Ishftja Tgak dragi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja" ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred sne: fcr-.vn* za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina so pošilja na npravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Maribora. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice;-(potit), če se enkrat natisne, po IB h. dvakrat 2B h, trikrat 8B h. Okoli po svetu. NaS cesar je sedaj že precej okreval. Na tisoče ljudij je šlo vsak dae( iz Dunaja v Schdn-brunn, da poizve, kako gre cesarju. Cesar bi se ra)d šel na prosto sprehajat, pa mu zdravniki ne puste. Sedaj se sprehaja vsak dan na zakurjenem hodniku grada, kar posebno dobro upliva. Katar je že skoraj popolnoma izginil, samo kašelj ga še včar sih po noči muči. Nevarnosti pa sedaj ni več nobene in je cesar-na potu ozdravljenja. Vlada je 16, t. m. pretdložila nagodbo med Avstrijo in Ogrsko. Glavne točke so sledeče: Carinsko trgovinska pogodba temelji na podlagi neomejene svobode gospodarskega prometa za notranjo in na podlagi popolne gospod, skupnosti za zunanjo gospod. in trg. politiko, Pri obrtni in industrijski politiki določa nagodba obrtno svobodo. Vprašanje železniških tarifov se je za Avstrijo znatno na boljše obrnilo, Užitniasko davčne določbe se Uredijo na podlagi skupnega sporazuma med obema državama tam, kjer je to za varstvo enakih konkurenčnih razmer potrebno. Nova živinozdravniška določila v nagodbi so mnogo boljša. Upati je torej, da bo odslej avstrijsko poljedelstvo obvarovano velike škode od strani ogrskega živinskega prometa, oziroma od ondod zanesenih živinskih kug. Določbe so v glavnem sledeče: 'da se dovoljuje uvoziti zdrave kliavne prešiče iz neokuženih gospodarstev v javne klavnice pod pogojem, da se y teku osmih dni zakoljejo. Uvoziti jih v kraje, kjer ni trgov in javnih klavnic, je dovoljeno le, če se za to prosi za vsak posamezni slučaj in se ta živina zakolje pod žiivipofedravniškim nadzorstvom v treh dneh. Taka dovoljenja se dajo le, ako je izključena nevarnost kuge. Prešiče zia rejo pa se mora uvoziti le potom železnice,( na podlagi dovoljenja za vsak posamezni slučaj in šele tedaj, ako se potom štiridesetdnevne opazovalne dobe dožone, da ni nevarnost, da bi se razširila kaka kuga. Ce se pa vzlie temu zanese kug|a, se lahko celi uvoz omeji na kuge proste kraje ali pa popolnoma prepove. Da se prepreči gobčna in parkljna kuga, se mora na živinskih trgih goveda za rejo in uporabo, predno se dovoli izvoz,, natančno od živino-zdravnika preiskati in posebič zaznamovati, da je nemogoča vsaka pomota, Uvožena živina se pa mora tudi na kraju, kamor je namenjena in došla, od Živinozdravnika dotičnoga državnega ozemlja preiskati, Na jOgrskem poslujoči avstrijski živinozdrav-niški odposlanci imajo pravico kontrolirati, ali ogrske oblasti izvršujejo pri živini, Id se k nam izvaža, živinozdravniško kontrolo, katera je dozdaj bila neobvezna. Kar se tiče izvoza živine v inozemstva, so set sklenile določbe, ki veljajo enako za obedve državni polovici. Ogrska se je zavezala glede ponarejanja vina .in prometa z vinom se prilagoditi našemu vinskemu zakonu. Preprečilo se je dvojno obdačenje podjetij, ki raztezajo svoj promet na obedve državni polovici* Ogrska je prevzela tudi jamstvo za državni dolg, za katerega jo jamčila dosedaj samo Avstrija. Bančno vprašanje se ni rešilo, vendar še bo sklepal parlament, kaj so ima storiti, če se 1. 