Berilo za gluhoneme otroke 3. in 4. šolskega leta. Sestavili: I.Erbe£nik,V.Zupančičeva inV.Mazi . ob Založilo ravnateljstvo drž.zavoda za g l ulioneme v Lj ubij ani. Litografija J.Blasnilca nasl. 1921. r 45863 71« 3.šoIsko leto. Jesen. Sedaj je jesen.Dnevi se krajšajo, noči se daljšajo.Hladnoje. Večkrat dežuje.Listje na drevju rumeni in odpada.Kmei koplje krompir in puli peso, repo in ¿orenje. Sadje je zrelo. Jesen. Po njivah se živina pase, vec iiine bilke ni nikjer; plevel xdajpo strniscu rase, pastirčki kurijo zvečer. Jesen rumena, dobra žena ! otroci se te vesele; rdeča9 bela in rumena na drevju jabolka xore. Zemlja. Xemljo vidimo na v rtu, na polju, na travnikih, v goxc/u in v vinogradu. Črna xemlja je rodov itn a .Peščena ali hamenita Tcemlja je nerodovitna. Gloveh koplje * orje in gnoji xemljo. Na xemlji rastejo drevesa * grmi, trav a cvetice in zelišča. Pogreb. Po cesti je šel pogreb. Spre -daj je nesel mox velik krii.Za križem je šel duhovnik. Za duhovnikom so nesli štirje možje krsto. V krsti je bil mr1ic/L& krsto so sli sorodniki tn mr- % lice vi xnanci .Na pokopališču so zakopali krsto v grob. Mlin. Dedek je napravil vreteno x lopaticami in ure zal dve ro-govili.Blixu hiše je tekla vodi ca. Otroci so veseli nesli vreteno k vodici. Rogovilice so vtaknili v xemljo in položili nanje vreteno. Voda je hitro obračala vreteno ^ki seje vrtelo, da je bilo veselje. Otroci p®, so skakali in ploskali <> ker so imeli mlinček. Čevljar. Čevljar pomeri nogo.Jbtem ur exe usnje. Ix usnja, naredi čevlje. Pri delu potrebuje cev* Ijar kopito9 kladivo. Aiešce9 jermen9 silo9 xeblje9nox9nit9 smolo in ščetine. Čevljar je obrt- Uganke. i. Z glavo puha. 9 s srcem kuha, z nogami melje9 v Ljubljano nas pelje. 2. Od xnoiraj vse življenje ni možic ek videl svoje Aise in vendar vedno v nji tiči: Kako se gospodar' i a piše? 3. Pel si, sinov ix ene Aise 9 pa se vsa A drugače pise. 7 k P Miklavž in parkelj. d Mihla vx- bradač ix raja prihaja, obila darila marljivim daj a. & A parkeIj- rogac ix pekla prisepa, x gorjačo-tepačo lenuhe olepa. Hiša. Ljudje stanujejo v hiši.Hišo stavijo xidarji in tesarji. Mi ¿a ima. %id ojzeAe in kamna. A/a A is ije streha. 7aje Ar it a z opeAo ali s slamo./Ya stre A i je dim n i A. //is ct iin a vein a vrata, iri mnogo oAen. VA is i so: ve-AuAinjct? sobe ,/iodniA, slojonice, shramba • klel in podstrešje. GluAonemnica je veli A a A is a. J/vasi so majAne Aise. Jaslice, i fi il Otroci delajojaslice. V kotpritrdijo iriogla {o desko. Iz gozdapri• nesejo zelenega maku. Izmahuna-pravijo na deski hribček,Hdhribček postavijo hlevček, na hribček pa mesto Bellehem.Io hribčku, razslavijopa&tirce,ovce9pse in drevesa.. V hlevu leži Jezus ček jaslic ah.Pri rjem sta Marij a in Jožef.Ibedhlevčkom stoje (rijekralji. Od si ropa visi angel. Zima* Pozimi pada. sneg. Zunaj je mraz. Voda zmrzne. Otroci se sankajo, drsajo po ledu in delajo sn ezenega moža. Viopli obleki nas ne zebe. Vsobi zaku-rimo pec.Dan je kraiek9noc Za novo leio. Novo leio - dobro leto Bog nam daj ! Samo da hi lili zdravi, xmQrom zdravi,zadovoljni, Bog nam dej! K om u r jja ni /o za do s {i, naj se vsakdan tri Ara tposti. Na ledu. Sneg pokriva vse po redu: polje9hrib in gaj; mi pa drsamo joo ledu9 da. je kaj. AU xe nesreča hoce, da se kdo xvali9 sram hodiy Kdor se joče in kriči! / Hu9 kako v ušesa rexe9 {oda nam je vsec! hogar xebe, p a naj lexe s p ai xa pee! Ptice in zima. rbximi pokriva sneg kri-6e in doline. Ptice ne dobijo hrane. One so lačne.Fbiletijo k hi šum. Dobri ljudje dajo pticam xrnja in drobtinic. Hudobni ljudje lovijo ptice v xanke. ^ Berač. Pred hišo se je vsta. vilslnr berač z leseno nogo. Vriel je lajno na stojalu. Vroki Je držal klobuk in prosil vbo-g&jme. Ix hi se je prišel Ja -kec in prinesel siromaku velik kos kruha.Berač seJe lepo xahva za dar in se nasmehnil dobremu deoAu. Jakecje bil vesel, daje ixka-xal beracti dobrolo. C « >0; in tat. Tat se je priplazil ponoči na hmelisho dvorišče.Hoielje krasti. Kmet je spal v hiši. Na dvorišču je bil priklenjen P • / rj Í 7 . f . pes* res m spat. Lace t je lajati. Kmet se je xbudil in prišel ven. Ta/jt zbexal. Govedo. Volj kropa in tele so govedo. Poleti gonimo govedo na pašo. Fozimi ostane govedo v hlevu. V jasli mu dajemo mrvo. Vol vleče voz in plug.Krava nam da mleko.Iz mleka se dela maslo in sir.Goveje meso je do hro. Stroj ar ji strojijo iz govejih koz usnje. t» - Cr ^ ffft,,u • »»» * .,.''< «A*», t, Pustne seme« Pustni torek je bil.Po vasi so hodile seme. Na obrazih so imele grde krinke. Oblečene so bile v stare, raztrgane cape. Ena šema je godla na harmoniko. Druge seme so plesale in se valjale po ileh.Ljudje so se tako smejali, da so jim tekle solze iz oci. Trinogi avec. Milan se je prehladih Zbolel je. /riše/ je zdravnik in je zapisal bolniku zdravilo. Zdravilo je lilo grenko, zalo ga Milan ni holel uxivali. Drugi dan je bil deček se bolj bolan, xdravila pa se je branih- Trelji dan mu je bilo telo slabo. Zdaj je prosil maierxa zdravilo. Zdravilo pa ni več pomet ga lo. Deček je umrl Milan je bil Irmoglaveo. Pomlad. # Tjima je minula. Sneg je shopnel.Led se je stajah Soln-ce prijeto o greje. 'Lvončki, trobent i ce, vijolice in druge cvetice cvelo. Travniki in polja ozelenijo. Drevje poganja in cvele. Ptice si pletejo gnezda. Metulji letajo po zraku.Kmel oije in seje. Otroci rajajo veseli na trati. Tbmlad/e prijetna. rB ^ J Orac. Sključen za plugom stopa orac, hoj!xa lrax,do volica priganjal vrana xa njim gre hohor berač, črve pobira in se priklanja. Fridno mox obdeluje zemljo, s crla lom reHe ji dolgo rano; seme rumeno poseje v n/o9 selev povlaci x zobalo brano. Bilka priklije ix plodnih lal9 bilka xelena9 ki klas bo rodila; ee bo deija in solnca Bog dal* ieiev iz sel ve bode obila. /7X> hi je drža la cex deroč potok. „Tojdi nazajTje rekel beli kozel ornemui. „ sem lil prvi na brvi in se ne izmaknem/"je odgovoril črni kozel. Začela sta se jprepirati. Vsak je kotel priti prvi čez irv. Jezno sta iusila z rogovi drug v drugega in sla oba padla v vodo. Ne prepiraj se: & -k Vrt./*7 ^ imamo vrt. Okoli vrta je ograja.Na vrhi so gredice.Na gredicah raste solata9grah,čebula , česen, kumare,petersilj9redheu, spina Ča i. t. d.. Jbleti imamo na gredicah: roze, nageljne,mačehe-, lilije in c/, •uge cvetice. Spomladi vrt prehopljemo in po- > gnojimo. Na sadnem vrta raste sadno drevj*e:jablane, hruške, češplje,, črešnje