NAS DOM „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.*1 A. M. Slomšek. 'zhaja vgat (irUgi četrtek. Naročniki „Slor. Gospodarja1* ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke zijajo 4 b. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Mi gremo naprej! Mi gremo naprej! Te besede so postale v sadnjem času geslo vseh onih, ki hočejo 114 Spodnjem Štajerskem okrepiti krščansko ^pričanje, vzbuditi odločno slovensko-^rodno zavest, ter pomagati v stiskah ^večemu kmetu, obrtniku, delavcu. Naš lst se je postavil ob stran teh mož in j^adeničev, žen in mladenk ter s plam-besedo in gorko ljubeznijo podpiral ^i'hova prizadevanja. Vedno bolj in bolj rastlo to gibanje na Spodnjem Štajer-^e|h. a s tem gibanjem je rastel tudi “M list. . Število iztisov, katere pošiljamo med genski svet, znaša s to številko že okoli n (}u, 2a8ovarjal pravice katoliške cerkve 1 jj,10vščine. let ja6 inniia 1884 je bil imenovan novembra istega leta potrjen kne- zom in škofom ljubljanskim. V škofa je bil posvečen 7. decembra v Gradcu in 14. istega meseca je zasedel škofijski sedež v Ljubljani. Po smrti prerano umrlega kneza in nadškofa goriškega Alojzija Zorna je bil Missia imenovan na njegovo mesto dne 12. decembra 1897. Dne 24. marcija 1898 je bil potrjen kot tak od rimske stolice in 22. maja 1898 je zasedel knezo-nadškofijski sedež v Gorici. Ne dolgo potem, namreč 17. junija 1899. je bil povišan in razglašen za rimskega kardinala, kar je bilo 7 čast ne le njemu, ne le goriški cerkvi, katero je vladal, ampak tudi celemu slovenskemu narodu, iz katerega je pognal tako odličen duhovnik. Pokojni kardinal je posebno veliko veljal pri našem presvetlem cesarju, kateri mu je večkrat očitno pokazal svojo naklonjenost. Kako je cenil sv. oče rajnega kardinala, razvidi se iz tega, da je žalostno zaklical, ko je zvedel o njegovi smrti: To je bil svet mož. Rajnik je že več časa bolehal za srčno hibo; pred zadnjimi božičnimi prazniki ga je bilo enkrat hudo napadlo, da so ga sprevideli s sv. zakramenti. Od tedaj se je bilo vedno bati za njegovo življenje. Pozneje so se napadi ponavljali, a ’ bili so lahki. Zdravniki so mu odsvetovali vsako delo, ali mož je bil dela tako vajen, da ga ni hotel pustiti. Imel je pa vže iz Gradca navado, da je delal po noči, ker so ga črez dan preveč motili, še ladnji dan je pisal pozno v noč m s cer do 10. ure. To je bilo dne 23. marcija. Predno je šel k počitku, je odmolil sv. rožni venec. O kolu polnoči se je pojavil hud srčni napad, kakoršnih je imel od jeseni Minulega leta mnogo. — Sestra križarka Agripina, ki mu je po zdravnikovem naročilu po noči stregla, je bila takoj na pomoč. Položila mu je obkladke na prsi ter mu pripravila aparat za vdihovanje kisleca. Na to je šla v stransko sobo po drug aparat. Ko se je pa vrnila, našla je že kardinala v jako nevarnem stanju. Sklicala je brž služabnike in č. gosp. kapelana Ličana ter kaneelai ja Zampara. Gospod kapelan Ličan mu je nemudoma podelil sv. zakramente za umirajoče. Na to je kardinal še parkrat izdihnil in umrl ob pol 1, držeč v desnici mrtvaško *večo, katero si je dva dni prej sam k postelji groznega hudodelstva, da malo- * judje morijo kronane glave, kakor .orili našo cesarico, italijanskega predsednika amerikanskih zjedinje-nih držav in mnoge druge. »Vera nima s politiko nič opraviti*, je tedaj puntarski in krivoverski nauk. Pa nasprotniki nam porečejo: Kristus je sam rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta; dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega, torej se vera naj ne vtika v posvetne zadeve. Odgovor: Kraljestvo Kristusovo, njegov evangelij, njegova cerkev pač res ni od tega sveta, ker je niso ljudje napravili in je ljudje ne bodo odpravili, ni od tega sveta, ker ni samo za ta svet, ampak človeka vodi v večnost, zato se pa človek mora v sedanjem življenju v vsem svojem dejanju in nehanju ravnati po nespremenljivih naukih Kristusovih. Res je rekel: dajte cesarju, kar je cesarjevega, ali pa ni ravno to Kristusova zapoved? Kdor tedaj trdi, da vera nima s politiko nič opraviti, tisti taji Kristusovo zapoved, da moramo cesarju dati, kar mu gre. Ali veste, kaj je rekel Kristus Ponciju Pilatu, namestniku mogočnega rimskega cesarja? »Ne bi imel nobene oblasti čez mene, če ti ne bi bilo dano od zgoraj* (Jan. 19, 11) to je od Boga. In sv. Pavel uči: Ni oblasti, kakor od Boga (Rimlj. 13, 1) in kdo se opira oblasti, opira se božji naredbi. Ali tedaj nima vera s politiko nič opraviti? Nasprotniki svojim besedam sami ne verjamejo. Ce nima vera s politiko nič opraviti, potem tudi ne politika z vero. Zakaj se pa potem razni mazači vtikajo v čisto verske reči, hočejo ukazovati, kako se naj zakramenti delijo, koliko naj v cerkvi sveč gori, kaj se naj pridiguje. Z nemškutarijo hočejo širiti tudi luteransko vero. Da, da, vi pobeljeni grobovi kričite: vera nima s politiko nič opraviti, da vam se potem ne bi bilo treba ozirati na pra- prinesel, v levici pa križ s svetinjami. K postelji se je zbrala vsa domača družina, ki je pri njem molila do jutra. Pritekel je tudi domači zdravnik g. dr. Pontoni, toda prepozno. Kardinal je bil v nedeljo cel dan nenavadno vesel. Sklenil je, da bede sam opravil v stolnici vse cerkvene slovesnosti velikega tedna. Maševal je v nedeljo ob pol 10. uri. Pri kosilu in pri večerji je bil zelo šaljiv. Ko so mu hoteli pri kosilu napraviti napitnico k četrti obletnici njegove izvolitve za gor iškega nadškofa, je rekel: »Pustite to! Obletnica je jutri, to je 24. marca! Jutri morate napraviti napitnico!« Toda dne 24. marca ga ni bilo več med živimi! Njegova duša je splavala že nad zvezde po večno plačilo......... Truplo kardinalovo je bilo balzamirano ter od četrtka, dne 27. marca razpostavljeno v stari nadškofijski kapelici. Kardinal je bil oblečen v kardinalsko obleko, na rokah je imel rdeče rokavice, čevlji so bili istotako rdeči, a vezani s srebrom; na glavi je imel srebrno-belo mitro. V rokah je držal srebrno razpelo. Obličje je bilo nekoliko potemnelo, a poteze v obrazu so bile nespremenjene. Pred krsto je stal klečalnik, na katerem so molili stalno se vrsteči duhovniki. Glavni dedič kardinalov je dijaško semenišče v Gorici. Nekaj pa je testamen- NAS DOM ---—------------------------------------- vice ljudstva, ne na poštenje, ne na resnico. Predobro vas poznamo, kaj hočete s tem reči. Na Francoskem so tudi kričali: vera nima s politiko nič opraviti, in prišlo je takt.' daleč, da so Kristusa vrgli iz šole, prepovedali procesije (pijani rogo-vileži seveda smejo imeti svoje obhode), prepovedali celo rajnim križ postaviti na grob. Francoski učenjak Žufroa pravi, da človek iz i tale knjižice, ki se ji pravi katekizem, dobi odgovor na najvažnejša vprašanja, in ko odraste, nima nikakšnega dvoma o natornih, političnih in mednarodnih pravicah, ker vse to sledi naravno in samo po sebi iz krščanstva. Stari grški modrijan Plutarh pa je rekel: Lažje je mesto v zraku pozidati, kakor državo ustanovili brez vere. Ali torej vera nima s politiko nič opraviti? Pač ima, ona je podlaga prave, poštene in za občni blagor res zavzete politike. Sodite tedaj sami, koliko veljajo besede »Štajerčeve*, ki hoče biti dober kristjan, z druge strani pa vero pognati med staro ropotijo. Drugokrat še kaj več. Politični razgled. Avsrijsko domoljubje. Na veliki petek, ko se vsaki kristjan zaradi spomina na velike dogodke odrešenja mirno zadrži, imeli so nemški Celjani zborovanje, na katerem so zahtevali, naj se slovenska gimnazija v Celju opusti. Govorili so jako vročekrvno. Advokat dr. Mravlak, rojen v Slovenskih goricah, a sedaj velik Nemec, se je celo drznil zaklicati: »Odslej nočemo imeti nič več opraviti z državnimi potrebami, zdaj je čisto vseedno, ali avstrijska država ostane še nadalje ali ne!