1910 skupna banka razdruži. Glede kvote (skupnega plačevanja) se je določilo, da se takoj skliče kjvotna deputacija, ki mora v štirih tednih določiti kvoto; če tega ne stori1, se predloži novo kvotno razmerje, pri kateri se ogrski prispevek za skupne izdatke zviša za 2 odstotka, da Avstrija plača 63,6 in Ogrska 36.4 odstotke, V državnem zboru jo sedaj na dnevnem redu prvo branje nagodbe* Potem se nagodba izroči) tozadevnemu odseku, ki jo preštudira in potem poroča zbornici in stavi predloge. Kar so tiče kmečkega vprašanja, je nagodba v nekaterih točkah boljša, kakor so bile prejšne, vendar še ima dosti pomanjkljivih točk. V predzadnji številki smo poročali, da so zar htevali železniški uslužbenci v Avstriji zvišanje plače. Ker jim ni severozahodna in državna železnična družba ugodila, začeli so s pasivnim odporom. Reveži niso znali, da so jih že preje izdali in prodali socialno demokraški zaupniki. V razpravi gjlede na predlog o postavni ureditvi pogodbenega razmerja med železniškimi upravami in uslužbenci je odkril kršč. socialni poslanec Kemetter stvar, ki je spravila v ogenj socialdemokraške voditelje. Uslužbenci državnih železnic so nameravali namreč priskočiti svojim tovarišem v boju s. pasivnim odporom na pomoč. Gotovo bi se bito več doseglo, ako bi so bilo to zgodilo. A če bi se bili odločili za boj krščanskosocialni ali narodno organizirani železničarji, bi bili to preprečili socialdemokraški mešetarji. Dogovorjeni so namreč z železniškim ministrstvom, da počenši od 1. 19-05 nadalje ne stavijo skozi tri leta nobenih novih zahtev. Železničarji smejo torej zahtevati izboljšanje le, ako to milostno dovolijo rdeči, voditelji, ki so izdali železničarje. Dani so pa 'že med zapeljanimi železničarji, kar so jdokazali uslužbenci družbe državne železnice, ki so pričeli s pasivo proti volji izvrševalnega odbora in dosegli uspehe. Ce bi bilo po volji socialdemokraških voditeljev, bi imeli še danes stare razmere. Zdi so, kakor da so kupili ru-deče voditelje uprave železnic. Seveda, državnozborske volitve so veliko stale., Tudi na južni železnici so uslužbenci nezadovoljni s tem, kar so sprejeli i;jih socialdeimokraški voditelji. Š tega se vidi, da so hoteli zabraniti pasivni odpor, ker so bilL podkupljeni od judov. Kedaj se bodo delavci spametovali in se ne bodo pustili več za nos voditi od socialdemokraških voditeljev. Jednako so je zgodilo tudi v Italiji. Tam so tudi začeli železničarji gibanje, da si priborijo izboljšanje, a so jo popolnoma ponesrečilo. Vslod tega vlada med železničarji veliko ogorčenje proti socialistični organizaciji, ki jih je zapeljala v stavke, v odločilnem trenutku pa zapustila. Vsled hudega tiežja v sredi tega meseca bilo so po celi južni in srednji Evropi! velike povodnji. Pri nas so Drava, Sava in Savinja napravile mnogo škodo. V Italiji, na južnem Francoskem in v Španiji so izstopile reke in preplavile okolico. Španski kralj so je peljal z avtomobilom gledat povodenj in je zavozil v neki potok. Zgodilo se mu ni niš, snmo v mrzli vodi se jo skopal. Grozovit potres je zopet opustošil italijanski polutok Kalabrija. Našim bralcem bo še morebiti v spominu, da je komaj pred dvemi leti, 1. 1905, potres obiskal ta polotok. Takrat je umrlo na stotino ljudi pod razvalinami zrušenih hiš. Tudi zadnji potres jo zahteval mnog,o žrtev. Pravijo, da je najmanj 500 oseb mrtvih, ranjenih pa na tisočo. Beda jo veli-(kanska. Ljudstvo v silnem strahu si no upa v hiše, ker se boji, ifla ne pride nov sunek, ki bi jih pokopal pod razvalinami njih hiš. Vojna uprava je poslala šotore, pod katerimi ljudje prebivajo, država pa pošlje vsak dan 20 met. stotov kruha. Papež je daroval za ponesrečene 50.000 lir, italijanski kralj pa 100.000 lir. Vsak dan Šo prihajajo poročila o