in breskve. Metulj. Nacek skače po trati.Tam zagleda, pisanega meltzlja. Sleče za njim.Metulj sede na cvetico. Nacek vzame klobuk z glave in se približa melit Iju.Ho-če ga vjeti. Skoči in pokrije cvetico s klobukom.Metulj pa, je bil hitrejši in je odletel 7*a-lostno gleda deček v prazen klobuk. •h: Velika noč. 0 Veliki noči imamo počitnice. Mati specejo kolač. Fotem skuhajo preketjeno meso in klobase ter pobarvajo jajca.. Vse to naloie v jerbas in nesejo v cerkev blagoslovit. Vnedeljo zjutraj dobi vsak kos kolača in mesa.Otroci se posebno vesele pobarvanih jt* jec, ki jim pravimo piruhiali pisanice. te* Piicje gnezdo. Deček moj> lepo leprosim, gnezdeča, mine razderi, v gnezdecu so drobna jejoka, jajček tudi ne poberi! Drobni ptički iz teh jajček bodejo se izvaliti in po vejicah skakljati in škodljiv mrčes loviti. Dedek ptico je ttbogal, kakor ga je naprosita in ko mami je povedal zgodbo, ga je pohvalita.» vtllA ** „«M*»''" ' «li» \ ............l ......-....... «.J. JacTnie. A 1 7 t Uče so kupili Anki belo jagrje. Anka je prirexala jagnjetu. okoli vratu rdeč trak. Peljala, je lepo xivalico na. -travnih oh potoku. Tam se je jagnje napa slo xelene travice9 napilo se vode ix potoka in veselo skakalo okrog Anke.Zvečer je odpeljala deklica jagnje v klev. Jagnje je doraslo v ovco• Ovca je imela dolgo volno. Oče so ovco večkrat ostrigli. Ix volne so mati spredli nit in dali napraviti Anki toplo obleko. 6 ^P 6 - Jl ~ ^^ t*&C49»A famU-r Vj^. ^ ..-H ......, Črešnje. ^ Andrejček in L ene ha sta ugledala drevo,polno rdečih črešenj.And-rejce k spleza na drevo in stopi na suho vejo. Veja se zlomi in deček te-lebne na tla. Strašno ga zaboli in ne more vstali. Lenčka Tcačne jokati in teče domov. Očelu pove ne srečo. Oče prikiti k drevesu, in vidi, da si je Andrejček zlomil nogo. Odnese ga na ramah domov,za -preže konja in odpelje dečka v bol-mco. ~ M stopaj na stike veje! Vas. Vas stoji navadno obpotoku, hi goni mlin in žago. Vaške hiše so majhne.'Nekatere so zidane, druge so lesene. Pri k i šah so hle-vi in shednji. Za hišami so vrtovi. v vasi se nahaja Itcdi šola in cerkev. cerkvijo je pokopališče. Oltoli ^vasi se razjoro s tirajo i ravniki, vin o gradi in gozdovi'. TrežtValei -vasi se imenujejo vašea ni. To so hmelje in i*axlični obrtniki npr.'.čevljarji, ^ * « ..... ..... > lil /,< , , 4 i • * + . , Cerkev: V cerkvi prebiva Bog, zalo pravimo cerkvi /udi božja kisa. Ziiiicij ima cerkev zvonih. Na Kvoniku je cerkvena ura. \rhxvo-niket je križ. V zvoniku so zvonovi. V cerkvi so oltnrji,prixni-cet9 spovednice, klopi in kropil-ni kamen. Ala kora so orgle. Djjl-h ovn ik met saje,pridig*j#> sjoo*> ve d t je in oblmja.Pobožni itd G hihonemnica. Mladina mora. obiskovati šolo. De ca,hi sliši, se Usči vJjUsdski šoli. Otroci,hi ne slišijo in ne govorjo, so gluhonemi. Oni se učijo v gluho-nemnioi.Jax sem gluhonem, xato sem v gluJioneninici. Učim se govoriti, pisa ti, ¿ret ti, računati, risa ti, /e lova-diti, z./. d.JDečhi se učijo še mizarstva , rezlarslva, pletenja. in Aarto-naie. Dehlice se vadijo šivanja,, krpanja. 