« Tako je govoril en vodja spodnještajerskih Nemcev. Sv. Oče so izdali okrožnico, pismo za celi katoliški svet, katero imenujejo svoje zadnje pismo, svoj testament. Govorijo v pismu o stvareh, ki zanimajo in vznemir- tiral tudi za uboge in za svoje sorodnike. Bogato knjižnico je kardinal podaril Škofiji. Ker je pokojnik dal na svoje stroške popraviti nadškofijsko palačo, je njegova zapuščina jako skromna. Liberalni »Rodoljub« in za njim bo pricapljal tudi »Šta-jerc« trdijo, da je kardinal zapustil veliko denarja. Čvekajo tudi o ogromnih vsotah, za katere je bil zavarovan. To pa je v8e le liberalna in nemškutarska izmišljotina. Pogreb kardinala je bil v sredo dne 2. aprila. Za svoje počivališče si je izvolil romarsko cerkev na sv. Gori oddaljeno okoli dve uri od Gorice. Udeležila se je pogreba nepregledna množica ljudstva. Navzoči so bili štiri škofje, ljubljanski dr. Jeglič, krški dr. Mahnič, celovški dr. Kahn ter poreško-puljski Flapp. Lavantinsko škofijo so zastopali stolni prošt L. H e r g in kanonik dr. Iv. M1 a k a r. Nadalje so se udeležili iz naše škofije pogreba kanonik H a j š e k, poslanec Ž i č k a r, nadžupnik Korošec, župnik Meško, župnik Medved, revident Š t r a k e 1 j, župnik Weixl, kapelan Postružnik ter mnogo kardinalovih sorodnikov iz Murskega polja. Pogrebne slovesnosti so se začele okoli 9. ure. Po ulicah so gorele v Črno zavite svetilke in raz hiše so visele žalne zastave. Truplo nosijo duhovniki. Med njimi je tudi 84-letni starček, vikarij Ivan jajo sedanji čas. Bog dal še očetu krščanstva zdravje in življenje. Slovenski liberalci so zopet enkrat pokazali, da jim je narodnost deveta brig8-Kranjski liberalci so predlagali v svojem glavnem listu, naj se Štajerci pobotam0 zaradi celjske gimnazije z Nemci. Ker P8 se Nemci nočejo drugače pobotati z nam*) nego da mi pustimo gimnazijo v CeljUi to se pravi, da nam liberalci nasvetuje!0' naj se popolnoma udarno nemškim drznim zahtevam. Vsi pošteni in zvesti Slovenci imenujejo ta predlog kranjskih liberalcev narodno izdajstvo. ... Vojska v Jnžni Afriki. Po zadnji*1 bitkah, v katerih SO Buri tako dobro n8' klestili Angleže, so se resnično začej8 mirovna pogajanja med njimi. Angleži s° sedaj nasproti Burom vedno v slabšem položaju, ker dobivajo od njih vedno novi*1 batin. Pri vsem tem pa Angleži vend8r nočejo popustiti od svojih zahtev, da jim ostane vsaj nadzorstvo nad burskima republikama, dasi bi že radi povrnili vs° Burom storjeno škodo na imetju. Seved8 mrtvih Burov ne morejo več k življenj8 obuditi. A Kruger je za mir edino p°“ pogojem, da se povrne Burom popom8 neodvisnost, sicer se nadaljuje boj d° zadnjega. S tem pa Angležem ni nič p0.' magano, kajti oni so že davno prepričam' da v majhnih bojih ne bodo nikdar k° Burom. Mnogo važnosti se pripisuje P8' gajanjem med Schalk Burgerjem in K d' chenerjem in vlada na obeh straneh upanj6’ da se slene mir, ki bode ugoden za oboj6' stranske koristi. Le za popolnoma čast® mir bi bil pridobiti tudi Kruger. Listi P8' ročajo zopet o novem porazu anglešlf vojske. Pred kakimi štirimi tedni se j vršila v zahodnem delu kapske kolom! večja bitka. V noči od 5. do 6. marca 8 močni burski oddelki napadli čete polko nika Dorana in jih popolnoma poraz*1' Angleži so morali pustiti na bojišču vS vozove. Doran sam in 11 mož je ubiW ranjenih. Najnovejša poročila govm BreSsau, kateri je nesel k večnemu počiti*, že tri škofe. Vkljub starosti se je ponu8 tudi sedaj. Krsta je bila odkrita, ta8 j da se je videl kardinal. Sprevod je vo8 škof dr. Flapp. V slovo je govoril kam nalu profesor bogoslovja dr. Faidutti. Prvi za truplom so šli pokojnikovi 8 rodniki, hišna družina in člani nadS*1.. fijske pisarne. Za njimi so sledili; zast8^ ■ ~ J ‘ cewgP nik cesarjev grof Cziraky, —. namestnik grof Goes, zastopniki vojažt\ poslanci itd. Pogreba se je vdeležilo of o 300 duhovnikov in 60 redovnikov. Voj8:! so delali špalir. Od Sv. Katarine naPr; je vodil sprevod monsignor dr. Se8 Občina Solkan, skozi katero se je L mikal sprevod, je imela črno ovite p. venske zastave. Sprevod je sprejelo kansko starešinstvo ter ga spremljal6 (p Goro, kamor so kardinala peljali k*ri[ njemu počitku. Ob grobu mu je irljipi ganljivo nagrobnico v slovenskem r ljubljanski škof dr. Ant. Jeglič. ^rio. Ljudstva se je ta dan v Gorici od Ulice so bile polne, glava pri sprevoda se je slišala glasna ggangk8 mogočni »Miserere«, vojaška in me8 godba. Vsi zvonovi so zvohili. Velikemu možu. blagemu pokoj1 mir in pokoj! miku ve’ čni L' £ novem porazu Angležev pri Lihtenburgu. Burska poveljnika Delarey in Kemp sta napadla v tem kraju Angleže in je bilo nbitih 400 Angležev in vse polno ranjenih. Gospodarske stvari. Švicarsko mlekarstvo oziroma sirarstvo. Piše Rok Kleraenšek iz Solčave. (Konec). , V okraju Gug smo si ogledali sirarno, katera je stala z vso opravo 70.000 kron. to sirarno dovažajo mleko od 6000 krav. ^rarna ima eno kuhinjo, tam je bakren k?tel, ki drži okrog 700 litrov mleka, ^ira delajo tri vrste: 1. iz čisto novega, kastnega mleka; 2. iz zvečer namolzenega, v jutru posnetega in v jutru pomolzenega ^leka. Ta sir je na pol masten; 3. pa je 'Slr iz posnetega mleka. Mleko v kotlu se n.a 20° do 22° C segreje, potem se doda SlriSča, (napravo siriSča za domačo vpo-rabo hočem pozneje malo omeniti) potem ‘Se pusti mleko v miru tako dolgo, da se vtr(li, kakor na primer kislo mleko. Siri okrog eno uro. Nato se s primernim ^gom, pa večinoma s pomočjo strojev jugoma premešava tako dolgo, da se 8e na grobno razdrobi, sedaj se zopet j^reje na 30® C, celi čas premešava, tako ]LQlgo, da se vsa sirovina vsede na dno. tem pa sirar prilije mrzle sirotke ^ dene v kotel pod sir platneno ruto. jkjfo zajeto vso sirovino s pomočjo ^igače vzdigne iz kotla, ter na pripravi ^ <1 stropom pripelje na mizo. Tam pa se j^sti v leseno tvorilo, to je tak krog, ki razširiti ali stisniti po potrebi, nad pa je stiskača, kjer se sir obteži, da obro zgosti in sirotka odcedi. Gez ali pet ur se sir toliko vtrdi, da se 8« V '?atUe iz tvorila. Na to se prenese v prvo Tam je napravlj korito in je napolnjeno lj.^ Tam je napravljeno j) korito in je napoln:“’ j.1*0. Tukaj denejo sir ir,ii O KO iz cementa ve-z zelo slano v to vodo kopat 2 do 3 dni. Nato pride v drugo gorko 8° C, tam ostane 3 do 4 w*8®ce, med tem pa se vsaki, ali vsaj d?*1 drugi dan obrne ter obriše s snažno v slani vodi izžeto. Ravno gorkota Gaženje podpira pravilno zorenje. j-Mo denemo v jeseni nezrelo sadje v (3*0 klet, nam kmalu dozori; tudi novo Prešan mošt v gorki kleti začne kipeti LVreti, ter se tako kemično spreminjati. Pa to pouzroči ? To so neke glive, O mala bitja, ki se s prostim očesom ajo videti, pač pa se lahko dajo po učinku opazovati. Torej koder pri-KZrak, prihajajo tudi one glive. Mraz, wa, snaga in svetloba pa te glive v Je 'delovanju podpira ali zadržuje. In tako PfO zorenje sira potrebno bolj vlažne, Na 110 gorke kleti. Tam postane sir bar'^Uia rumenkast in ravno ona rumena nam kaže nakopičenje one glive; Slive te s cunjo, ožeto v slani vodi pa teko 2av*ra) da se preveč ne množijo in N r He povzročijo gnjilobe in razpada. ^eRa Vlm v tem je vsa umetnost švicar-Nsv.'