novih žrtvah, ker vojaki pijonirji preiskujejo razvalino j porušenih hiš. Doervstč« novice. š Sole oproščeni bodo otroci zadnje dve loti od 4. majnika pa do vseh svetnikov v vranskem okraju vsled prošnje občin. š Na Dobrni so je naselili slovenski trgovec. Iz Maroka sicer ■ sedaj ni nič posebnih vesti, vendar je ta mir malo vznemirljiv. V sredi minolega meseca so roparski Marokanci ubili ,0110 uro od Casablanco nekega francoskega učenjaka. Ko jo šla na to irancoska četa rekognoscirat, napadli so jih Marokanci, ki so sicer morali slednjič bežati z velikimi izgubami, toda Francozi so le imeli nekaj mrtvih in ranjenih. Poroča se tudi, da močna četa novega sultjana Mulej Hafida tabori nekaj ur od Car sablance. Bržkone čaka novi sultan samo na poročila svojih odposlancev, katero je odposlal v Evropo. Ce prineseta odposlanca neugodna poročila, in to (bosta gotovo, saj ju niso nikjer sprejeli, dvomimo, rda bo n'ovi sultan miroval, posebno če pomislimo, da ima večino ljudstva na svoji strani. Stari sultan se opira na Francoze, katero ljudstvo no mara. Vse to kaže, da še ne bo kmalu miru v maroškem kotu. Š dcnai’ iz rimljanskih Časov jo našol posestnik p. d. Kajzer v Leskovcu, fara Crešnjevci. Pri oranju na njivi je s plugom razbil lonec, iz katerega so se vsipali Srebrnjaki. Cez Leskovec jo baje šla stara rimljanska cesta. š Dojenček v Drajvi. Po Dravi je priplaval predpretekli teden proti borlskemu mostu zaboj, iz katerega so slišali otročji jok. V zaboju so našli dojenčka, katerega jo vzel neki posestnik iz Haloz za svojega. Novodobni Mozes! š Sod, poln mošta, jo počil nekemu vozniku iz Haloz, ko jo peljal mimo Sv. Marka. š illošpah pri Mariboru. Eno preteklih nedelj so naprajvili mariborski purgerji v neki gostilni neki shod, na katerega so povabili nemškega potovalnega učitelja, ki bi naj privabil ljudi, katerim hoče razlagati gospodarske stvari. Mož pa ni znal ali ni hotel znati nič slovenski in vsled tega ga večina navzočih ni razumela. Slednjič eden poslušalcev prosi, da se jim tudi v slovenščini raztolmači. To bi morali videti naše Nemce, kar rudoči so postali od jeze. Najhujšo je pa to zadelo nemško, od slovensko matere rojeno srce g. Kamoror^ Zbežal jo kar v drugo sobo, ko jo začel g. nadučitelj Vodenik razlagati iv slovenskem jeziku. S temi nemškimi gospodarskimi predavanji mod slovenskim ljudstvom mečejo javnosti le pesek v oči, saj jih malokateri razume. Namen teh gospodov je le, slovensko kmete gospodarsko in narodno podjarmiti, Š Slovenski napisi. Občinski sveti v Mariboru, .Celju in Ptuju so prepovedali slovensko napise na tablah, ki visijo od zida hiš. Mesto namreč pravi, da je ozračje njeno in da ne trpi v svojem zraku slovenskih napisov. Celjski Slovenci so so pritožili na deželni odbor, ki pa ni liptel za Slovence nič storiti. Nato so se pritožili na državno sodišče, ki je pa razsodilo, da je bila ta prepoved krivična in protipostavna, ker jo slovenski jezik na Štajerskem drugi deželni jezik in par. 19. državnega osnovnega zakona jamči vsakemu jeziku ravnopravnost v Avstriji. Tiskarna sv. Cirila je nato takoj izobesila svojo tablo, katero ji jo policija odvzela (vsled nepostavnega sklopa občinskega sveta. Nemci so zopet dobili vsled svojo zagrizenosti dolg nosi š Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo dne 20. t. m. je blagoslovila naša požarna bramba novo brizgalnico in shrambo za gasilno orodje. Domači g. gvardijan so v lepem slovenskem nagovoru pojasnili krasen namen požarne brambe. Trojiški župan je pa nekaj govoril v nemškem jeziku, česar ga pa večina ni razumela. To je že res