosti borcev, pri čemer je na prvem mestu stalna tudi tzvršni svet Skupščine občine Ljubljana— Šiška in je nato predlagal družbenopolitičnemu zboru, da to usmeritev varstva sprejme kot sklep s priporočilom zdravstveni skupnosti. Ta pripo-ročila je občinska zdravstvena skupnost sprejela v svoje načrte ter so rezultati patronažne službe na tem področju že vidni. Tako je patronažna služba v letu 1980 v okviru zdravstvenih enot Šiška, Medvode in Šentvid med borci in vojaškimi invalidi opravila 753 preventivnih obiskov na domu in za njih opravila 927 storitev. Poleg tega je sedem sester opravilo še 1206 obiskov zaradi kurativnega zdravljenja, v okviru strežniške službe pa so bolniške strežnice realizirale 5380 storitev. Na brezplačno okrevanje na morju (Banjole) ter na Gorenjskem (Martuljk, Mojstrana) je bilo napotenih 254 socialno upravičenih udeležencev NOB. Za potrebe občine Ljubljana-Šiška je v Banjolah na voljo 19 sob. V mesecu novembru 1980 je Komisija za zadeve borcev NOV in vojaških invalidov valorizirala tudi pomoči za šolanje otrok. Viši-ne dijaških pomoči je uskladila z zneski kadrovskih štipendij, od-visno od stopnje izobraževalne ustanove, katero upravičenci obi-skujejo ter socialnega stanja. Višina dijaških pomoči se giblje od 1.500,00 din do 3.000,00 din. Dijaške pomoči prejema 14 upravi-čencev. Za zagotovitev varstva borcev NOV v letu 1980 je bilo v občiri-skem proračunu za družbeno pomoč borcem NOV planiranih 7,414,000,00 din. V obdobju januar-december 1980 je bilo porab-Ijenih 6,649.194,50 din od tega za priznavalnine 4,346.384,00 din. Zaradi planirane prekoračitve sredstev na postavkah priznavalnine indijaškepomoči^glede na izvedeno valorizacijo zgoraj navedenih družbenih pomoči, je bil v mesecu novembru izdelan in posredovan izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana—Sjška predlog za pre-razporeditev sredstev znotraj posebnega računa. Tak predlog je Iz-vršni svet sprejel. b) Varstvo vojaških invalidov in civilnih invalidov vojne Področje invalidskega varstva temelji na zveznih, republiških in občinskih predpisih, s katerimi se vojaškim invalidom (vojnim in mirovnim), članom družin padlih borcev in civilnim invalidom vojne zagotavlja njihova socialna varnost in posebne pravice do-ločenez zakonom. Temeljno obliko invalidskega varstva predstavlja osebna in družinska invalidnina, ki je podlaga za uveljavljanje drugih invalid-nih pravic, tako na podlagi zveznih kot republiških predpisov. Poleg osebne in družinske invalidnine ureja zvezni zakon kot temeljne pravice še dodatek za postrežbo in tujo pomoč, ortoped-ski dodatek, stalni invalidski dodatek za upravičence, ki živijo v tujini, zdravstveno varstvo, brezplačno in znižano vožnjo, posmrt-nino, dodelitev motornega vozila in pogoje za njihovo uveijavitev. Dopolnilno obliko varstva vojaških invalidov in družin padtih borcev NOV in družin umrlih vojaških invalidov zagotavlja re-publiški zakon o vojaških invalidih, ki vsebuje več oblik dopolnil-nega varstva, med katerimi je najpomembnejši invalidski dodatek, ki predstavlja družbeno pomoč tistijn, ki se pretežno preživljajo z invalidskimi prejemki. Poleg te oblike je pomembna oblika tudi družinskidodatek, do katerega sb upravičeni uživaici družinske invalidninepo invalidrh I. do IV. skupine, ki so do smrti dobivali dodatek za postrežbo in tujo pomoč, če ne presegajo določenega.cenzusa dohodkov. Važnejše dopolnilne oblike varstva so tudi pravica do zdravst-venega varstva ožjih družinskih članov invalidov II. do VII. sku-pine, medicinska in poklicna rehabilitacija, povračilo pri nakupu motornega vozila, pogrebnina in posmrtnina. Družbeno varstvo civilnih invalidov vojne, med katere spadajo žrtve fašističnega na-silja, civilne žrtve vojne, žrtve vojnega materiala in žrtve diverzant-skih oz. terorističnih napadov je urejeno z zakonom o civilnih invalidih vojne. Zakon priznava varstvo navedenim osebam, ki ima-jo 60 do 100 odstotno okvaro organizma po predpisih o vojaških invalidih. Upravičencem so zagotovljene