*, 8,*ra, ter se v tem tudi poučuje na tci,h 8°iah- ii ,v (lrUo-^ tako spažen sir že do 4 mesece „“1 Wuti, pride v tretjo klet, ki pa ;°te j j/*010 14° C. In to pomnoženje gor-mi g:®3 ^men, pospešiti zorenje v sre-at0 a' Tukaj ostane zopet tri mesece. ('Pet v X8.6 dene, ako še ni odprodan četrto klet, z gorkoto 8° C, da tako počasi dozori, in 9 mesecev”star, je še le popolnoma dozorjen. Kako pa se naj za malega kmeta in domačo porabo sirišče pripravi. Švicarji rabijo sirišče dve vrsti v obliki praška in v obliki tekočine. Za našo domačo porabo se najlože v obliki tekočine takole pripravi. Pomniti pa je prej treba, da tudi v sirišču delajo one glivice, kar je bilo že o zorenju sira razloženo, one glivice, katere je stvarnik v želodcu mladiča priredil, da se tako mleko razkroji in preide v namen, za katerega je odločeno. Vzame se želodec mladega sesajočega teleta ali kozliča — Solčavani navadno vzamejo kozliča — se rahlo osnaži, a ne sme se preveč odpraviti sok (žlem) po notrajnosti, ker ravno tukaj jo kvas. Nato se malo posoli ter osuši, in tako shranjen se obdrži 2 do 3 leta. Kadar se rabi, se pa vzame n. pr. en četrt kozličjega želodca in en četrt litra mlačne vode, še boljša je sirotka, se vlije v tako posodo, ki se da dobro zamašiti, tako stoji dva dni, potem pa je že za rabo, in se vsakokrat po potrebi skozi snažno cunjo nacedi. Za 20 litrov mleka zadostuje ena kavina žlica te tekočine. Natančno moč sirišča pa najbolje spozna sirar ali gospodinja pri napravi sira. Ako je sirišče premočno, to je preveč onih gliv, mleko kar hitro skupaj potegne in postane slab sir, pust, kakor bukova goba, ako pa je premalo sirišča v mleku, se neče zesiriti, kakor na primer kruh ne vzkipi, ako nimajo drože prave moči. Naj še omenim kako v Solčavi gospodinje porabljajo mleko. Pripravlja se sir iz sladkega in kislega mleka. S sladkim mlekom se pri napravi sira postopa kakor po sirarnah, samo dozoreti ga ne vedo tako pravilno; nedostaja pa tudi za to primernih kleti. Iz kislega mleka pa napravljajo sir tako-le: Navadno zvečer, ko je ognjišče od vsakdanje kuhe obrabljeno in še malo gorko, se postavi posneto in v primerne lonce nalito mleko na ognjišče, tam se čez noč rahlo ogreva, v jutru pa se odstavi, dobro premeša in še eno uro tako stoji. Nato se sirotka vstopi na površje, pozajme, ostalo pa se na snažnih platnenih rutah precedi. Zdaj se primerno osoli in dobro premeša ter potlači v tvorilo na pregrnjeno snažno platneno ruto, da tako dobi primerno obliko in se toliko časa v tvorilu pusti, — približno 3 do 4 dni, pa vsaki dan v snažno ruto obrne — da se toliko osuši, da se zamore potem prosto sušiti kje v kuhinji, še bolje pa v hladni, zračni kleti. Zori se v navadnih kmetskih kleteh ter večkrat preobrača in umiva. Ako sir ni potrebno osnažen, napadejo ga muhe in razni mrčesi ter ga skvarijo. 5 ali 6 mesecev star je dozorjen. Pripravlja pa se tudi iz sladkega in kislega mleka, tako imenovani »sirnek«, ki je posebno okusen, iz kozjega in ovčjega mleka, pa tudi dober iz kravjega in sicer najbolje v jeseni, ko je zelo gosto mleko in se ložje obvaruje skvarjenja kakor v poletju. Vzame se v ta namen snažna posoda, ki se da dobro pokriti in drži na primer 30 litrov. Kolikor mleka se vsaki dan v to odloči, toliko se ga skuha, to pa novega neposnetega mleka, potem se ohladi na 15° C. ter v ono posodo dolije, pa vsakokrat tudi dobro premeša in pokrije Str: ;_____4 'gg . M toliko časa, da je posoda napolnjena. Zua, pa se osoli, doda malo kumine ter dobro premeša, kar se ponavlja vsaki teden enkrat. Na ta način pa se v 1 ali 2 mesecih dozori in zaglivi, da je prav okusen prigrizek. Kako pa se iz kislega mleka napravi »sirnek«, je mislim tako po vsem Slovenskem znano. S tem pa je sklenjen moj pomanjkljivi opis švicarskega in našega mlekarstva in sirarstva. Sklepam s srčno željo, da bi slovenski kmet na podlagi umnega gospodarstva skrbel za potrebno množino sladkega mleka, a gospodinje naj bi vedele in hotele mleko dobro uporabiti in okusne »malce« pripraviti! Listne uši na mladem drevju se zatirajo z močno tobakovo vodo, v katero se potapljajo vsi od uši napadeni vršički. Mravlje, ki zalezujejo listne uši zaradi nekega sladkega soka, ki ga uši izcejajo, ne škodujejo sadnemu drevju. Če se zatro uši, izginejo tudi mravlje. Cepljenje velikih dreves. Nekateri imajo navado, da staremu drevesu naenkrat vse veje odsečejo in ob enem precepijo. To je krivo! Tako drevo se navadno posuši. Staro drevo naj se polagoma cepi. Prvo leto naj se cepi na eni strani, drugo leto na drugi in če je drevo veliko in košato, tretje leto na tretji strani! Svarilo pred žganjem! „Pijanci ne bodo posedli nebeškega kraljestva.“ I. Cor. 6, It). Nujno potrebno je, da svarimo vsako krščansko hišo v imenu božjem pred sovražnikom, ki neprestano pustoši narodno življenje, ki prinaša brez števila zla in nesreč v koče delavcev in pogublja duše časno in večno. Ta naš sovražnik je žganje. 1. Žganje razdružuje zakone, seje krog in prepir, uboj in umor med moža in ženo, ki sta si pri oltarju dosmrtno zvestobo obljubila, in zadušuje ljubezen. 2. Žganje ugonablja otroško vzgojo. Kakšen je zgled, ki ga daja pijanec svojim otrokom ? 3. Žganje škoduje na telesu. Ker ga pokaplja v razne bolezni, ne daja mu moči, ampak le kratko razburjenje, na kar sledi tem večja oslabelost. 4. Žganje peha v uboštvo. Kdor zapije svojo težko zasluženo mezdo po krčmah, tega družina mora prijeti za beraško palico ali pa začeti krasti. B. Žganje množi surovosti in hudodelstva. Tri četrtine vseh pregreh pripisujejo pijančevanju. 6. Žganje dela človeka v službi nezanesljivega in nesposobnega. Ono je vzrok brezštevilnim nezgodam pri strojih, tovarnah, vozovih itd. 7. Žganje vodi v norišnico. Koliko je pri nas pijancev, ki so umrli v zblaznelosti! 8. Žganje uglušuje vest in slabi voljo ter zapeljava ljudi k samomoru. Pijanec ni več gospodar samega sebe. 9. Žganje ubija talente, čuvstva, vse višje duhovno življenje, vero in združenje z Bogom. Ohlaja ljubezen do božje besede, cerkve, molitve; misel na sodbo in večno povračilo nima nobenega vpliva več na pijanca. 10. Žganje, sploh pijančevanje izključuje človeka od nebeškega kraljestva in zveličanja. Zakaj pisano je: »Pijanci ne bodo posedli nebeškega kraljestva.« Žganje stori, da je umrljivost pi-, icev trikrat večja od zmernih ljudij. 12. Žganje ima navadno v sebi patoko (fuzl), torej strup. Kemična preiskovanja nam kažejo, kako škodljive snovi ima v sebi največ vrst žganja. 13. Žganje (to je alkohol, ki pa se seveda v manjši meri nahaja tudi v vinu, pivu, sfdnem moštu itd.), vsak dan zav-žito, razdražuje protinaravno želodec, možgane, živce, žile. 14. Žganje je često krivo slabega prebavljanja, težkega dihanja, tresenja udov, srčnega utripanja in krča, jetrnice. Vse to so posledice nesrečnega žganjepitja. 15 Žganje rodi slaboumno deco, pi-jančev otroci zapadejo bož.asti, topoglavosti, len osti in vsakorSni m pregrešnim nagonom. 16. Žganje jemlje državi sposobne vojake, naklada bremena državi, občini in posameznikom. 17. Žganja (to je alkoholizma) pogubne posledice kaže nam zlasti jasno Statistika. 18. Žganjepivcem nasproti postopati z vso strogostjo bo največja dobrota za zmernike. 19. Kaj žganje dela, kdor tega ne veruje, poglej tiste svoje sosede in sodržavljane, ki so mu udani. 