9hvaohanja injplelerja,. Šola je koristna. Lažnik. Mihec je pasel ovce pod gozdom. Nekega dnu je pritekel -v vas in je kričal: „V gozdu je volk!" Kmetje so hiteli s palicami in puškami v gozd. Volka ni lilo. Mihec jih je nalagal. — Nekaj dni potem je pastir-ček zopet pri dirjal v vas in je vpil: „Volk, volk/"Vašcnni so zopet preiskali gozd/Volka niso našli.Mihec jih je *opei nalagal— Teden kasneje se je zares prkazed volk.Mihec je Zetal v vas in klical: „ /Zmagajte /volkje •prišel/"Kmetje, so rekli:„Laxnikiz ne verjamemo "Ostali so doma.—Mihec se je vrnil na pašnik. Volk je raztrgal najlepšo ovco.Deček jo je moralplačati. t« «it/tmf 33 Polefje. a pomladjo pride poletje. Ta-krat so dolgi dnevi in kratke noči. Vroče je, da tece pol od cela,. /juliji-ce xanjejo dozorelo žilo. fCosci kosijo in sušijo iravo. Kmetje vozijo seno domov. Olroci xolljejo jagode,čres-nje in borovnice. Vgozdu rastejo volčje jagoda, ki so strupene. 01 lepih dnevi A seje prijetno Aojj&ti. Ha-sik je poleti huda nevihta. Ogenj. (Jtroci so se igrah pri hleva x vžigalicami. Goreča vžigalica, je padla na suho slamo. Slama se je vnela in hlev je začel goreli. Otroci so se prestrašili^ in zieiali. Sosedje so prišli gasil. Lznshe so prinašale vodo v škafih.Moški so melali vodo na plamen. Gasilci so pripeljali l>rixgalnico. Brizgali so vodo na hlev in pogasili ogenj. Togorelo je mnogo slame in se>na. Od hleva je osla/o samo zidovje,- Ogenj ni igrača! Nevihta. Solnce so zakrili orni oblahi. Moéna sapa je vzdignila prah in pripogib&la, drevje. Svetli bliski so švigali po nebu. Grom je bobnelpo zemlji. Debele deževne kaplje so naleta-vale. Ljju,dje so puslili delo in bezali s polja. Vlila se je huda ploha,ki je bila pomešana z debelo toco. Ne v i hi a je hmalvt ponehala. Nelo se je xopet jasni/o in solnce je posijalo. Prih&xalei se je pisana mavrica. Ljudje so se vrnili na delo. Veseli so bili, da toča ni napravila velike shode. Kopanje. Vpočilnic&h ho zelo vroče.Kadar bom imel čas9 se poj dem Jiopat.Afa.li mi bodo napravili Jiopalne hlače. Vzel boni tudi milo in brisačo ter poj dem k potoku. Na bregu, se l>om stekel. se bom ohladil,poj dem v vodo, V vodi se bom umil z milom. Učil se Lom tudi plavati.Doklej* ne bom znal plavati, ne poj dem v globoko vodo. Tam bi utonil. Fo kopanju, se bom obrisal z brisačo. Jotem se bom oblekel in vrnil domov. Kopanje je lepa in zdrava zabava. » 4.šoJsko leto. Krompir. Jeseni doxori krompir Ljudje ga ixkopavajo iz zemlje, napolnijo z njim vreče in košare, naloxe vse sktipej na voxove in voz jo domov. Domet spravijo krompir v klel, da jim poximine xmrxne. Krompir je dolra kram ljudem in Hvalim.Da se Aukaii, praiiii in peci. Livali uxivajo iudi sirov krompir. Trdatev. o osojnih goricah se širijo lepi vinogradi. Ko doxori jeseni groxd- je na, i rt ali, se xačne trgatev. Veseli ljudje nosijo polne irente sladhih jagod v zidanico ali leseni Aram,hi stoji sredi vinograda. Tam devajo grozdje v kad ali v stiskalnico. Fotem ga tlačijo ali stiskajo v s oh, ki mu pravijo mošt. Most je sladek Aahor groxd-je. Cejt nehej časa se ixpremeni mošt v pino9hi ni več sladko. Vino pretočijo v sode.Vinogradniki prodajo vino, nehaj pa ga obdrxijo doma. / Oreh. Kraj pota s tet/je oreh poln sadu; ko pride jesen,nima več mira; kdor mimo gre, orehe klali, po vejah s palico