naslednje oblike varstva: civilna invalidnina, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, dodatna denarna pomoč, zdravstveno varstvo, rehabilitacija, ortopedški in drugi pri-pomočki ter pomožne in sanitarne priprave ter pogrebnine. Pre-jemki civilnih invalidov vojne znašajo 50 % vsakokratnega mesečne-ga zneska osebne invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in se odmerja glede na skupino priznane invalidnine. V občini Ljubljana—Siška vključujemo v invalidsko varstvo 1137 invalidskih upravičencev in sicer 584 osebnih vojaških inva-lidov (vojaških vojnih in mirovnih), 389 družinskih invalidskih upravičencev po padlih borcih NOV in umrlih vojaških invalidih ter 62 civilnih invalidov vojne. V letu 1980 je občinski upravni organ — referent za zadeve vojaških invalidov v skladu z navedenimi predpisi izvedel dvakratno zvišanje osebnih in družinskih jinvalidnin ter ostalih prejemkov 973 invalidskim upravičencem, ki jim je zagotovljeno varstvo v skladu z zveznimi odredbami objavljenimi v Uradnem listu SFRJ, št. 15/80 in 61/80. Izveden je bil dvakratni izračun invalidskega in družinskega dodatka na osnovi določil republiškega zakona o vojaških invalidih in glede nadvakratno spremembo mejnega zneska najnižjih pokoj-ninskih prejemkov v letu 1980 za 91 upravičencev. Izvedena je bila dvakratna sprememba prejemkov civilnih invalidov vojne in sicer 62. upravičencem. V postopku za uveljavitev raznih pravic po zveznih in re-publiških predpisih je bilo v upravnem postopku obravnavano 454 zadev. Za realizacijo pravic po zveznih predpisih je bilo do 31,12. 1980 porabljenih 26,819.754,00 din, iz republiških proračunskih sredstev pa je bilo do 31. 12..1980 porabljenih 5,697.979,50 din. Finančna realizacija posameznih pravic varstva vojaških invalidov je razvidna iz priložene tabele. IV. Zaključki Iz poročila je razvidno, da se je družbeni dogovoro občinskih priznavalninah udeležencev NOV terdružbeni skrbi za varstvo bor-cev NOV v občini Ljubljana—Šiška dosledno uresničeval v celot-nem obdobju, ki ga zajema poročilo. Pri tem so se vse oblike izvajanja varstva borcev in vojaških invalidov izvajale in uresniče-vale v skladu z veljavnimi predpisi ter ažurno po najkrajši poti. Tudi v bodoče bo potrebno zagotavljati vsa potrebna sredstva za izvajanje varstva borcev NOV in vojaških invalidov, kato mora biti na celovitem področju socialnega borcev NOV in vojaških invali-dov, katero mora imeti na celovitem področju socialnega ukrepe. Glede na to bo potrebno tudi nadalje pri izvajanju varstva borcev NOV in vojaških invalidov uresničevati varstveno politiko začrtano z dogovorjenimi smernicami. ,, . .. . Komisija za zadeve borcev NOV in VI FINANČNA REALIZACIJA - REFERAT VVI ZAOBDOBJEod 1.1.-31.12.1980 I. Republiška sredstva - invalidsko varstvo ' Porabljena sredstva 3,363.823,75 Od tega: 1. Invalidski dodatek ; -, 2,601.187,05 2. Družinski dodatek v 311.701,00 3. Regresi pri nakupu avt. ; ! 'w 201.887,70 4. Pogrebnine . 4.482,00 5. Oskrbnine ' : . ^ 203.566,00 II. Republiika sredstva — civilna invalidnina Porabljena sredstva 2,334.155,75 LOskrbnineCIV 2,308.113,05 2. Prispevki za zdr. vars. ,', ; : ¦ 26.042,70 III.' Zv6zha sredstva — imetniki Partizanske spomenice 1941 Porabljna sredstva . - 801.584,20 I.Pogrebnirie ' "''.'? \'v*".' "' 25.000,00 2. Klim. in topl. zdravljenje1 ;Vo!ob O(t!< 776.584,20 IV. Zvezna sredstva — zdravstveno varstvo Porabljena sredstva 1. Ambulantne storitve ^ 2. Lekarniški stroški ' ' 3. Stroški zdrav. v bolnišnici , 4. Stroški klim. in topl. zdravljenja 5. Ortopedski pripomočki ' ' , 6. Dnevnice ^ -• 7. Nakup mot. vozil in vzdrževanje mot. vozil 8. Druga nadomestila V. Zvezna sredstva — invalidsko varstvo Porabljena sredstva 1. Osebna invalidnina z do- ;, , datkom za tujo pomoč in ;,;'¦. ,H ortopedski dodatek - "• 2. Družinska invalidnina s povečanjem 29. in • ; . 