20. Kar daS za žganje, groš, ki ga neseS v krčmo, utrgal si svoji zdravi brani, ukradel otrokom. Krčmar bogati, ti pa ubožaS. Le zračuni enkrat, koliko to pride na leto! Kaj bi si pa prihranil Razne novice in druge reci. Mi gremo — nazaj! To pa ne velja za nas, ampak za ubogega ptujskega »Štajerca«. Slabo se mu godi zadnji čas, zelo slabo. Dolgovi za tiskovne stroSke mu rastejo, naročniki pa mu vkup lezejo. V Mariboru se je prej po več tabakarnah in prodajalnah prodajal, zadnji čas so izginile vse zaloge. »Štajerc« se je v Mariboru posušil. Iz uredništva »Štajerčevega« je izstopil plemenitaš Kalhberg. Zdaj vodi uredništvo »bivši« komi Križman, kateri že ve, da mi lahko govorimo marsikaj o njem. Uredniško osobje se torej krči. Ptu,ski oče Ornik, ki je »Štajerca« z denarjem podpiral, si je sedaj s svojimi nemškimi bratci v laseh in nima časa skrbeti za »Štajerca«. »Štajerc« sam pa postaja tudi vedno bolj dolgočasen. Sedaj druga ne zna, nego da gloda ob duhovnikih in slovenskih rodoljubih. Će pa vsake kvatre prinese enkrat kaj novega, potem pa je to gotovo zlagano. Mi kličemo, da se razlega po celem slovenskem svetu, da gremo naprej, »Štajerc« pa javka v Ptuju v svoji kobači, da gre strašno nazaj, da se bliža svoji — smrti! Od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Pozdravljen ljubljenec naš, vrli «Naš Dom»! Ze okoli 70 izvodov brez priloge «Slov. Gospodarja« prihaja k nam, nas budit, razveseljevat in podučevat. Posebno se te mi mladi tesno oklepamo. Bodočnost je naša! Naša navdušena dekleta že poznaš. Mi mladeniči ne zaostajamo za njimi. Nikakor ne! Pogin ptujskega mrčesa in tvoj vhod v vsako, tudi zadnjo gorsko kočico, je naša naloga. Ti pa le še naprej pridno, brez usmiljenja krtači naše privandrance posili ne mce! Mi smo vsikdar s teboj, mi rnladi. Na zdar! Šentjakobski fantje. Sv. Jakob v Slov. goricah. Tukajšnji prijatelji »Štajerca« so zmagali pri občin- skih volitvah. Nihče ne upa prav nastopiti proti Gregi Škofu, ki vam je zadnjič pisal, »da je ne blazen.« Prav poje narodna pesem o nas: Jakobfani, Jakobčani imenitni smo glavani se nikogar ne bojimo... 11 Če se Grega zdere Pa-----zbežimo! Sv. Jurij v Slov. gor. Od raznih strani se poroča o živahnem mladeniškem gibanju, posebno pri naših sosedih v Jare-nini in pri Sv. Benediktu je mladi svet zelo probu jen. A tudi mi jurjevski mladeniči in dekleta nečemo zaostati, tudi mi gremo naprej. Sestavil se je velikanski pevski zbor mladeničev in deklet; na velikonočne praznike smo prvokrat nastopili v cerkvi. To vam je bilo strmenje, ko je čez 60 mladih, jasnih glasov zapelo veselo velikonočno pesem. Mladi in stari so pripoznali, da še kaj takega niso slišali. 0 večjih praznikih bomo sedaj Jur-jevčanom večkrat napravili tako veselje, ko se pa dovolj izurimo, bomo priredili kako veselico in povabili tudi naše sosede, da vidijo, kaj znamo. — V kratkem se tudi pri nas ustanovi izobraževalno društvo »Edinost*. Pravila so se že pred enim mesecem poslala k namestniji. Za petje ni vsak vstvarjen, k temu društvu pa lahko vsak pristopi, če je le zdrave pameti in poštenega srca. Tako upamo, da bo «Naš Dom» odslej imel večkrat kaj lepega poročati iz našega kraja. Sv. Barbara pri Mariboru. Žalostno je in nihče bi nam menda ne verjel, da imamo v naši župniji štiri župane, a trije od teh prebirajo — »Štajerca«. Možje, dajmo tudi mi slovo listu, katerega vse opušča, in stopimo ob stran svojih slovenskih bratov in tovarišev! Pri vasovanju so v Št. Lovrencu nad Mariborom štirje fantje delavca Jožefa Smolčnika tako nabili, da je nevarno ranjen. Ptujski Nemci so si v laseh. Ptujski občinski svetnik Furst v posebni knjižici dokazuje, kako zavoženo je ptujsko mestno gospodarstvo. Zdaj se bo dalo mestno gospodarstvo po dveh pregledovalcih preiskati. Za Ptujčane bi bilo vse-kako boljše, ako bi se brigali za svoje mestne razmere, nas Slovence pa pustili s svojim »Štajercem« pri mjru. Ka: ne gospod Ornik? Ali Varn sedaj ni tesno pri srcu, ko Vaši lastni prijatelji začnejo vstajati proti Vam! Glejte, to je kazen, ki sedaj prihaja nad Vas! Od Svetinj. v doPisu od Svetinj pri Ormožu v »Našem Domu« štev. 6, od 13. marca 1902 se čuti tukajšnji učitelj g. Franc Megla razžaljen. Resnici na ljubo izjavljam, da nisem imel v mislih z nobeno besedo zadeti g. Megla in njega dolžiti kot pisatelja umazanega članka proti meni v »Štajercu«. Iv. Bohanec, župnik. Iz Središča. Ko pridem nekoč po opravkih na Grabe, vidim da se je tam odprla nova slovenska trgovina gospoda Kolb katera pa tamošnje trgovce, ptujskega kramarskega lista »Štajerca« silno jezi. Pošteni slovenski okoličani, držite se gesla »Svoji k svojim!« Rogatec. Kdaj so že minuli dnevi našega misijona! Dobro ljudstvo se ga z veseljem spominja radi obilnega dušnega prida. Tržani — če tudi ne vsi — pa hočejo najti svoje vzroke, da ga ne morejo pozabiti. Vsak po svoje! Tako je baje trdil tisti, ki je kravo s svedrom drl. Misijonski spomini jim vznemirjajo živce, razburjajo domišljijo. Vidijo prikazni in pošasti, k* jih preganjajo noč in dan, slišijo v svoji domišljiji to, česar niso slišali tisti, ki so se udeleževali misijona. Misijon se je obrekoval, da bi niti sam hudobec ne mogel boljše izvrševati tega posla. Česar vsega ni kriv misijon! Ta ali oni je po celonočnem pijančevanju imel drugi daD »mačka« v želodcu — kriv je misijoD' Tudi umrl je po misijonu že marsikdo kriv je misijon. Da od zdaj naprej vsi tisti ne bodo gledali cevkve od znotraji ki so se je do zdaj ogibali celo od zunaj' —- verjemi, kdor more — spet kriv je misijon. Da res! Ta verderban volk tega žlehtnega cajta se štrita in fehta za groJ verganglich sveta, a za te tugende nebeških piirgarjev se pa nikdo ne bekiimra. Ce se bo kakemu rogaškemu petelin11 kihnilo pri kikirikanju, bo tudi kriv spe1 — misijon. In tako dalje. K temu le ta pristavek. Za ljudi, ki imajo misijonarja za hudiče, mora misijonsko delovanje biti res hudičevo delovanje. Dober tel( gospoda! Sto let stara žena Marija Klinc ie umrla na Velikonočno nedeljo v Konjicah' Bila je do zadnjega čila in čvrsta. Nove žandarmerijske postaje g0 ustanovljene: Na Doberni in LjubneU1-okr. glavarstvo Celje, v Kapelah pri Brežicah in v Cirkovcah, okrajno glavarstv0 Ptuj. Iz velikovške okolice. Prišel ^ po svojih opravkih v nemški Šent Vi«; Iz neke vasi podjunske doline so ^ prignali na semenj konje. Radoveden ^ bil, kako so med seboj mrmrali. le nekoliko nemško znal, bi prodal Nei»ca’ ki je kupoval z mano; pa kaj mi pom8^’ ker je moje znanje nemške »Šprahe« Prf' slabo.« »Ti bolj tiho, drugače te ^ sliši«, pripomni hitro drugi, »in pote”j nam poreče, da smo doma v Malivesi F fajerberi Nemci, ki zaničujemo »trepti bindišarje in upijemo hajl, tukaj Pa bj namreč nemško ne znamo dovolj, „i konje prodali.« Huju sem jaz vihal 8^ nos in se smejal. — Bil sem v f®, 2. aprila v Velikovcu in pri tej prilik18 .j, si ogledal tudi pri Aufmutu novega g1)8 ^ Bičarja Jožefa Mahoriča. Mož je na g18^ da je dober gostilničar in ima v re8j0' dobro štajersko vino, da ga je težko ” | biti malokje na Koroškem. Ce bo 1 jo dobro kuhinjo in bo točil dobro P*vh% žlahtno vinsko kapljico, potem *e Velikovčani in drugi naši prijatelji že „ čeli spoznavati pomen našega »Narod11 tu ik1 . pei1 doma«. — Bil sem na Jožefovo Dobrlivesi; sedel sem proti večeru v dobrolski gostilni, kjer so prav lep0 vali pevci mladega dobrolskeg* ^ peki zbora. Prišel je v to gostilno tu«1 đobrolski mogočnež, ki je celi dan Pr.° veJi-in ljubeznjivo ponujal svoje blago s* 9i skemu ljudstvu, sedaj zvečer .Pa.iers|ciiii hudobno in robato zabavljal bind)*8 . ^ pevcem. »Oh ja« sem si mislil, »n ležnost je plačilo sveta.« Po dnevi ^ . bili ljubi, in mu dišali slovenski de° em zvečer pa mu ni dišala slovenska P in beseda. Z Bogom! , ..