Iz Pfuja. (Michelitsobev ,,Aufrnf") je v 2. natisu žvekaaje o ,,sebičaosti" duliovaikov izpustil. Zato pa je vtakail par kosmatia: pravi, da Sloveaci ae trpimo aemščine v v šolali. No, Raič v svojem pozivu reče: od 3. leta aaprej se aaj tudi aemšln uči, ia sredaje šole naj so tako osaovane, da bodo dijaki ob koaci zaali popolneai nemški ia sloveaski. Tako je! Dalje pravi Michelitscli, da liočemo Stajersko raztrgati ia Kraajskej ia Hrvatskej pristopiti. Raič pravi, če v Gradci ae dobimo, česar treba, hočemo aamestaijski oddelek za spodnji Stajer ali, če je to gospodom ljubše, aaj zediaijo vse Sloveace, da bodo eao politicao višjo gosposko imeli aamesto 5 — 6. Smešao pa je, re Miohelitsch 8olze toči za Štajersko, on. ki je pristaš aemško-liberalae straake, katera je Avstrijo uže eakrat aa dva kosa razklala in ogerske dežele Madjarom prepustila. Tota straaka hoče sedaj Dalmacijo ia Gališko z vBukoviao vred odcepiti zakaj ? Zato, da bi Cehe ia Sloveace užagala ia poaemčila, ker vseli ae more. Ia naposled toliko za aemščiuo gori, ae iz ljubezai do aaše kapčije z Nemci, aaipak, da tla pripravlja za aemško-prajzovskega cesarja. Saj je voditelj aemško-liberalne straake celjaki poslaaec dr. Foregger dae 7. jaa. letos javao svojim volilcem rekel: .uaser aatioaales Prograiam gipfelt im eagstea uad daueraden Aaschluss der deutachen Erblaader aa das deutsche Reich: to je: mi aemški liberalci hočemo, da se tiste avstrijske dežele, kder tudi Nemci staaujejo, aajteaaeje ia za vselej združijo z aemškim cesarstvom. Toti ljudje so tedaj tako aesramai. da hočejo aašo cesarstvo celo raztrgati, aašemu ceaarju 13 dežel vzeti ia aemškemu, prajzovskemu cesarju vtekaoti. Zoper takšae aesramae aakaae moramo Sloveaei na vso moo delati. Mi aečerno pod lutrovskega Prajza, rni ostaaemo zveati svojemu avstrijskemu cesarju, ter ae damo Avstrije trgati. Foregger ia ajegovi aemški liberalci pa aaj se poberejo od nas k Prajzom. Ia zato ae volimo Michelitschevega aemško-liberalaega hlapčeka Loschaigga, ki bržčaa sam ae ve, čemu hlapčaje, aBipak Sloveaci volimo aarodaega, avatrijskega, doaioljubaega Božidara Raiča. Iz Srodišča. Društvo — veselica — zmaga Sloveacev.) Bralao draštvo ,,Ediaost" v Središei je pri občueai zboru dae 13. t. m. volilo aovi odbor iasicer: Makso Robič-a prvosedaikom, Kolariča tajaikom, Jos. Dogša deaaraičarjem, Iv. Kočevarja knjižai^arjem, Culeka, JurjaDogša ia Ziakota odbornikom. — Dae 2. februarja napravi v prostorih g Saajkoviča v spomia Val. Vodnika veselico s slertečim vsporedom: Pozdrav od predsedaika Robič-a; ,,Ilirija oživljeaa" od Ipavca, pojejo pevci ormjožke ,,Sloge"; Slavaoatai govor, govori g. g. Žiako; ,,Mili kraj" od Nedveda, pojejo skupao pevci ,,Ediaosti" ia ,,SLoge"; ,,Vodaiku v spomia" od Flegeriča, deklamuje g. Vogriaec; ,,Otok bleški" od Mašeka, pojejo skupao pevci ,,Edinosti" ia ,,Sloge"; ,,V pepelaičai uoči" od Gregorčioa deklamuje g. Kolarič, ,,Veaec slov. aarodaih pesai" od KocijaaSiea, pojejo pevci ,,Sloge". Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. — Pri plesa svira Ljutomerska godba. — Volitve v okrajai zastop Ormožki v skupiai velikega posestva so izvrstno izpale. — Naši kandidati so vsi z veliko veciao izvoljcai ia sicer: Dr. Geršak, Dr. Zižek. župnika Spora ia Sviager, Kaadrič, Ivanuša, Alt, Muada ia Horvat s 55, Robič pa s 56 glaai. — Nasprotaiki so dobili po 83 glasov. — Naši kmetski volilci so volili kot edea mož z aami. — Slava jiai! Nataačaejše poročilo prihodajič. Od sv. Lenarta v Slov. goricah. (Volilai možje) za ptajsko volitov ao*vai aarodai ia pošteai Sloveaci. Nobedea ae pljuae tam v lastao skledo; vsak 8e ogiblje aemškutarjev, mestaih ia tržkih barusačev kakor gobovcev. Vai ao za Božidara Rajča Jih imeaa so: Miha Žuraiaa (Zamarkova.1, Aadrej Golej (Žerijavce), Fr. Gosak (Partia), Ig. Mulec, Aat. Družovič (Seaarsko), Jož Družovicv (Verjaae), J. Kraner (Osek), Jaa. Križaa (Šitaace), J. Krautič ia Peter Mesarec (sv. Jurij), J. Krautič (Malaa), č. g. Milošič ia Jaa. Kurbos (sv. Beaedikt), Jur. Jagrič (Dervanja), J. Kocpek (3 kralji), Fr. Žlaber (Ihova), M. Mulec (sv. Aatou), Ig. Kokol (Šitaaci), Fr. Kukovec (Šice), J. Čračec (Lediaek), Al. Oraik (Kremberg), Val. Rojs, (Breagova), Jaa. Kleiuenčič (Čagoaa), Jak. Pravdič Aadreaci), Jak. Šegula (Zupetiaci) Aadrej Grabušaikvia J Verlič (Voličiaa), Jer. Rojs ia I. Polič (Crmleašak), Mat. Sažaik ia M. Damiš (Selce), K. Pečovaik (Goeeva), M. Fiii-bas (Biš), Lavoalav Bezjak (Rogozaica), Fr. Koser (Gasteraja), J. Kogel (Cogetiaci), Jak. Kliuar (Cogetiaci), Aat. Golob ia Matija Rolav(Porčič)', Fr. Fekonja, (Troakova), K. Stiper (Šetarjeva) ia Aloj. Cuček (sp. Zerjavce). Ti vsi pridejo dae 31. Jaa. v Ptaj in pozdravijo v Narodaeai domu bliza meaiške cerkve svojega kaadidata i'-. g. Božidara Raiča ob 9. \\vi predpoldaem. Potem grejo skapao aa vo- lišče. Volitev se začae ob 10 uri! Živijo, sloveaski volilci, živijo sloveaski aovi poslaaec Božidar Raič! Iz Celjske okolice. (Nekaj besed aasim kmetom v prevdarek.) Zadaje občiaske volitve ao nas močao v jarek zavozile ia bog si ga vedi, kako ae bomo še kaj vua skobacali. No ia tisto aemarao, aeotcsaao obaaaaaje teb. celjskib gospodov mi še kar drveai po glavi. Naa kmete zmiraj tak le pikajo da smo sarovi, ia da bi se aaj od goapodov ,,ma aire" učili. Rajše ko bi se od takib ačil, še pa pri čuakali doma ostaaem! No ia ti gospodje bojo aaši prihodaji gospodarji? Ko so svoje dai gospodje baje aašim očetom zapovedovali, so ti zmirom jamrali, dokler se jih aiao otresli. Daaes, ko bi imeli biti ajihovi siaovi sami doma svoji gospodje ia gospodarji, se pa rajše spct gospodi za hlapce vdiajate. Za božjo voljo, možje, i kaj ste pa veadar mislili? Ža to, če ste aaorebiti tisti daa. ko 80 bile volitve, ea glažek viaca pili pa eao cigaro pokadili, bote pa zdaj v svojej lastai liiši dolga tri lota služili ? Nekaj premalo je pa to vsako! Ia, au ste premialjevali kake gospodarje ste si aa