30. ei. ' 3. Posmrtnina , .. " Vsegaskupaj: 5,069.069,45 ¦"* 58.054,75 3.137,30 76.036,30 4,346,342,20 408.244,20 14.076,00 148.808,70 14.370,00 20,949.101,30 17.293.106,30 3,609.057,00 46.938,00 32,517.734,45 Od tega rep. sredstva zvezna sredstva 5,697.979,50 26,819,754,95 Na podlagi 117. člena Zakona o sistemu državne uprave in o fzvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih so skupščine občin in skupščine posebnih družbeno-političnih skupnosti ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delov-nih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije ter Gospo-darska zbornica Slovenije sklenili , DRUŽBENI DOGOVOR O SKUPNIH OSNOVAH ZA USKLA-JENO UREJANJE ODNOSOV PRI PRIDOBIVANJU IN RAZPO-REJANJU DOHODKA DELOVNIH SKUPNOSTI UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI TER PRI DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO DELAVCEV '•¦¦-.<¦ \ ¦¦:•¦ -¦¦-.'...¦• ;.'¦*-,¦-¦.-.¦ .- . ¦ ¦ ¦•V ¦ ¦' Lčlen ¦ / V skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za obli-kovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se udeleženci tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) dogovorimo o svoji usklajeni aktivnosti pri usmerjanju pridobivanja in razporejanja dohodka delovnih skupnosti ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Skupščine občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bodo načela zakona o zdru-ženem delu in zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih in do-ločbe tega družbenega dogovora upoštevali pri zagotavljanju sred-stev za delo upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skup-nosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: organi), iz katerih delavci pridobivajo dohodek delovne skupnosti. Zveza sindikatov Slovenije, Republiški odbor sindikata delav-cev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije bo skrbel, da bodo določbe samoupravnih sporazumov na področju pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovnih skupnosti organov v skladu s tem družbenim dogovorom, sodeloval pri samoupravnem sporazumevanju ter dajal pobude za samoupravno in družbeno ukrepanje za uveljavljanje določil tega družbenega dogovora. Gospodarska zbornica Slovenije bo prek medobčinskih gospo-darskih zbornic sodelovala pri usklajevanju ravni osebnih dohodkov delavcev v organih in delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge, ki so po količini in kakovosti ter pogojih dela primerljive z deli in nalogami delavcev v delovnih skupnostih organov na osnovi nomenklature enotnih nazivov za skupine isto-vrstnih del in nalog in statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov, kakor tudi pri usklajevanju razmerja med sredstvi za osebne dohdke in skupno porabo ter njihove usklajenosti z tji-banjem produktivnosti dela. 2. člen Pri zagotavljanju sredstev za delo organov bomo udeleženci upoštevali, da je osnova za pridobivanje dohodka delovne skup-nosti: — ovrednoteni program dela organa, ki obsega naloge, ki jih mora delovna skupnost opraviti za nemoteno izvrševanje funkcij ter del in nalog organa; — dejanski rezultati dela delovne skupnosti pri izvrševanju pro-grama dela organa, pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in pri izvrševanju funkcij organa. ... ,, 3. člen - ¦¦; Udeleženci bomo zagotovili, da bodo delavci delovnih skup-nosti organov (v nadaljnjem besedilu: delavci) pridobivali dohodek iz sredstev za delo organov primerno načelom svobodne menjave dela, v skladu z zakonom. ¦;' -: '"¦ ¦.' -':-%::' 4.eien . ¦•'•'¦¦•'¦¦ • -¦ "¦ ' ' ¦• Udeleženci bomo zagotovili, da bodo samoupravni sporazumi, ki so podlaga za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, določati take osnove in merila, ki bodo zagotavljale, da bo dohodek delovne skupnosti odvisen od prispevka delovne skupnosti k izvrševanju funkcij del in nalog organa glede na vrsto, obseg in kvaliteto oprav-Ijenega dela ter glede na pogoje dela. v • . •-.-¦ ¦,, ;:¦-!,¦ . \ .-, v,:.-\[ , 5. člen .,/: :: ';/¦;•[ •;,.'