>{ ge Na Bistrici v Rožu in več je pojavila nalezljiva bolezen škrlati otrok je že umrlo. _____ Kakor Iz Dobrlevesi na Koroškem- .,0 je »Naš Dom« že poročal, so na b 0. leta 1901 delavci pri novi železnici ri*1 fflajarja našega benediktinskega samotna Jožefa Sirnika. Hrvatska delavca yre8koviC in Mandekič sta bila na sumu jn so ju tudi zaprli. Do slednjega sta oba trdovratno tajila; po neumornem trudu naše žandarmerije so pred kratkim v cestnem jarku našli še krvavi nož Oreškoma in krivda je bila dokazana. Pred porotniki v Celovcu sta bila obsojena Ore-kovič je dobil 10, Mandekič pa 4 leta težke ječe. Kakor se večkrat sliši, so de-avci pri n0vi železnici zelo bojeviti ljudje, dož znajo sukati dobro in razumejo le dialo šale. — Ce tudi so nekateri naši ‘Prijatelji« mnogo sukali svoje zlobne jezike čez sv. misijon, ki smo ga imeli .tkaj od dne 25. februarja do 3. marca, j® vendar bil mnogoštevilno obiskan. Ljubi 5°g blagoslovi in poplačaj trud gospodov ddsijonarjev. — Prav lepo že popeva v cerkvi novi moški zbor domačih pevcev j)°d vodstvom našega organista. Živela *ePa in mila pesem sovenska v Podjunski dolini in povsod po slovenskem Koroškem. velike važnosti je lepo ubrano petje, po-Sebno za naše mladeniče. Vihar na Koroškem. Iz Velikovca Poročajo: Minula velikonočna praznika s,do imeli sicer večinoma solnčno vreme, ® ves čas je bril oster, deloma občutljivo jdrzel veter. Včasih se je veter izpremenil ^ Pravi vihar, ki je na mnogih krajih, 'jtosti na avberskih gorah, napravil zopet jdOogo škode. Trpeli so izlasti mnogi gozdovi. Tudi iz Mostiča čujemo, da je tam ‘bar znova napravil znatno škodo. Še so v hudem spominu dnevi 16. in 17. pOsinca, ko je vihar napravil toliko zla, d sedaj nova uima! p Samega sebe zažgal v zapom. V plovcu so dne 25. marca zaprli 211et-j ga agenta in pisača J. Gradišarja radi >djvine in goljufije. Ko so ga zaprli, za-djo se je skoro iz njegovega zapora divje Pttje. Odprli so vrata in našli Gradiščarja ^ v ognju. Zažgal si je obleko z žve-^.ehko, katere policaji niso opazili. V bolta«* je Gradišar izjavil, da se je nalašč ^gal, da se ogne preiskavi. Nekaj tre-jdtkov po tej izjavi je Gradišar vsled dbljenih poškodb umrl. n * # * H .Čuden bolnik. Nedavno je bil iz bjrt k°hrismce v azijski Rusiji odpuščen v den bolnik, po stanu železniški delavec, ij P®1 je od redke bolezni, zvane maladie lij fisc. Njena lastnost obstoji v tem, da nehote oponaša delanje drugih Iju-Jj Ako kdo piše, ki je zraven njega, kj® bolnik in tudi piše; ako kdo kašlja, tudi bolnik, ako kdo joka, preliva k' bolnik solze; ako kdo jč v njegovi Ročnosti, začne tudi on jesti itd. Ali V>ik oponaša tudi živali! Ko čuje ten^e psa, laja tudi sam; ako poje pe-bolojg'T~ začne tudi bolnik kikirikati. V c° i® te8a bolnika dovedla razpo-ejeg^st njegovih tovarišev, katerim je jih ^ bolezen služila v zabavo. Navadno » .1® zbralo dosti okrog njega in vsak Kil/2''6!8! drug glas in drugo delal. In ^ boln *e. i® mu^il, da bi vse oponašal. Nn0si ici mu n*s0 mogli pomagati, ker e°Per t ne P°zna nikakega pripomočka M 8e ? Cudno bolezen. Ta nesrečni člo-• bodi6 Z0Pet povrnil k svojemu poslu, jestnih ;„z?Pet v zasmeh in zabavo ob-d6 let i« ^“dobnih Ijudij. Bolnik je star drugače povsem zdrav. Slučaji te bolezni so redki; največ se jih dobi v severni Sibiriji, v jakutskem okrožju in na Amuru. Tolmači se z vplivom puste in mrtve sibirske prirode na človeka, zlasti po zimi, kadar brezkrajne snežne in ledene poljane kar prevzamejo človeka. Umorjeni misijonarji. Kakor vsako leto poroča tudi zdaj francoski list »Les Missions Catholiques» o številu umorjenih misijonarjev 1. 1900 v raznih delih sveta. To je, žal, veliko! Znaša 171, med temi 9 škofov in 162 drugih duhovnikov! Štirje škofje so bili Francozi, trije Italijani, dva iz drugih dežel. Jeden teh je bil živ sežgan! Tri italijanske škofe so Kinezi razsekali. Jeden duhovnik je bil živ zakopan, dva sta zgorela v cerkvi z vso trumo vernikov, ki je bila pri sv. maši; drugi so bili na razne načine umorjeni. Kaj pač ne trpijo ubogi oznanovalci sv. vere po misijonih? In vendar se jih poda vsako leto mnogo križem sveta, da sejejo po Kristusovem naročilu seme božje besede. Velika železniška nesreča v Jnžni Afriki. Minuli teden se je podal neki železniški vlak, obstoječ iz 6 vagonov proti Barbertonu. V vozovih je bilo polno vojakov. Vlak je dirjal po tiru navzdol z tako hitrostjo, da je predirjal v eni uri 80 kilometrov. Vlak je dosegel tako hitrost, da ga strojevodja ni mogel več ustaviti. Pri tej priliki se preobrne ves vlak po strmini navzdol, pri čemur sta bila ubita strojevodja, kurjač in 35 vojakov. Razpočil je tudi kotel lokomotive. Konji za Jnžno Afriko. Iz reške luke je odplul parobrod »Devona* s 796 konji, namenjenimi za Južno Afriko. To je devetinpedeseti parobrod, ki je do danes iz reške luke odvel konje za Južno Afriko. Vseh konj se je doslej iz reške luke odpeljalo 45.611 glav. Sedaj se nahaja v reški luki angleški parobrod »Manchester Corporation*, ki bo ukrcal 800 konj. Te dni je priplovil na Reko parobrod »American*. Zanimiv izprehod dvojčkov. Po Dunaju hodita dva zanimiva dvojčka, eden moškega, drugi ženskega spola. Moški je visok 2 metra 73 cm, njegova sestrica pa je pritlikavka 80 cm in tako nežna, da jo brat nosi okoli na razprostrti roki. Sem-intje utakne brat sestrico v nalašč za to prirejeni žep, iz katerega potem gleda zvedavo le drobna glavica pritlikavke. Zgorela v kuhinji. Na Dunaju je 241etna kuharica Magdalena Gram hotela poživiti ogenj v ognjišču s tem, da je vlila na gorečo žerjavico in les petrolej. Petrolejeva svetilka je eksplodirala in goreč petrolej se je vlil po obleki kuharice. Predno je prišla pomoč, je kuharica zgorela. Samomor 761etne starke. Na Dunaju je iz tretjega nastropja skočila na cesto 761etna Josipina Mestek. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da že predolgo živi in da se je naveličala življenja. Fotografirani tat. Dne 21. t. m. je bilo ulomljeno v stanovanje trgovca s sadjem Karola Weberja na Dunaju. Vsa zasledovanja za tatom so bila brezvspešna. Dobili pa so vendar tatu na poseben način. Dne 21. t. m. je dal fotografirati zunanjo stran svoje gostilne v isti hiši gostilničar Koller. Ko so bile slike gotove, opazilo se je na njih nekega bežečega človeka. Policaji so spoznali na sliki, da je to znani tat Jožef Housa. V trenotku, ko je zapustil hišo, v katero je ulomil, je gostil- ničar Kollar fotografiral svojo gostilno. Tako je tat prišel na fotografijo ter se ujel. Občinski sodniki — konjski tatovi. Lepe razmere vladajo na Ogrskem. V Aradskem okraju je orožništvo naletelo na tolpo konjskih tatov, ki so gnali konje po cesti. Orožniki so pripeljali tatove v Arad, kjer se je pokazalo, da sta med tatovi tudi dva občinska sodnika iz okolice. v Četverčke je povila v Turo Tridvori na Ogerskem 281etna kmetica Anepany. Namestn vode izpil — bencin. Sinček budimpeštanskega učitelja Jakob AdU r je napravil globok požirek iz steklenice, v kateri je mislil, da je voda, a je bil bencin. Kljub hitri zdravniški pomoči je deček umrl po groznih bolečinah. Smrt na lovu. Na poseben način se je v Nizzi ponesrečil na lovu 17-letni mladenič Piere Masse. Hotel je preskočiti nek jarek in je vrgel puško preko jarka naprej. Puška je na drugo stran priletela s cevjo proti Pieru in je padla na petelina, kar je povzročilo, da se je sprožila. Strel je zadel mladega lovca v prsa in zgrudil se je, ravno ko je vzdignil nogo, da preskoči jarek. 