izzivanje, v slovenskem trgu in pred slovenskimi poslušalci go-jv,oriti nemški. S tem jo požarni brambi vtisnjen pečat posilinemštva. š Nesreča na Savi. Mod ^Sevnico in vasjo Log na Kranjskem so prevaža ljudi in žifvino črez Savo z velikim čolnom. Prevoz se vrši tako, da je čez Savo napeta močna železna vrv, ki po nji drči škripec, na katerem je privezan čoln z Idrugo vrvjo. Ker je zadnje dni vsled obiloga dežja Sava močno narasla, jo bila vožnja radi nevarnosti ustavljena-, oziroma prepovedana. Vkljub temu je v nedeljo 20. t. m. proti poldne hotel stari brodnik Kirin dobremu znancu izkazati uslugo in ga prepeljati iz kranjsko na štajersko stran, kar so je tudi sročnp zgodilo. Ko se jo pa brodnik hoteli vrniti zopet na desni breg in je iz nasprotnega toka, ki ga naroja voda ob lovom bregu, po neprevidnosti s počez obrnjenim čolnom zavesljal v deročo valovje, je čoln s sprednjim 'konteem zajel )vodo. Brodnik se je v tem hitro oprijel neko klopi v čolnu, a je z njo vred zdrknil v va-lovjo in utonil. Š Železnica Polzela-Kamnik. Za to železnico, za katero se je potegoval poslanec dr. Korošec, je pri c. kr. okrajnem glavarstvu načrt že na vpogled. Odposlanca sultana Mulej Hafida. Novi sultan maroški Malej Hafid je odposlal v Evropo odposlanstvo, da bi pridobil zase evropsko velevlasti. Dosedaj pa niso bili nikjer sprejeti, ne na Angleškem no v Nemčiji in ne v Italiji. Med tem so jo pa stari sultan Abdul Azis strašno maščeval nad odposlanci svojega brata. Premoženje obeh odposlancev je zaplenil in dal umoriti njih žene in otroke. Ko sta poslanca zvedela to strašno novico, sta bila popolnoma mirna in sta rekla: kaj takega sva pričakovala. * Smešnice : Vitez majhne postavo bi bil imel zlesti na visokega konja. Ker se jo pa bal, da so mu ne bo posrečilo, je vzdihnil: „Moj Bog, ti mi pomagaj." Nato se je pognal močno na konja, da jo padel na dragi strani zopet čez njega. Ko je vstal in čutil, da ga vse boli, je zaječal: „Moj Bog, ti si mi preveč pomagal." Pometaj pred svojim pragom. Na eno oko slep mož vstane jako rano, ter gre na polje. Potom sreča grbastega človeka, ter mn reče v šali: „Očka, Vi ste si pa zgodaj naložil". — „Da kako", odgovori mu grbasti, „da kako jako rano, ko je pri vas še-le eno okno odprto". Napis na vratih nekega pokopališča: „Vsled sklopa občinskega sveta se na tem pokopališču pokopavajo le v občini živeči mrliči." 9 Ogenj. V soboto zvečer dne 19. t. m. je zgorela v Janežovcih viničarija g Fr. Vrabla iz Krčevin pri Ptuju. Vrabl ima veliko škode, ker je le za malo svoto zavarovan. Ogenj je bil zaneten od hudobne roke, in je na sumu nek viničar, ki še je prišel tisti večer pod ključ. Sodnijska preiskava bode resnico dognala. 8 .Železnica Ilečlčka vas—Nazarje. Glede te proge jo že odrejena ogJedoValna komisija in je tudi načrt že na vpogled pri okrajnem glavarstvu v Celju, Želja ljudstva je, da se ta železnica nadaljuje. 6 Smrt na morju. Bivša hišna posestnica v Gaberju, A. Zirger, se je v Trstu vkrcala v parnik, da hi $e prepeljala v Ameriko k svojemu možu. Med potjo pa jo je zadela kap in je umrla. Našla je svoj grob v globokem morju. Ženo, ki je bila že poprej bolna na srcu, je v Trstu razburilo še to, da se ji je izgubil sin, katerega je šele s pomočjo policije naSla, Zapustila je na morju štiri otroke, med njimi tri nepreskrbljene, kateri so so sami peljali naprej ir Ameriko. 8 V Savinjski dolini so imeli vsled zadnjega deževja veliko povodenj. Voda je odnesla tudi mnogo lesa. 8 Na paši si je dal sin posestnika Oblaka v Brezjn pri Št. Juriju ob juž. zel. igraje verigo ene krave okrog vratu. Naenkrat krava zbezlja, zadrgne fantu verigo okoli vratu in ga dirjajoč pohodi. Revež je bil v nekaterih minutah mrtev. 