in x drogom mlati. Okleščen oreh to ¿i in vzdihujejo taki nehva-težnosti ialuje: ni dosti, da jim dajem dobro hrano, naposled se Vsi sveti. O Vseh svetih obiskujejo ^¡udje pokopališče. lam okrasijo grobove umrlih staršev, bratov, sester in sorodnikov. To nagrobnih kamenih in križih obesijo lepe vence. A/a gomilah prižgejo sveče in svetilke. lotem molijo za duše pokojnikov, da 6i prišle v nebesa. K. * . • • .T« rojac m šivilja. Krojač kroji moško obleko. Si-vitja siva ženskam in izdeluje tudi perilo za moške. Iz suknenega, bomba žastega,platnenega ali svilenega blaga urex.eia po meri posamezne dele. Te dele potejn sesijeta. Ko je obleka gotova, jo zlikala. Krojač in sivi* Ija potrebujeta, v svojem rokodelstvu. : mero, škarje, sivanio,naprstnik, nit, šivalni stroj\ likalnih,gumbe,zaponke in trahove. . Uganke. i. daje mi življenje, da se gibljem in vrlim; meni ni jedi jooire&a, iehi jax xa jed skrlim. Z. Sesi dni obleka je njegova ¿da, in črna sedmi dan,Ao vec ne dela. 9. Visoko na s/reki cepi ► •v 7 • 7 7* možice A tn kadt. Gozd. V gozdu rasle mnogo dreves' in grmovja. Drvarji sekajo smreke jelke, bore, bukve, A rasle in ¿reze. Usekano drevje razlagajo v Jilode, ali pa ~v drva. Ubogi ljudje nabirajo vgozdvt draije za Auujenso. ČMroci i sejo lešnikov, gol, jagod, borovnic in malin. V gozd zahaja Ivtdi lovec s puško na rami. On strelja zajce» srne, lisice in dr iz d o divjačino. 11 ' «J»*»»* m h t f.vr \ri) r - \ fnv »i ifiipn^'''-, 'i i cA }/"j Y Y%- v >Jr'" • liJ) 'Li^iJKSf.J'-« - A./// i* ■ul'CO« .."mi.. Smreka. ^ ^ Smreka Jq gozdno drevo. V Kemiji ima korenine. Iz korenin 7~asle visoko, ravno deblo. Fo deblu se cedi smola. Vrh debla so veje, Ai so pokrile z zelenimi iglami. J\la ve -jah vise storži ali Česar ki. Storži imej o lti site. Ud lizskami je smr eio-vo seme. Smreka daje dober les za pohištvo, jo & tudi drva Ara Auijavo. L izb rabijo stroj ajji. Jfe- iS) M <>. Kur eni je delal v življenju same neu,mnosii. Zalo je na jouLstni torek niedov d od. Konj. }\onj je naj/epča domaČa xival. Ima podolgaslo glavo. Oči so ve lihe in listre. Ušesa so koničasta in gii-ha. A/a dolgem vratu je griva,. Di*. ha je gladha. Na tenkih in skocnih nogah so kopita. Psaho kopito je podkovano s jyodhvo. /?ep je zimnat. Konjje xelo močan. On vleče voz, n os i je zde ca in to vore. ¿.re oves, seno in deteljo. A/letel emu Aorju pravimo zre u. Železnica. Domov se peljem po xelexmoi. Na nolo dvoru s lopi m A blagajni. lam kupim voxni listek. V čakalnici počakam na osebni vlak. Vlak pri dr dr a po tiru in se vstavi. Mnogo potnikov ixstopi. Jax vstopim v vox tretjega raxreda./lokomotiva xapuAa in vlak se odpeje. Po z i m o se hitro. Pens i A se peljemo s k ox,i pre dor. A/fe d v o ¿njo pride sprevodnik inprešcipne voxne listke.Po xelexnici voxijo tudi brxovlaki tovorni vlaki. Kureiina. Kura. je domača ptica.Ptice imajo perje,po dve nogi in perutnici. S kljunom polirajo hrano. Rtelin ima na glavi rdeč grelen in na nogah ostroge. Kokoš nese jajca. Kok-Ija ixvali piščela . Brani jih pogumno sovražnikov. Krzretina nam daje tečno meso 172 J^Jcei xet *ivex,mekko perje pa %a blazine. ^ A-,.. .....;.