¦•¦•• ¦ . : \, V;. ; ¦ Zaradi usklajenega vrednotenja del in nalog organov bomo udeleženci zagotovili, da bodo delovne naloge v programih dela organov razvrščene po vrsti in zahtevnosti v naslednje značilne skupine: a) temeljne dejavnosti: — normativno pravna in analitična dela in naloge, - - ' — dela in naloge upravnega nadzora, '"'"','« — dela in naloge v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov ter drugih predpisov, — strokovno tehnična dela in naloge. , .. b) Splošne in spremljajoče dejavnosti: ' ' ^ , — finančno materialna in računovodska dela in naloge, ' — administrativno tehnična in strojepisna dela in naloge, — pomožna tehnična dela in naloge, — manipulativna dela in naloge. c) Organiziranje dela in vodenje notranjih organizacijskih enot. "¦''-.. ;;>W'/:' ¦l'^<--~\-''¦'¦''¦-"' 6.člen ¦','.¦.'¦¦-,¦ ¦'"¦'¦' ¦..'%-¦¦¦¦ ¦ Vsa dela in naloge navedene v prejšnjem členu bodo razvrščene v skladu z nomenklaturo enotnih nazivov za skpupine istovrstnih del in nalog v naslednje stopnje zahtevnosti: 1. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva osnovna šola; 2. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva opravljen ustrezen program za usposabljanje po konča-ni osnovošolski obveznosti; 3. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva izobrazba, ki jo daje skrajšani program srednjega izo-braževanja ali poklicna šola; 4. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva srednja strokovna izobrazba in šest mesecev delovnih izkušenj; 5. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva srednja strokovna izobrazba in dve leti delovnih izku-šenj; 6. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva višja strokovna izobrazba in devet mesecev delovnih izkušenj; 7. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva višja strokovna izobrazba in tri leta delovnih izkušenj; 8. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva visoka strokovna izobrazba in eno leto delovnih izku-šenj; 9. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva visoka strokovna izobrazba in tri leta delovnih izku-šenj; 10. stopnja zahtevnosti so dela in naloge, za opravljanje katerih se zahteva visoka strokovna izobrazba in pet let delovnih izkušenj; 11. stopnja zahtevnosti so dela in naloge vodilnih delavcev. Dela in naloge vodstvenih delavcev bodo praviloma razvrščena v, ^riako $topnjp zahtevnosti kot najzahtevnejša dela in naloge, ki se opravljajo v ustrezni notranji organizacijski enoti. 7. člen Da bi uveljavili načelo, da pripada delavcu za približno enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek, bomo ude-leženci vsako leto določili za posamezno stopnjo zahtevnosti del in nalog iz prejšnjega lena povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti, ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Pri določanju poprečnih osebnih dohodkov za posamezno stopnjo zahtevnosti del in nalog bomo udeleženci uporabljali po-datke, ki jih bo za ta namen pripravil za posamezno družbeno-politično skupnost Zavod SR Slovenije za statistiko. Podatke bo objavila-komisija za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora in bo pri tem upoštevala gibanja osebnih dohodkov v tekočem letu. 8. člen Udeleženci bomo zagotovili, da se v samoupravnih sporazumih o pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti, ki jih sklepajo delavci, organi, izvršni sveti skupščin družbenopolitičnih skupnosti in ustrezni organi sindikatov, določijo osnove in merila, po katerih se v okviru zahtevnosti dela vrednotijo posebni pogoji dela in posebne odgovornosti. Udeleženci bomo s posebnim aktom določili posebne pogoje dela in posebne odgoovornosti v smislu prejšnjega odstavka ter njihov vpliv na vrednotenje zahtevnosti del in nalog, če ta vprašanja za posamezna dela in naloge organov zakon ne ureja drugače. ¦:'• ¦'¦' ¦¦'-¦ \'( '¦'¦'"¦' '¦.