8 Nova društva. V Šmarju pri Jelšah, v St. Petru na Medv. selu in v Sevnici ob Savi so ustanovili nova društva, ki so pristopila h S. K. Z. Naga organizacija krepko napreduje! 8 Ogenj je izbruhnil pri posestnici Alojziji Pučko na Sp. Krapju pri ljutomeru ter uničil vso poslopje. Rešili so samo pohištvo in živino. Požarna hramba jo zabranila, da se ni razširil požar na sosedna poslopja. 8 Upepelil je dno 19. t. m. ogenj gospodarsko poslopje Mihe Lovrenčiča v Sp. Dupleku. Zažgal je otrok, ko se je igral z vžigalicami. 8 Razburjeni Nemci. V državnem zboru je Mareki interpeliral, ker je bil Slovenec sodni tajnik gosp. Erhatič v Celju imenovan za deželnosodnega svetnika Nemci si menda domišljujejo, da so boljše službe izključno — nem-Bka posest?! 8 Ljudi Slepari zopet zadnji „Nar. Listu ko piše, da je vsled posredovanja posl. Ježovnika dobil Remšnik poštni nabiralnik. To je čisto navadna laž. Prve in glavne korake je storil poslanec Robič. „Narodni List1* pa vse zasluge Robiča, šmartinsko postajo, to pošto itd sklači v Je-žovnikovo prazno malho. Kaj pa je s tistimi 100 milijoni kron, katere je dobil Ježovnik, da se razdelijo med ljudstvo, kakor so ga hvalili njegovi lažnjivi agenti? Kedaj se pa začnejo deliti? Tako farbajo liberalci ljudstvo! 8 Iz Nemčije pošiljajo vrli slovenski fantje prisrčne pozdrave svojim tovarišem. Radi bi imeli zgoraj kakega slovenskega duhovnika. Tudi društvo si nameravajo ustanoviti. Želimo jim v tujini obilo sreče! 8 Roblek in Ježovnik — protikatoliška poslanca. Ta dva moža povdarjata na vseh shodih, da sta dobra katoličana. Njihovi agenti hvalijo njiju pobožnost in našle vajo, koliko izmolita itd Mi se veselimo, da hočeta biti dobra katoličana. Toda njih delovanje v javnosti je na ravnost protikatoliško. Okoli njiju se zbirajo liberalci, ki jim je vera trn v peti, ki ne morejo izpregovoriti besede, da ne bi zmerjali katoliškega prepričanja. Roblek in Jelovnik pa hvalita te od Boga neodvisne ljudi, se dasta od njih voditi ter delata v njih smislu. Še več. Roblek in Ježovnik pozdravljata celo shode, na katerih se zahteva, da se mora vreči vera iz šole. Iz celo zanesljivega vira vemo, da sta dva moža pozdravila shod liberalnih dijakov v Celju, ki so zahtevali „svobodno šolo", to je brez vere. In to je katoliško delovanje? 8 Na agitacijo I Sedaj, ko se bo po dolgih zimskih večarih zopet začelo branje knjig in časopisov, prosimo naše prijatelje in prijateljice, da bi pridno razširjali naše listo. Kjer si ne morejo naročiti „Slov. Gospodarja**, naj si vs.j naročijo „Naš Dom**. Naj ne bo hiše na Sp. Štajerskem, kjer bi ne bil „Slov. Gospodar** ali pa „Naš Dom". Na afitaego! Koroške novice. n Yrellirovške surovosti. V nedeljo dne 13. L m. so se lotili do sedaj še neznani tantaRni cvetlic g. kateheta Baumana, ki jih ima na pritličnih oknih, mu jih v njegovi odsotnosti po ulici raznesli in poškodovali. Dva dni nato, v torek dne 15. t. m., takoj po blagoslovu zvečer je neki kulturonoseo vrgel skozi okno v sobo gospoda kateheta precej debel kamen. Pomniti treba, da je bilo okno popolnoma odprto, tako da je moral zlikovec šipo naravnost iskati, iz česar sledi, da je imel hudoben namen, storiti škodo. Toda to še ni zadosti, v soboto nato je moral g. katehet zopet občutiti surovost nezrelih pobalinov. Zvečer po blagoslovu so mu na vsa štiri okna nametali cestnega blata in na eno okno nalili toliko vode, da so bila tla pod oknom v sobi par pedi od zida pod vodo. In to se godi v „fortšritlih" Velikovcu, take