27 ur neprenehoma igral glasovir. V Marseillu je Francoz Garnier igral 27 ur neprenehoma na glasovir, razume se, da vsled stave. V ponedeljek zvečer je začel igrati na glasovir, igral je vso noč in še prihodnji dan naprej. Popoludne je dobil že nekaj krča v roke, proti koncu pa mu je začela kri vreti proti glavi in roke so mu otekle. Dobil je stavo 800 K, a se je vsled oslabelosti živcev zgrudil na tla. Pogoščenje 500.000 revežev. Angleški kralj je odredil, da bode na dan njegovega kronanja v Londonu pogoščenih 500.000 revežev. Veljalo bode to 30.000 funtov šterlingov. Prihodnja letina na Ruskem. Listi poročajo, da se pričakuje za letos na Ruskem dobre letine za žito, dasi je tudi tam letos padlo prav malo snega. Mladeniško gibanje. Mi gremo naprej, mi mladi! Od Sv. Barbare pri Mariboru. Gotovo bo zanimalo vse prijatelje in čitatelje »Našega Doma« nekaj vrstic od nas barbarskih narodno-slovenskih deklet. Živahno se gibljemo in veselo napredujemo. Le tako naprej! Naše bralno društvo nam podaje na svojih poučnih shodih veliko koristnega in poučljivega za našo bodočnost, posebno v gospodinjstvu in kmetijstvu. Pri bralnem društvu smo si osnovale svojo dekliško zvezo, h kateri je pristopilo takoj čez 50 deklet in še vedno pristopajo nove družbenice. Pri vsem tem pa tudi na dušne reči ne pozabimo. Za to nam daje kaj lepo priložnost Marijina družba, katera šteje čez sto samih vrlih družbenic, katere se neustrašeno bojujemo za kato-liško-narodno geslo: »Vse za vero, dom, cesarja!« Pa kakor vsaka dobra reč, tako ima tudi naša dekliška zveza in Marijina družba nekaj sovražnic, ki s svojimi nesramnimi pobalini, kateri vsako pošteno reč sovražijo, nas grdo obrekujejo, ker se njim ne udarno. Me pa, predrage sestre v Marijini družbi in v dekliški zvezi, pojdimo neustrašeno naprej. Posnemajmo dekleta drugih župnij, da ne zaostanemo. Pa tudi vam, mladeniči naSe župnije kličemo me dekleta: Vzbudite se, kateri že v nezavednosti spite, saj vendar ne bodete nazadnjaki. Le pogumno naprej! Upamo, da nas kmalu dojdete in prehitite. Me dekleta pa se že tesneje oklepajmo naže družbe, pridobivajmo ji novih družbenic, da nas bo vedno večja četa slovensko-narodnih deklet! Barbaržka dekleta. Mladeniška veselica. Pri Sv. Ani na Krembergu bo dne 13. aprila veselica z igrama »Sanje« in »Kakor ti meni, tako jaz tebi«. Govor bo imel slovenski mladenič. Začetek ob 4. uri popoldne v prostorih g. Jos. Krambergerja. Veselica pri Sv. Jurju ob juž. žel. Krasni večer so si napravili tukajšnji mladeniči šentjurski na velikonočni ponedeljek v gostilni g. Rudolfa Dobovišeka. Zbralo se je veliko žtevilo zavednih narodnih mladeničev. Nastopil je namreč prvikrat mladeniški pevski in tamburaški zbor, ki, kakor znano, že le kratko obstoji. Divno je bilo slišati mile glasove tamburic, da se je moralo srce topiti od veselja. Tudi pevci so izvrstno izvršili svojo ulogo tako, da boljše bi ne bili mogli. Prepevali so same narodne pesmi. Nastopali so razni govorniki, g. T. Praunseis mlajši, gosp. J. Župane od Sv. Primoža in nepozabni dobrotnik Dobrojčev Matiček. Tudi izmed mladeničev so se oglasili govorniki. Z vso navdušenostjo in gorečnostjo je pa govoril tukajšnji mladenič, tamburaš Franc Zličar. Njegov govor je napravil močen utis. na vse pričujoče, kateri so bili v sobi. Ob tej priliki se je tudi sklenilo, ustanoviti mladeniško zvezo bralnega društva in to v najkrajšem času. Hrupno so gromeli «Zivijo»-klici na pevce in tamburaše. Živela narodna zavest v srcih mladeničev! Nazadnje smo še sklenili, da bomo do zadnjega iztisa izgnali «Štajerca» iz naše fare, kjer so še le štirje. — Mi gremo naprej, mi mladi! Sv. Jurij ob Taboru. Naša mladeniška slavnost, katero je »Naš Dom« že zadnjič naznanil, se nam je izvrstno obnesla. Prijatelji našega gibanja so se je mnogobrojno udeležili, naši nasprotniki so se pa jezili in so nam bili nevošljivi, čemur se ni čuditi, ker nam je bilo vse drugo in celo nebo prijazno, da smo imeli krasen pomladanski dan. Da, gosp. urednik, mi imamo tudi nasprotnike, namreč tiste, ki berejo »Slov. Narod«, »Rodoljub« in »Štajerc« ter kar je še več takih smeti; saj vam je menda znano, gospod urednik, da imajo nekatere živali in tako tudi nekateri ljudje to žalostno lastnost, da posebno ljubijo nesnago, toda k sreči bi pri nas vse te lahko preštel na prste. Pa ne mislite si, da se jih kaj bojimo! Ha ha, čisto nič, čeravno bi jih še bilo enkrat toliko kakor jih je in bi še bili bolj nasprotni kakor so, ker — mi gremo naprej! Zato smo si omislili tudi tamburice in pri prihodnji mladeniški slavnosti upamo, da bodo že nastopili mladeniči-tamburaši. Slednjič se še zahvaljujemo tistim, ki so nam poslali pozdrave, posebno še šentiljskim in rogaškim mladeničem in jim ob enem vračamo bratski pozdrav. Eden v imenu mladeničev-taboritov. Dobrovski nočni čuvaj. Nikdar še nisem slišal, da bi bil kateri nočrti čuvaj popolnoma sposoben za službo pred polnočjo ali po polnoči, še veliko manj pa za celonočno stražo. Tak nesposobnež bil je tudi dobrovski nočni čuvaj stari, miroljubni Izidor Malek, kateri se je v teku let svojemu naopak življenju tako privadil, da je brez kakega budilnika ves prosti čas svoje nočne službe z mirnim srcem . . . prespal in se nikdar prepozno ne oglasil s svojim rogom. Ker je po pregovoru navada železna srajca, zategadelj je tudi naš Izidor v rog tulil in popeval cele četrt ure po vasi okoli, potem pa spal, po zimi v kakem hlevu, po leti v kakem jarku kraj pota ali v kakem drugem zakotju, kjer ga selski ponočnjaki niso mogli najti in dražiti. Tu je spaval tri četrt ure z najmirnejšo vestjo, a pri prvem udarcu kladiva ob zvon. skočil je na junaške noge, kakor bi ga bila osa pičila, da zopet obide vas; a po dovršitvi svoje dolžnosti se zopet uda navadnemu hrkanju. Samo doma v svoji topli postelji ni rad spal in sicer prvič, ker je stala njegova hišica daleč izven Dobrove in bi za svojo znamenito službo pol časa porabil s tja in sem bodenjem, drugič, ker ga je domači župan moral pred nekoliko leti doma iskati, na kar se mu je zagrozil, da ga bode s sramoto iz službe stiral, ako se bo to ponavljalo, in konečno tretjič, ker se je njegova stara Katica zvala, in kaj to pomeni, ve vsak, kateri pozna take kočljive stvarce. Nekega dne se je dogodilo, da je Jadan naložil voz slame, s kojim se je namenil drugi dan podati v Prelog na semenj; kajti tamkaj se semenj brez slame niti misliti ne da. Vsled tega tudi kupcev za tako robo ne primanjkuje. Ko se je naredila noč, hrkal je gospodar Jadan v senu na skednju; pred kočico pa je stal naložen voz slame, zunaj ograje na ulici pa je trobil Izidor svojo navadno: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! slavni Dobrovčani. Jednajsta ura vam je odbila! Varujte se ognja! Čuvaj nas Bog in sv. Florijan!* Pri tem delu je z očmi zmeril visočino slamnatega voza; ker je sprevidel, da bo brez lestvice težko prišel do visoke postelje, in zagleda jedno tako prislonjeno k slivi, si jo hitro prinese ter se takoj spravi na svoj prestol, kjer se je vlegel in pretvezal po njem, kot kak turški sultan po svojem žametu in svili, o polnoči pa je z največjo točnostjo skočil iz svojega ležišča, obhodil vas ter trobil in popeval: »Hvaljen bodi . . . i. t. d.», zatem pa zopet odišel na svoje prijetno ležišče. Ob tem času si je gospodar Jadan zbrisal zaspane oči, stepel obleko sena, katero se je držalo, šel v hlev, kjer je svojim volekom dobro jutro zaželel, jih vpregel v voz slame in pognal, ne da bi opazil, kdo spava na njem; tudi lestvica je zdrknila brez velikega ropota na tla tako, da se naš Izidor niti prebudil ni. Pa tudi ropotanje voza po kameniti cesti ne prebudi našega znanca, nasprotno, še sanja se mu da je majhno dete in, da ga doma mati ziblje. Pot je vodild našega Jadna skozi Draš-kovec in Hemuševec, ko se mu je pa ob cesti v Cirkovljanah zasvetila nasproti krčma, kar je bilo znamenje, da je tamkaj radi veliko sejmarjev še odprto, ni si mogel kaj, da bi ne bil obstal z vozom ih odišel malo se v krčmo pokrepčat ... Naš Izidor pa je mirno spaval v svoj' visoki postelji, dokler ne bije zvon v stolp11 dveh po polnoči. Z jednim skokom bil je Izidor na nogah oprta si svoj rog in sulico, ter išče z npg° prislonjeno lestvico. Ali ta je tedaj ležal« v Jadno vem dvorišču v Dobravi. »Nesramni ničvredneži! Niti jedne noč' nima človek pred vami miru», zamrmr« Izidor, ki je za gotovo mislil, da so m11 lestvico v stran potisnili dobrovski ponoč' njaki, potem pa se po strani posmekne i2 voza, se stepe, ter začne z vso silo tro' biti v rog, kakor bi hotel porušiti v«« zidove Jeriha. Ali, kdo popiše njegov« osupnenje, ko se oglasi v istem hipu v njegovi bližini še jeden rog, ki z močnei' šim glasom tuli v svet, na kar se kakil1 deset korakov od njega pojavi podoba, k' je imela na sebi dolgi plašč, v desnici p8 sulico ter tulila na rog v tiho noč, da h moral gluhi čuti in čuječi oglušeti. Sedaj pa se je naš Izidor zaradi ne' izmerne zlobe tega ponočnjaka, ki se up8 nočnega stražnika na tak brezobziren n8' čin dražiti, tako hudo razjezil, da se je 2 nečloveškim glasom zadrl nad njim: «Ti lopov nesramni, jaz te bom že naučil stražiti!