t ...................J «.....................- iem Čebele. Ak vrtu je čelelnj&Fnj so panji. V vsakem panju živi velika če be In a družin a: met l lezi, čebele, in irot-je. Stanujejo v satju, Ju er imej o tudi zalego in hrano. Satje je ix, voska in razdeljeno v celice. Oeb&le od let a. -vajo in pri leta vaj o skoxi žre Jo. Oi le- pih dnek nabirajo po cveticah obno-žino in srkajo med. Zj obnoiino in medom Jiranijo sebe in xeilego. Spomladi čebele ^jj0, se vse de na kako vejo. Čebelar ga o grehe in dene vpraxen panj. Gebelapridno dela. A ko jo draiis, le piči s strupenim želom. Rl • .1 vv javi hrosc. Rjavi hrošč je zelo škoc/ji vet žuželka. Spomladi prilexe iz zemlje. ILleti na drevesa in olje d a listje in cvetje» Fodnevi mimo visi na. listju.. Takrat ga lahko poiej'eš in pokončaš. Zvečer lela okoli. Oez neAaj časa zleze zopet v zemljo. 7ajn le-Ze jcijčka in pogine, /zjajc A se izležejo ličink e, ki grizejo i*a stlin a m korenine. JL/ičinke prerivajo zemljo tri leta m napravijo mnogo s ko-de.Kčelrlem letu v hrošče. se i%premenijo Na Gradu. Ladtijio smo bili na Gradu. sn smo po poiifAise vije po strmem pobočju. A/a vrhu hriba, je čtolg drevored in vetih grad z visokim stolpom. Tj Grada smo imeli /ep raxgled na Ljub Jan o, na Bar je in na Fbsa,vje. Videli smo mnogo vasi, gozdnate hribe in visohep/a-ni no,. Na planinah je /exal sneg. Ljubljana. L-juihnna je vel i A o mesio. Razprostira, se ob vznozju Grada. Jf mestu so visoke in lepe kise. Med hišami so ceste in ulice,. Lo Tiel&terih cesteih vozi električna cestna xe?ex -n z ca. Pri A i šah je tlakovan kodnih za pešce,, l^mestu je Irg. A/a trguprodajajo meso, sadje, zelenjavo, čevlje, igrače i. dr. Vnekaterih hišah so veli-he, pro dajalne z lepim i iz lozbami. V Ljulljam je mnogo cerkva,šol in vojašnic.Nasproti gluhonemniceje bolnica. Skozi Ljubljano leče reka Ljubljanica. Nedelja. Siernko ni hodil ob nedeljah k v $/ maši. Se/ je potepal na polje ali v gozd. Neko nedeljo je prišel za njim cerkveni xvon.Ro gaje potepuh ugledal,je začel ves prestrašen bezati proti cerkvi. Odslej je sel deček vsako nedeljo k maši* JDirma. Marica je dobila od gospoda kate-keta listek zsi sveto birmo. OBin-kostih, se je pripeljala bolj* a v lepi kočiji in vzela belo oblečeno deklico v cerkev. Tam je stalo v vrsti mnogo birmancev in iirmank z botri in botrami. V sredi je kodil skof. Oblečen je bil v zlat plašč. Ala glavi je imel mitro, v roki pa je držal dolgo in svetlo palico. Ko je prišel k Marici 9Jo je na lahko udaril z dvema prstoma po licu. Tako jo je birmah Po sveti birmi je kupila botra Marici zlato verižico z obeskom,m nogo slasčic in sadja. Doma pa je dobila dobro kosilo. 67 Kosec. La pasom dve osli in cu.ta.rico, pa koso na ramo xn, Ji sij d, na goro / Ired solncem že klepljem in ¿rušim koso, po travi jo su.ce7n z nevtrutotno roko. Pozi ček nalagam y poženem domu,, za pojem , zavriskam: ,, Oj, kvala Bogu/" Kresni večer. fantje, so nanesli vrh Ari ba suhega lesa in slame, To stavili so visoko grmado. Vmrahu so jo zakurili. To je bil kres. ATi o/roci smo veselo skakali oholi ogrja in tudi čez og&iy.fí'i-lagali smo se vej in dračja. Tanlje in dekleta so peli in plesali. Moxje so se raxgovarjali o starih casin in kadili ix pip. Tudi na