razdivjanosti se uganjajo na javni ulici! Da, daleč so zavozili bajlovci s svojim veduim hujskanjem zoper duhovnike in Slovence! Mod naj-sunovejšim ljudstvom se kaj takega ne godi* kakor pa v nemškutarskem Velikovcu. Pošteni Velikovl&nl, ki jih je tudi še nekaj v mestu, se gotovo sramujejo takih surovosti. Toda svet naj še več izve. Da so učenci, ne vsi, na tukajšnji meščanski ponemčoval* nici silno podivjani, je itak že po celem Koroškem znano, odkar se je ta zavod ustanovil. Tofcla kar se jo zgodilo zadnjo dni, presega vse meje nemškutar« sko kulture. Že spomladi med šmarniioami je eden nadebuden (?) gojenec tega nemškega kljubovalnega zavoda v cerkvi pod korom cigarete kadil. Sodaj pri rožen venski pobožnosti pa so si to hudobijo prlvo* ščili kar trije. To je naravnost motenje vere. n Shod zaupnikov državnozborskega volilnega okraja Pliberk-Kapla-Dobrlavas-Borovlje vršil se bo dno 7. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v dvorani pri „BuchenwaMu“ v Celovcu. Zaupniki dobo posebna vabila, ki bodo služila ob enem za izkaznico; treba jih je tedaj s seboj prinesti. n Izredni občni zbor, katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Korovskem se vrši v četrtek dne 7. novembra t. 1. popoldne ob 2. uri v dvorani pri „Bu,chenwalidu“ v Go« lovcu. Spored: 1. Poročilo odborovo. 2. Nadomestne volitve. 3. Izprememba prajvil. 4. Slučajnosti* K obilni udeležbi vabi odbor. n Duhovniške vesti. G. Franc KlotzJ, mestni kaplan v St. Vidu, pride za provizorja v St., Jožei; g. Franc Božič, provizor v Javorju, v Guštanj; g. Frane Gričaher, provizor v Smarjeti pri Volšperku, v St. Urh; g. Valentin Vank, provizor v Gradesu, v St. Gandolf. — Župnijo Javorje bo oskorbovala duhovščina v Crni. — Prestavljeni so: g. Fl. Jo- ham, kaplan v Zg. Beli, v St. Vid; g. 'Albin Badl iz Lipe v Zg. Belo. O. Ciril Goričan, O. Cap., gre kot kaplan v Škocjan. n Šmohor. .Tovarna za celulozo je ustavila delo. n „Dia Einigkeit** (Edinost) se imenuje nov list. ki je začel izhajati na Koroškem. Stari liberalni časopisi izgubljam svoje naročnike, ker so predaleč zabredli na vse-nrmško stran. Trobili so „Proč od Rima**, za njimi na je šlo le par izprijenih mladeničev, ne pa ljudstvo. Ako ikrata izženeš iz hiše in ne paziš, pravi evangelij, jih pride kar sedem nazaj. Kaj hoče ta list? Učitelji so izdali geslo, da hočejo oni ustanavljati „Bauer-Vereine** — kmetska drnštva. Programa list ne pove še, le pod črto ima debelo tiskano: V vsaki občini naj bo en „Bauernverein**, v katerem se dela za skupne interese. Besede so lepo, namen je zelo dvomljiv. Pozdravljamo vsaktero pravo kmetsko društvo, a liberalci so jih nam že preveč ustanavljali, zlasti „Bauernbund*. Kaj pa je s tem, ali ne vleče več? n Električno železnicoY dobi Celovec v kratkem, n Ušel je iz zapora v Št. Vidu ob Glini nevarni tat Janez Krentzer iz Brnce. n Orjaškega bika so občudovali gledalci v Celovcu, ki je bil na sejmu 21. t. m. razstavljen. Bik je bil dva in pol lota star ter je tehtal 1200 kilogramov. Vzredili so ga v Marionhof pri Vrbi. Proti vstopnini smo si ga tudi lahko ogledali v nedeljo, 27. t. m. pri Trabesingerju na Veliko vžki cesti. Res lopa žival. n Ziivinozdravnikov primanjkuje na Voroškem. Posebno se to občuti v Zgornji ziljski dolini, kjer ni od Šmohorja do Luggau nobenega živinozdravnika, vsled česar marsikatera lepa žival pogine, ker ni o pravem času nobene pomoči. Živinorejci bi bili zelo hvaležni, ako bi se kak 1 živinozdravuik kjo naselil. j n Liberalci — razdiralci. Liberalci namera- { vajo izdajati za Koroško liberalen list, ker jim je »Mir* preveč katoliški. S tem bodo zanesli razdor med koroške Slovence, kjer je sloga tako neobhodno potrebna. To je nov dokaz, da je liberalcem narodnost /deveta briga, da je njim le boj proti veri glavni namen. Upamo, da dobro katoliško slovensko ljudstvo ne bo šlo na limanice tem ubijalcem sloge in narodnosti. Proč z izdajalci, ki s to zgago hočejo samo narodnim nasprotnikom koristiti. n Kmečka zveza. Iz sosednjih dežel se poroča o ustanovitvi raznih Kmečkih zvez. Tudi na Koroškem so je izdala ta parjola, seveda v nekoliko j drugi obliki. Ustanoviti se hoče kmečkih društev s j političnim namenom. Občni zbor katoliškega politič- j nega in gospodarskega društva so bo moral tudi s | tem vprašanjem baviti. n Utonil. G. Janošek, oskrbnik v Gačah, jo bil v torek v Podkloštru v veseli družbi. V sredo zjutraj so ga našli mrtvega v Žilici. j n Brezpravnost slovenščine pred sp'diščem v ! Celovcu se je zopet pokazala v pravdi dveh Slovon- I cev, ki nista znala prav nič nemški in sta imela oba | slovenska odvetnika. Sodišče je predlog, da se slo- [ venski pbravna, odklonilo. To je nepostavno, ker j par. 10. drž. osnovnega zakona določa ravnoprav- | nost vseh v državi se nahajajočih jezikov. Co sod- ! nije postopajo protipostavno, kako nuj imajo ljudje j do njih zaupanje! n Sv. Križ nad Spodnjim Dravogradom. Stra- j Šno hudo uro smo v tukajšnjem okraju imeli v ne- j deljo 6. oktobra. Od Yti. ure zjutraj do sedmih jo 1 bliskalo in treskalo venomer. Hudourniki so zelo hi- I tro namastil, zelo poškodovali razna ppta in nanesli ! mnogo šute na njive in travnike. Tudi Drava je zelo i narastla In prinesla mnogo lesovja, da so morali | brodovi za nekaj dni ustaviti vožnjo. — Letina je | Vobče dobra, samo sadja ni nikjer. Zaradi tega bo i kmetovalcem zelo primanjkovalo sadjevca; vino pa, | ki bi moralo v tem slučaju tudi za posle pomagati, j pa so nam ljubeznjivi koroški deželni očetje z ne- j zaslišanim davkom primerno podražili! Res, velik ! Skandal! n Iz vode so potegpili v soboto v Lavantinski i dolini Frančiška Radia, sina zidarskega mojstra, j Ni še znano, če se je tukaj zgodila nesrečla ali pa | hudodelstvo. n Nesreče. Kmet Mihael Kienzl iz Oberauer-linga je njivo oral. Medtem so se mu vprežen! voli splašili ter ga potegnili pod oralo, vsled česar je bil tako poškodovan, da je v'par minutah umrl. — 2e-lezn. čuvaj Weber je na postaji št. Vid oh Glini, ko je brzovlak privozil, stal preblizu tira in ga jo vlak vrgel na tla. K sreči so to v pravem Času zapazili in vlak ustavili. Pri padcu se je pa toliko pobil, da je malo upanja, da bo okreval. n Samoumor. 16. t. m. se je,ustrelil v gozdu blizu Vrbe hišni posestnik in urar. Josip Rudholzer iz Celovca* n Velikovec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Lipa“ prirodi dne 10. novembra v Narodnem domu ob 4. uri popoldne svoje mesečno zborovanje. Na dnevnem redu je govor o avstrijsko-ogrski nagojdbi In o francoski revoluciji. Pri zborovanju bodo sviraJi tudi tamburaši in peli domači pevci, n Grozovitost. 12. t. m. Je umrl v, bolnišnici v Frežali hlape« Hollersberger vsled zadanih mu ran ta trpinčenja na grozoviti način od strani svojih to-satrlBBv, Koncem pretučenoga meseca je nastal med hlapci v Št. Štelanu nad Frežami prepir, pri katerem je bil tudi umrli navzoč in na katerega so imeli nekateri posebno piko. Iz prepira je nastal tepež, pri čemur je največ dobil Hollersberger. Ko je bil vsled suvanja in teptanja že ves ranjen, so mu pa še natrosili soli v zevajoče rane. Posledica jo bila, da je na ranah potem- umrl. DVa hlapca, glavna krivca, so že zaprli, drugi sokrivci