* A tej prikazni, ki je bil« ravno tako pravi nočni čuvaj, kot na9 Izidor, se nikakor ni boljše godilo, kadar je onega zagledal. V cirkovljanskem čuvaj11 je začelo kipeti, na kar se je z vso sil« svojih mladih let zaletel v starega Izidor8-strgal mu iz rok njegovo, v službi nei2' ogibno orožje, ter ga jel z vso silo davi11' zraven pa kričati: «Čakaj ti lopov, me še boš kdaj dr«' žil? Poberi se v zapor, in jutri na vs zgodaj ti bode naš župan take poved8-da te za vselej mine volja še kedaj uloŽ vaškega čuvaja igrat.* S temi besedami porine mož naše» slabotnega Izidora, čigar mozg v kost« je že bil precej izsušen od starosti in sl.{ bote, proti neki sobici, in akoravno 1 Izidor proti temu postopanju slovesno y varjal, se je znašel vendar naenkrat . mali, temni in zaduhli sobi brez pohiSv^ ta soba ali bolje rečeno temnica, je s18 , v dvorišču občinske hiše ne daleč ( prostora, kjer je stal Jadno v voz, ter1 imela močne zapahe na vratih, na edi0^ okencu pa železno mrežo tako, da čloV« nikdo ni mogel ukrasti iz nje. Tu je tedaj dobrovski čuvaj ležaj , trdi klopi, napenjajoč si možgane medj« ^ ko je že stokrat pogledal skozi omrp6^ okno, ter sam s seboj govoreč: «^0r« mi to sedaj dozdeva, to more in ne & $ biti, ne — še vedno ležim na Jadnog, vozu in sanjam — a skoro se mi doz11 kakor bi se bil sam semkaj zaprl i? ..'flfc Ko se pa je popolnoma zdanijo '^1 je po svoji temnici malo razgledal, je sam sebi priznati: «To Pa ven« ^ morejo sanje biti, a — poglej, POjPeVfl: p8 vek božji, to pač ni naš zapor — seo^ , res ne vem, če sem še jaz ali nisem i8Z’. ored V tem hipu zarožlja nekdo zU jMnlj« vrati s ključi, rjasta ključavnica za *^9, in cirkovljanski nočni čuvaj 0( ?re v pred' da odpelje nesramnega ponočnjaka k£ir stojniku, kjer se mu bo poveaa mu Kx>epa jetnika sedaj po dnevi lice pogleda, postane mu ot)raz g kro' tako dolg kot prej, potem P? me kaf hotom nasmeje ter pravi: r i izidof tristo biričev vzame, če i ^alek, moj tovariš iz Dobrave, koder go-sP°d Hischler-Zalan Poldi z deskami trži!« , A naš Izidor je gledal, in ko vidi to fedasto tele okrog sebe plesati in se tako 'Vnosno krohotati, tedaj vikne: «To bi j® človek takoj na glavo postavil in ostal stoječ kar tri tedne, če ti nisi Filip ^avlek, moj tovariš iz Cirkovljan! Kako Pa sem prideš? , , Odgovori mu Filip: «To jaz moram ebe vprašati, ker sva midva sedaj v cir- 0vljanskem zaporu in tam sem jaz gospod, a ti . _ 9 Sedaj pa se Izidor vdari po glavi in ,e|i: «Cuješ, meni se že jasni v glavi, piti zdi se mi, da je bila zibelka, v ka-er* sem sanjal, Jadnov voz slame; ah, ”> glej, glej — to ti je zmešana stvar! P No, veš kaj, rad ti ga plačam kak 'tfček, če nikomur ne poveš!* . I'a literček sta oba čuvaja hitro iz-■|.a • . . Filip Cavlek iz Cirkovljan pa le 1 anal molčati, — drugače bi jaz ne H^gel izvedeti.__________________ Častilcem l>o: božjo. v Odkar se je 1. 1868. prikazala Marija j tj* češčenja Marijinega spominke Kraljice. Ne najdeš že hiše brez podebe, ne skoraj cerkve brez lur-altarja ali vsaj kipa lurške Marije. L cestah in potih se je postavilo na tisoče kapelic, pozidalo se mnogih lurških Jr L®ta 1908 bo preteklo 60 let, odkar je osemnajskrat zapustila nebesa in se likala k! nam zemeljskim otrokom. To J.°b6, če še mogoče pomnožilo Češčenje lif^'jino in krščanski narodi, udani ji iz to S bodo najslavnejše obhajali in slavili Voženo prvo petdesetletnice. Tudi slo-V?hi rod, ki toliko ljubi in časti Marijo, zaostajal za drugimi. Slavil bo go-) .bajsijajnejše to petdesetletnico. rijini oh'06! širom mile nam slovenske •jJjK s temi vrsticami ste pa že zdaj Ptoi^bi k delu, ki se namerava ravno v o *n spomin petdesetletnice Marijinih > v Lurdu. jhijhenburgu na Savi, na Spodnjem 86 Je z dovoljenjem preč. kne-Nj^i^tva in vis. deželne vlade dne 17. V ustanovila cerkvena družba, Hgjj bamen tik trga rajhenburskega na Psj bi holmiču pozidati novo farno cer-[Hev 0?Večon° Mariji lurški. Ta lurška ^hicft u 8® stavila v spomin petdeset-!V®tila prikaznij v Lurdu, se po- l6Zma(leža spočeti Devici. V ta ^svkj r? ^.e pridno pobirajo denarni pri-asi cerkvena družba deluje še-le trjčetrt leta, šteje že do 2000 udov in nabralo se je 8000 kron. Da bo pa še bolj vrlo prospevalo to Mariji lurški posvečeno delo, vabimo s tem Marijine častilce širom slovenske zemlje, da v obilnem številu pristopijo k naši cerkveni družbi, ter jo po svojih močeh prav blagodušno podpirajo. S tom ne bodete omogočili samo prepotrebne nove farne cerkve v revni rajhenburški fari, ampak storili bodete mnogo v čast in slavo Marijino, kajti ta cerkev na slovenskih tleh, bo postala ob enem blagodejna romarska cerkev — slovenski Lurd. Udje družbe plačajo po 1 krono 20 vinarjev ali 60 krajcarjev na leto, ustanov-niki po 10 kron ali za vselej lOO kron, dobrotniki pa kolikor hočejo. Želi se, da se plača, če mogoče, za več let skupaj, n. pr. za 5 ali 10 let, ker se na tak način denar prej naloži na obresti. Za ude, usta-novnike in dobrotnike cerkvene družbe .se obhajajo večne maše in sicer vsak prvi petek v mesecu, razun štirih mesecev, v katerih se nahajajo kvatrni tedni. V štirih mesecih so pa mrtvaška opravila enaka, kakor vernih duš dan in pa peta črna maša za večni mir in pokoj vseh rajnih ustanovnikov, udov in dobrotnikov cerkvene družbe. Tako se jim plačuje vsak dar, podeljen družbi z dušnimi darovi, s sadovi večnih maš. Marsiktei-ega grob bo pozabljen za vsikdar, preden ga bo obrastel prvi mah, a kdor pristopi v krog cerkvene družbe v Rajhenburgu, ne bo pozabljen v daritvah sv. mas in molitvah nikdar. Za tiste dobrotnike naše cerkvene družbe pa, ki si posebno prizadevajo za njo, druge k njej nagovarjajo, nabirajo novih udov in doneskov, se bereta vsako leto vrhu imenovanih 12 svetih maš še dve sveti maši in sicer 11. februarja ob dnevu prve prikazni Marijine v Lurdu in pa 16. aprila, ob smrtnem dnevu Bernardike za srečno smrt. Imenovani sv. maši se bodeta opravljali tako dolgo, da se bo dozidala nova cerkev. častilci Marijini! Delo je krasno in zaslužljivo, ki se namerava izvršiti v čast in slavo lurške Marije. Podpirajte je in dajte se vpisati v cerkveno družbo! Denar za družbo se lahko pošilja naravnost farnemu uradu. (Naslov: „Farni urad, pošta Rajhenburg na Savi“). Po sprejemu denarja se bo vsakemu poslala vpisna knjižica, ki bo svedočila, da je dotični k sprejet v cerkveno družbo ter da postane deležen vseh njenih duhovnih dobrot. V Rajhenburgu, ob letnici prve prikazni Marijine v Lurdu, dne 11. febr. 1902. Jožef Cerjak, župnik in predsednik cerkvene družbe. Franc Ausenak, Franc Kralj, tajnik. prcdsedn. namestnik. 