drugih gri-¿¿A so goreli kresovi. Ko je naš kres dogorel9 smo se vrnili proti domu.Spotoma so nas obletavale svetle hresnioe. Žito. in ječmen se imenujejo zito. /{a dar je žito zrelo, se začne žetev. ILenjice nahrusiio srpe in gredo zet. Spovesmi zvez jo snope.Sno-pe zlozijo na kope. Gospodar naloži snope na. voz in odpelje domov. Zj device, p A v kqzelc, da se osusjo. /o tem ji A znosijo mlaliči na pod in omlatijo s cejoci/z xilneg'& zr-nja zmelje mlinar moko. moke speoejo mati kruh in pogačo. 70 MlatiČi. Brx, 72? la lici, m i v si ari ile, brž na delo urnih roh; cepce v roke vsi vzemite: pika - poka -—piha -pok / Ti obračaj, ja^c bom stresal, Jože zmel&j v kot širok9 Tone cepce bo navezal: pika —poka —pika -pok ! 71 Pregovori. Brez seive ni ietve. Pridni človek ima kraka, mori samo lenuha. Kdor izbira, izbir ek. Ae kradi9 in če najdeš kaj, lastniku kiiro daj nazaj! Ne samo do praga, čez prag mora nesnaga. Bolezni slo imamo, a zdravje eno samo. »»♦•"tij Kralj Maij az. ^/y Vneki gori je velika votlina. 7*3. ha menit o mizo spi kralj Afatjaü Ima do Id o sivo ¿rado, ki se mu ovi- o ja oholi mixe. Na glavi nosi xiei fokrono. Ogrnjen je s kraljevskim plaščem, v, -oha.h drxi fezah meč\ NatbTi votline spi mnogo vejahov. To je Afaija-xeva vcjska. Kadar bodo našo domovino napadli sovražni sosedje, Iči -kr&i se bo xbudil kralj Matjax.To-klical bo svoje vejake in bo % rji mi premapal naše sovražnike. Gad. Gad je strupena kača. /o krbtu ima iemnoij&v ali črn roglasi trak. Na glavi delala dve te.mni progipodobo črke V. Gad živi po prisojnih krajih, najrajši na skalovju* 01 lepem poletnem vremenu prileze ix luknje in se xvje v svitek. Ak o ga kaj zmoti, zleze zopet v luknjo. Hazdraien gad piči. V gobcu ima dva votla, strupena zoba. Gadov pik zastrupi kri. Človek, ki ima zastrup Ijen o kri, umije. —7oleli ne kodi bos po skalovju! Pocit nice. Fetei* je dobil dobro izpričevalo. Tesel se je odpeljal na po čil nice. Doma je ponosno poh&xnl izpričevalo staršem in sosedom. Hi so hvalili pridnega dečha. Feter se je v počitnicah igral. Rad pa je pomagal tudi pri delu. Favel pa se ni hotel učiti v šoli. Zjato je preje 1 slabo izpričevalo.Starši so bili zelo hudi na lenega deč-ha. Favel se ni smel igrati v počitnicah. Vsah dan se je moral učiti. 3. šol sito leto. Kazalo. 4.šolsko leto Jesen Jesen i/2s*m) Zemlja Pogreb Mj.in ' Čevljar Uganite Miklavž in parkelj Hiša Jaslice Zima. Za novo leto Na. ledu Ptice in zima Berač fes in leti Govedo T^istrie seme IrmoglcLvec Pomlad OlCLC Dva kozla. Vrl Metulj Velika noč Ptičje gnezdo M! L res nje Vas J Cerkev GluJionemnica Lažnih Poletje rt ' Uaenj Nevihta. Kopanje Stran 1 2 3 1 5 6 T 8 9 10 11 12 13 14 15 16 IX 18 19 20 21 22 23 24 25 Krompir Trgatev Oreh Vsi sveti Krojač in šivi Uganke (foxd Smreka. Miz a, T Pismo Kovotč Koline Požeruh Zimski dan Kurent Konj Železnica. Kuretina PetelinčhcL Veliki teden Polje J&olariCL Čebele D • »7 ►« ItjCLVi hrosc Na Gradu. 26 Ljubljana. Nedelja Birma. Kosec firesni ~večer Žilo Mlatiči B •egovoTi Kralj Matjaž Počitnice 27 29 29 30 31 32 33 3* 35 36 l/a Stran 39 40 41 42 43 44 15 16 17 Id 49 50 51 52 53 51 55 56 5T 56 59 60 bi 62 63 6i 65 66 6r 68 69 TO TI T2 ra 74