¦¦'. ¦ ¦ 9. člen ''¦'¦:"'¦'¦. Udeleženci bomo zagotovili, da se bodo sredstva, ki jih delavci pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, oblikovala v odvisno-sti od obsega sredstev, ki se v družbenopolitični skupnosti na-menjajo za splošne družbene potrebe in da bodo določena glede na vrednost del in nalog z letnega.programa dela organa, ki jih morajo opraviti delavci. Pri določanju vredosti posameznih vrst del in nalog bomo upoštevali sredstva, potrebna za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, katerih delo je potrebno za izvršitev pro-gramiranih del in nalog, in sicer najmanj v taki višini, da bood delovne skupnosti lahko poravnale tudi prispevke za dejavnosti ozi-roma zadeve, za katere se lahko z zakonom oziroma odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, pred-piše obveznost plačevanja prispevkov. Potrebni obseg sredstev za osebne dohodke delavcev se ugotovi na podlagi števila delovnih ur, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti iz 6. člena in povprečnega osebnega dohodka iz 7. člena tega dogo-vora. Potrebni obseg sredstev za skupno porabo delavcev se ugotovi na podlagi višine sredstev skupne porabe na delavca v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti v devetih mesecih preteklega leta, opovečane za plansko predvideno pove-čanje teh sredstev v skladu z družbenimi usmeritvami. ^ 10. člen Sredstva za osebne dohodke pripravnikov se bodo zagotavljala v enaki višini kot pripravnikom iste stopnje izobrazbe v združenme delu v ustrezni družbenopolitični skupnosti. ' 11.člen Samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za pridobivanje in -razporejanje dohodka delovnih skupnosti morajo zavezovati de-lavce, da bodo sredstva za osebne dohodke razporejali v ustreznem razmerju na del živega dela in na del iz minulega dela. Del sredstev, ki se razporedi za osebne dohodke iz minulega dela, v letu 1981 ne sme biti manjši od šest odstotkov in se vsako leto spreminja v odvisnosti od dosežene akumulacije združenega dela na območju ustrezne družbenopolitične skupnosti. 12. člen Samoupravni sporazumi o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovnih skupnosti morajo zavezovati delav-ce, da v samoupravnih splošnih aktih opredelijo take osnove in merila za delitev sredstev za osebnd1 dohodke, ki bodi omogočale ! ugotavljanje in vrednotenje rezultatgv dela delavca in ki bodo za-gotavljale, da bo: - del osebnega dohodka delavca iž živega dela ustrezal njegovemu osebnemu prispevku k uresničevanju funkcij ter del in halog organa, * , ' — del osebnega dohodka iz minulega dela ustrezal prispevku, ki ga je dal delavec^z upravljanjem in gospodarjenjem z združenimi sredstvi, zlasti pa s svojim ustvarjalnim prispevkom k reševanju vprašanj z deiovnega področja organa ter k razvoju posamezne družbene dejavnosti in s tem k splošnemu družbenemu razvoju. 13. člen Udeleženci se bomo zavzemali, da bodo delavci v samoupravnih splošnih aktih določili konkretna merila za delitev sredstev skupne porabe, upoštevaje načelo solidarnosti. 14. člen Udeleženci bomo spremljali izvajanje tega dogovora, zlasti pa učinkovanje skupnih osnov, določenih s tem dogovorom in njihovo uveljavljanje v samoupravnih sporazumih o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti ter po po-trebi in v skladu s svojimi ugotovitvami dopolnjevali oziromaspre-minjali določbe tega družbenega dogovora. 15. člen Udeleženci bomo za spremljanje izvajanja tega družbenega do-govora ustanovili komisijo, v katero bodo delegirale občinske skup-Ičine in skupščine posebnih družbenopolitičnih skupnosti 12 de-legatov, po enega delegata pa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije ter Gospodarska zbornica SLovenije. 