9 r^e m Storenci! podpirajte narodno in domačo časopisje! Kdor hode imeti najboljši in najcenejši narodno-politični in (/osp odarsh i tednik, ta si naj naroči list: * " 1 ii kateri ima vsakih 14 dnij list „Naš dom“ kot prilogo. „Slovenski Gospodari s prilogo „Naš Domu stane s poštnino celo leto 4 K, pol leta 2 K, četrt leta 1 K. List prinaša poduČljive uvodne članke o narodno-po-litičnem položaju, razne politične dogodbe v ožji domovini in v širjem svetu, dopise iz raznih krajev slovenske domovine, gospodarska in društvena poročila, novice, kakor tudi zanimive pripovesti in podučljive gospodarske razprave. — Poročila iz vseh krajev o zanimivih in resničnih dogodkih so nam dobrodošla. Ker je list zelo razširjen po Južnoštajerskem, deloma tudi po Kranjskem in Koroškem, se zamore najbolj priporočati za oznanila o prodaji in kupovanju posestev, o razpisih šolskih in občinskih stavb, o razpisih letnih in Živinskih sejmov, o dražbah, za oznanila o otvoritvi in priporočilih oibrtov in trgovin, o prostih službah za občinske tajnike in redarje, za obrtne in trgovske pomagače in učence, za organiste in cerkovnike, za delavce, hlapce in dekle itd. itd, Cena pri oznanilih primeroma jako nizka, pri večkratni objavi Še poseben popust. Posebno se tn'iporoeajo tnala oznanila, bjer stane rsaMsa beseda 9 h za vsahoheatno objaro. • »•••»•••••••••••• ••J Za mesec majnik! Slovenski atelier priporoča preč. duhovščini: v grobu ležeče in n» tabernakelnu stoječe iz-veličarje, ljurdske device podobe z votlinami in brez, vse nmetno izdelano in fino slikano, dalje vse druge v stroko cerkvenih del spadajoči izdelke. OC* Za vsako poljnbno delo pošljem orig. fotografije. ‘SO 3 3-3 Naslov Konrad Skaza, St. Ulrich, Gr rod en, Tirol. Cerkovnik in organist se sprejme 1. majnika t. 1. Oglasi se naj pri župniku farne cerkve na Kapli pri Arvežu (Kappel bei Arnfels). 8 2—2 Zavarovanje pogrebnih stroškov. Nravna dolžnost sili vsakogar, da olajša v slučaju svojega umretja svojim zaostalim gmotne skrbi za dostojen pogreb. To je najložje po zavarovanju pogrebnih stroškov za 50, 100, 150, 200, 250, 300, 350, 400, 450 in 500 K z meseč, doneski po 20 h in više. Sprejemajo se le zdravi v starosti od 15. do 60. leta. — Vpisana pom. blagigna k Sv. Angelvarhom na Dunaju je v teku desetletij do 1. 1900 izplačala čez 90.000 umretnih slučajev in ima okol 1,100.000 K premoženja. — P. n. visoko-cenjeno občinstvo je najuljudniše prošeno, da hiše obiskujočim poverjenikom cel6 zaupa. Mesečni doneski in novi udje nabirajo se pa vselej tudi pri podpisanem zastopu. Z odličnim spoštovanjem se priporoča zastop J. E. Welxl v Mariboru, Zofijui trg štev. 3. 2—3 Pri vprašanjih se prosi za odgovor — znamko. MC* Zanesljivi poverjeniki se sprejemajo. '3M ^ Za mesec maj! Šmarnice Mariji, majnika kraljici v venec splel Martin Jurkovič, kn. šk. duh. svet. in župnik pri sv. Petru poleg Maribora. 31 premišljevanj za Marijini mesec v ljubki domači besedi. Marijine prelepe čednosti sc priporočajo v podobah zalih cvetic, da si jih Marijini častilci lo^je zapomnijo in raje posnemajo. Broiirana knjiga 80 v, vez v platnu K 1.30, vez v usnji K 1.60. — Poštnina 10 vin. Razpošilja se le proti predplačilu, ker je to najceneje. Na naročila brez denarja se ne ozira. Prosi se, naročila kmalo doposlati, ker je samo malo število iztisov na razpolago. Prodaja tiskarna sv. Cirila. V Marijinem Celju. Zgodovinske in potopisne črtice. Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. Knjiga obsega 173 strani v 8°. Cena je 60 vin,, po pošti 70 vin. Razpošilja se samo proti predplačilu; denar se tudi lahko pošlje v znamkah. Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Jožef Kregar, .JJ*, Maribor* priporoča vsakovrstno najlepše kakor tudi bolj priprosto izdelano Lastno delo! pohiŠtvOm Najnižje ceneje Izdelovalnica Bumpn 38 Maribor. Zakaj Zato, Zato, zamorern edino jaz prodajati lepo iti izvrstno izdelano P°' hištvo tako po ceni, kakor se ne dobi nikjer drugod, ker nimam več prodajalnice, ni mi tedaj več treba plačat' velike najemnine in zamorem vsled tega oddati veliko ce' neje moje izdelke. ker nisem primoran imeti v zalogi slabo izdelano fabrišk0 pohištvo, ampak imam samo pohištvo lastnega izdelka, ka' tero se izdeluje pod mojim nadzorstvom in za katero jat®' čim brezpogojno. e 3^ Tom poljedelski! stroje? ? Mali pri Maiora Josip Pfeifer-ja izdeluje s parno močjo ročne mlaflinice najnovejših prednosti,/ mahalnim bobnom, pri katerem se osišče vrti v bronski topovini. 1—2 m®** zadostujeta, da gonita celi dan in izmlatita v 10 urah od 500—800 snop«1'' Cena prej 130 K, zdaj znižana cena HO K. Enoletna garancija. tndi pet dni na poskns. Mlatilnice, ki se gonijo s kojnsko, volovsko, vodno ali parno močjo ^ iztresajo, čimjo in vejajo. — Rezalnice za klajo, ročne in z nogo, ki režejo klajo dolgosti od 6—100 milimetrov. — Čistilnice za žito, pšenico, oves itd. — Vejalo^' Druzgalnice za sadje s kamnati, cementni ali železni valarji. Druzgalnice za grozdr — Stiskalnice in stiskalne obode. Lušnice za kuruzo. Amerik, stroje za sekanje s‘a nine. — Vzdigalnice. Sesalke za studence in cevi za napeljavanje vode. Sesalke ^ gnojšnico. Mline za roko, ali katere druge moči gonijo. Žage za deske itd. Stroje * lomljenje škornje za usnjarje. Pluge in brane za travnike, za iztrganje brnela. — * pravila strojev se izvršujejo najboljše in po najnižji ceni. Sv. Anton v Sl. gor., 6. avgusta 1901 Dajem Vam naznanje, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil 11. julija 1901 popolnoma zadovoljen. Mlatiti sem dal pšenico in oves, — in stroj dela izvrstno. Dva moža njo lahko ženeta celi dan. Jaz bom Vas in Vaše mlatilnice priporočal. Z odličnim spoštovanjem Anton Vraz, župnik. Sv. Anton v Sl. gor., 26. avgusta 1901. Naznanim Vam, da sem popolnoma zadovoljen z mlatilnico, ktero sem od Vas, kako naročeno, dobil. Jaz spodaj podpisani priporočam, ako si želi kedo mlatilnico naročiti, naj si naroči pri g. J. Pfeiferju v Hočah, kteri izvrši hitro in gotovo svoje delo. Spoštovanjem Janez Omulec, posestnik. Runeč pri Ormožu, 29. oktobra 1901. Vam naznanim, da sem s strojem, kterega ste mi poslali, prav zadovoljen, izvršuje lahko in redno svoje delo. Vas bodem priporočal. Spoštovanjem Franc Vabič, nadučitelj in posestnik. V Rakovcih pri sv. Tomažu, 18. avgusta 1901. Blagorodnemu gospodu Jožef-u Pfeifer. Za sprejeti mlatilni stroj sc zahvaljujem, da bi nam služil mnogo let nepoškodovan ; ako se poškoduje se priporočamo Vašim popravkom. In tudi naši kmetje se priporočajo za drugo leto Vašim strojem. Srčni pozdrav Lorene Cainkar, posestnik. Stranje, Reichenburg, 1. septembra l90h,0 Vam naznanim, da sem s poslano r(l((|. mlatilnico prav zadovoljen. Hvala za njo. Sp°r vanjem Franc Raw' posestnik- V Gornib Lazah (Loče), 31. avgusta nr Z mlatilnico sem zadovoljen in se zabv®J jem. Pozdrav Franc Verhovi®*' V Konjicah, 1. oktobra 1®® ' Mlatilnica je dobra. Vas pozdravljam ^ Ignac Mu‘’ Ljutomer, 5. oktobra l®/' Stroja sta dobra. Vas bodem priporoča1- Em. SlandeI V Osluševcih, 23. novembra I®01 S strojem sem zadovoljen. Janez Kovf*1 posestni*- Razbor pri Slovengradcu, 16. februarja Prosim odpišite mi, ali sto sprejeli Ker ste mi zadnokrat rekli, da pridete sami toraj prosim, spolnite nam to željo, ker je ,,0jct kmetov, ki bi si radi Tiri Vas naročili ml*11;,. " - •’-----J------ Juri Potof? S srčnim pozdravom 10 1—3 posesi Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Kdv. Jonas. Tisk tiskarne sv-