vrat obesili ? Stopite ao malo v mesto, pa povprašate, kakega pošteaega meščaaa, Varn to povedal, koliko se tu plačaje ob^iaakib doklad ia pa koliko ao meščaai dolžai. Mi arno do zdaj še izbajali, ali bo pa za aaprej tadi tako ? Verjamite mi, da tak le ea gospod ea desetak ae ae obrajta toliko ae kakor aaših • edea ea sam krajcar. Oa pribaraata deaar od kmeta brez krvavih žalov, kteri se aam po rokah delajo, če mi krajcar slažimo. K veoeaia se ma aapravi aa jezrk kaki žal, kadar aam aa uho klepeče. Ia pa kako se aam godi kje ia koliko terpimo, kako se krajcar alaži ia pa za aas aaj obrae, tega gospod ae ve ia ae zastopi. Mi sami vemo, kje aas škorai tišSijo ia le mi aami vemo, kje ia kako moramo pomazati, da bi aas tako ae bolelo. Kar se aam je takrat pravilo o aašib šolab. ko so aas zaradi volitev lovili, to je vse gola laž. Jaz sam aern vprašal okoličaaske šolarje ia iolarce ia sem se prepričal, kako ia pa koliko se nemškega ačijo. Jaz mialim, da se tem goapodom celo sliae cedijo: prodati aašo solo, potem občiasko liišo, vzeti aam Breg ia Gaberje, aas siliti, da bi otroke v meatae šole pošiljali ia taj doplacevali vsako leto svojih gotovih 500 — 900 fl. kakor smo jih že. Zastoaj se gospod aikomur ae vsiljuje. Potlej ko bomo auhi ko tarški peper pa ubogi ko cerkveae miši, aas pa spet vaa vržcjo, kakor so aas pred aekimi leti. Tisto viao, ki ste ga pri volitvah. od ajih dobili ia pa tiate cigare aam še vtegaejo presaeto drage priti. — 1. Iz Konjic. (Vprašaaje do c. k. okr. šolskega sveta). Za Čadramsko trirazredao ljudako šolo je po odhodu Bemeevalca g. Fraaceta Kordoa-a, vodje kaezove Oplotaiške steklarae bil imeaovaa šolski aadzoraik g. Alojzij Wallaad, voditelj trgovatva očetovega v Oplotaici. Kakšae zashige ima ta mož za Oplotaiško občiao ia Čadramsko šolo, da ae mu je ta važai poael izročiti mogel ? Oa še aiti volilae pravice aima, ia je veader drugih mož v tej soseski aa stotiae, ki to predaoat pred ajim imajo. Oa ai aajačeaejši. Ni dragih kakor aavadae aole obiskoval, kako bi tedaj šolarje ia gg. učitelje aadzorovati mogel? Oa ai zaaa kot dober domorodec, da bi tudi mladiao a tem duhom aavdajati poaaagal. Povsod tam sodeluje, kjer se dela zoper Sloveace ia je tudi ud ia skrbea razširjevalec aarn aovražaega društva, aemškega šulvereiaa. Zravea ajega ima Oplotaiška občiaa boljših domorodcev. Sledajič Bi zaaao, da bi g. Wallaad do zdaj bil kaj storil za katoliško izrejo otrok, ker se govori, da se oa ae vdeležuje mladiai v izgled cerkveaih šolskih pobožaostij, kakor so v preteklem leta bile v zahvalo, da je Stajerska dežela že 600 let združeaa z aašo vzvišeao ceaarsko rodoviao, ali ob koaoi šolskega leta ali ob začetku aovega o vseh Svetaikih. Kteri dragi tehtai azroki so tedaj aapotili slavai okrajai koajiški šolski Bvet^ k imeaovaaju tega za Oplotaiško občiao ia Cadramsko župaijo resaiČBO tujega, ker še ae dolgo iz Koajic se v Oplotaici aaselivšega, človeka za šolskega aadzoraika Čadramakega?