16. člen Naloge komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora so zlasti, da: — daje obvezne razlage tega dogovora, — spremlja izvajanje tega dogovora in po potrebi predlaga ude-ležencem ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje, — pripravi pregled del in nalog, pri katerih se v okviru zahtevnosti dela vrednotijo posebni pogoji in posebne odgovornosti v smislu 8. člena tega dogovora, — spremlja, ugotovi in objavi poprečne osebne dohodke za po-samezne stopnje zahtevnosti del in nalog iz 6. člena tega dogo-vora ter spremlja primerljivost del in nalog organov z deli in nalogami delavcev v organizacijah združenega dela, — pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora, — opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem tega dogovora. "'-¦ ¦'¦>>¦ 17. člen '"v . Če komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora pri obravnavanju in usklajevanju posameznih vprašanj ne doseže so-glasja, o tem obvesti udeležence. Udeleženci se zavezujemo, da bomo vprašanja, o katerih ni doseženo soglasje, obravnavali in o njih sklepali. Udeleženci se zavezujemo, da bomo komisiji za izvajanje njenih nalog dali na razpolago potrebne podatke. 18. člen Strokovne in administrativne naloge za komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora bo opravljal Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun, kjer bo tudi sedež komisije. 19. člen Za spremembo in dopolnitve tega družbenega dogovora velja enak postopek kot za njegovo sklenitev. 20. člen Ta družbeni dogovor se razen za delovne skupnosti upravnih organov uporablja tudi za delovne skupnosti sodišč, javnih tožil-stev, javnih pravobranilstev, organov za vodenje postopkov o pre-krških, strokovnih in drugih služb skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih svetov, Predsedstva SR Slovenije, Ustavnega sodišča SR Slovenije in družbenih pravobranilcev samo-upravljanja. 21.čleh • • Ta.družbeni dogovor je šklenjen, ko ga sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški odbor sindikata delavcev delovnih skupnosti družbenih in državnih organov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, večina skup-ščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter podpišejo ppoblaščeni predstavniki. • , ". 22.člen , V Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi. OBRAZLOŽITEV: Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) vzpostavlja sistem pridobivanja dohodka delovnih skup-nosti upravnih organov primerno načelom svobodne menjave dela. Zakon določa postopek in akte, s katerimi se zagotavlja prido-bivanje dohodka, ter udeležence v postopkih samoupravnega ure-janja odnosov na tem področju; opredeljuje tudi osnove, kriterije in merila, ki naj omogočijo delavcem v delovnih skupnostih in drugim udeležencem v postopkih samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, podrobnejšo določiiev osnov in meril za pridobivanje dohodka in njegovo razporejanje ter za delitev sred-stev za osebne dohodke in skupno porabo. Pri tem je pomembno, da delavci vdelovnih skupnostih uprav-nih organov pri opravljanju dela za te organe uresničujejo pravico dela z družbenimi sredstvi na podlagi samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja glede dohodka med de-lovno skupnostjo in upravnim organom. Delavci v delovni skupnosti in upravni organ, za katerega oprav-Ijajo dela, bodo s samoupravnim sporazumom določili osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti in za njegovo razporejanje ter uredili druga s tem povezana vprašanja; zaradi enotnega urejanja teh vprašanj v ustrezni družbenopolitični skup-nosti sta v skladu s svojo vlogo in odgovornostjo udeleženca spo-razuma tudi izvršni svet in sindikat. Da se zagotovi v načelu enak družbenoekonomski položaj de-lavcev v delovnih skupnostih upravnih organov vseh družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji in zaradi usklajenega urejanja odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skup-nosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, je z zakonom predvideno, da se z družbenim dogovorom določijo skupne osnove. Ta družbeni dogovor, ki ga sklenejo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, organ sindikata, določen s statutom sindikatov in Gospodarska zbornica Slovenije je akt, ki Opredeljuje obveznosti družbenopolitičnih skupnosti v zvezi z zagotavljanjem tistega dela sredstev za delo upravnih organov, iz katerega delavci delovnih skupnosti pridobivanjo svoj dohodek. V skladu s skupnimi osnovami iz družbenega dogovora bodo udeležencisamo-upravnih sporazumov o osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka delovne skupnosti (to so upravni organ, de-lovna skupnost tega organa, izvršni svet in sindikat) podrobneje razčlenili odnose v zvezi s pridobivanjem, razporejanjem in delit-vijo dohodka delovne skupnosti ter delitvijo sredstev za osebne dohodke. Predloženi predlog družbenega dogovora je nastal na osnovi zbranih pripomb na njegov osnutek in njihovih uskladitev v inicia-tivnem odboru za pripravo družbenega dogovora. Pri tem pa so tudi upoštevana izhodišča družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki velja za vse strukture združenega dela (Uradni list SRS, št. 1/81). V primerjavi z osnutkom so bistvene značitnosti predloga druž-benega dogovora v naslednjem: 1. Ker se določila Zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, ki urejajo družbenoekonomski položaj delavcev delov-nih skupnosti smiselno uporablja tudi za pravosodne in druge organe družbenopolitičnih skupnosti, velja ta družbeni dogovor tudi za te organe in za to je v tem smislu dopolnjen naslov družbenega. dogovora in dodane opredelitve v 20. členu. 2. Vrednost programa dela, ki je osnova za dohodek delovne skupnosti se ugotovi na podlagi primerjave z deli in nalogami delavcev v organizacijah združenega dela; zato se vsa dela in naloge določene v programu dela skladno z nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, razvrstijo v enajst stopenj zahtevnosti. Za vsako stopnjo zahtevnosti se določi povprečni osebni dohodek, glede na ravdn in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti, ki opravljajo dela in na-loge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Podatke o povprečnih osebnih dohodkih po stopnjah zahtevnosti za posamezno druž-benopolitično skupnost bo objavila Komisija za spremljanje izvajanja družbnega dogovora. Pri tem bo komisija upoštevala podatke vsakoletne statistične raziskave o osebnih dohodkih. Ker se ti podatki nanašajo na preteklo leto, jih bo potrebno korigirati z indeksom gibanja osebnih dohodkov v tekočem letu in plansko predvidenega povečanja v prihodnjem letu. 3. Pri vrednotenju programa dela se upoštevajo le potrebna sredst-va za osebne dohodke in skupno porabo. Potrebni obseg sred-stev za osebne dohodke se bo vsako leto določil na osnovi števila delovnih ur po posameznih vrstah zahtevnosti del in nalog potrebnih za izvršitev programiranih nalog in poprečnih osebnih dohodkov za posamezno stopnjo zahtevnosti. Potreben obseg sredstev za skupno porabo delavcev pa se bo določil na podlagi dosežene višine sredstev skupne porabe na delavca v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti v devetih mesecih preteklega leta povečane za plansko predvidena povečanja teh sredstev v skladu z družbe-nimi usmeritvami. Ta družbeni dogovor in ustrezni samoupravni sporazumi po-menijo začetek uveljavljanja novih dohodkovnih odnosov v upravnih in drugih organih družbenopolitičnih skupnosti. Sistem, ki ga uveljavljamo s tem družbenim dogovorom pa bo potrebno v prihodnjih letih na osnovi izkustev dopolnjevati. , Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je na svoji 187. seji dne 18. 2. 1981 obravnaval družbeni dogovor o skupnih osno-vah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbe-nopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Predhodno je v letu 1979 obravnaval osnutek in v decembru 1980 predlog tega družbenega dogovora. Izvršni svet ugotavlja, da dogovor ureja skladno z določilom 117. člena zakona o sistemu državne uprave le tista določila, ki so v zvezi z dohodkom delovnih skupnosti upravnih organov in drugih organov družbeno političnih skupnosti širšega skupnega pomena in zagotavljajo v načelu enoten družbeno-ekonomski položaj delavcev v teh organih. Z družbenim dogovorom določene skupne osnove predstavljajo okvir za urejanje vprašanj v zvezi z dohodkom v samo-upravnih sporazumih, ki so neposredno podlaga za pridobivanje dohodka delovnih skupniosti. Izvršni svet predlaga skupščini, da pristopi k citiranemu druž-benemu dogovoru. ^ IZVRŠNI SVET