to grozovitosti pa tudi ne uidejo kazni. n Raztrgan vlak., Med postajama Novi trg-ŠL Lambroht se je raztrgal vlak v dva dela. Ko Je ustavil neki čuvaj prvi vlakov del, se jo zaletel vanj drugi del. Nekaj voz je bilo i vrženih iz tira in čez nasip. n Podjetna ciganka čarovnica. V Stari vasi jo prišla 29. m. m. popoldne v hišo Urhovjo po dom. Mlinarjevo, neka ciganka, ki je pripovedovala gospodinji Mariji, da je njeno gospodinjstvo začarano in naj ne pričakuje sreče. Nesrečo ji lahko zagovori edino le ciganka. A za to ji mora dati Urhova 86 K in pa poročno obleko. Vesela, da doseže lahko po ciganki srečo, je dala Urhova, kar je zahtevala od nje. Ciganka je odnesla Klane ji stvari in je od-kurila, n Drugi železničnl tir začno pokladati prihodnje leto na progi Sv, Mihael in Št. Vid ob Glini; n Slov. kršč.-soc. zveza za Koroško. Dne 20. t. m. so je v Celovcu ustanovila zvecza slovenskih krščanskih nepolitičnih društev. Kar po ustanovitvi je pristopilo tej zvozi 11 društev. n Dobrlavas. Iz Gradca nam prihaja tužna vest, da so v bolnišnici tamošnjih usmiljenih bratov morali odrezati noge nad kolenom preč. gospodu proštu v Dobrlivasi Matiji Randlnn. Upanje je, da počasno okreva. n V Guštanju je umrl 6, g, župnik Vencel Yft-leš vsled mrtvouda. h drugih slovanskih dežel. i Težka repa. Šest kilogramov težko repo je pridelal posestnik Janez Beravs iz Predtrga na Kranjskem. i V vodnjak je vrgla svojega 9 mesečnega otroka na Vrdeli pri Trstu služkinja Emilija Furlan. Emilija Furlan je na policiji priznala svoj zločin in da je to storila na prigovarjanje otrokovega očeta. i Lov na medveda. Na Kranjskem pri Med-vedoah sta zasledila lovca Grm in Steblaj medveda. Brzo sta oba hitela — Steblaj do grofa Auerspergu v (Turjak, Grm v Želimlje. Ob eni uri popoldne se je že zbralo nekaj lovcev in gonjačev v, Medvedci. Šestero strelcev se je postavilo na stojišča,., ki so bila dokaj oddaljena — gonjači iln lovci so pa zaokrožili dolino in pričeli goniti. Ob pol treh popoldne sa oglase psi — s čudno hripavimi glasovi). Takoj je bilo vse prepričano: medved gre. S strašnimi skoki je lomastila mrcina po hosti in hipoma prehitel dar leč vse pse. Prvi ga je zagledal neki lovec, ki pa ni mogel streljati radi razdalje. Medved se je obrnil proti stojišču zadnjega strelca — ki ga je videl v daljavi in čakal, da se mu približa do strela. 'Ali hipoma se je zaobrnil v najgostejše robidovje in planil tam za hrbtom drugemu strelcu — v daljavi 00 korakov v silnem skoku — poldrugo seženj — čez kolovoz in izginil v goščavo. Ta strelec je planil s Sstojišča proti dolini in g(a še videl — črno liso — v daljavi 150 korakov. Streljal je hipno s krogljo — pa seveda zgrešil. Medved je pa drvil v goro sv. Ahaca in za Lečnikom prihropel mimo neke žensko, ki je pobirala suhljad. Sirota je brez glasu pribežala v vas, bleda kot stena. Hitro so nato lovci šli, da zastavijo goro — pa jim priteče nasproti neki mož, ki pove, da se je vrnil medved v Medvedco, To so potrdili tudi gonjači. Sredi kolovoza so šli iz gozda, ko nekaj završi, in kosmatinec plane, vr-nivši se z gpre, štiri korake pred njimi na pot in hropeč in pihajoč utone v nepredirni hosti. Medved je črn in zelo velik. Odtisek krempljev meri po §nv javi 16 om* i Čudna moč strele. Dne 17. oktohra zvečer se je župnik v Lokvarjah na Kranjskem peljal v grozni nevihti skozi trnovski gozd domov. Blizu Nemcev je treščilo nedaleč od voza; luč je ugasnila, konji so hipoma obstali na cesti kakor pribiti; župniku in vozniku so jo zdelo, kakor ida plavata, vendar — hvala Bogu — hujšo nesreče ni bilo; le to je drugi dan zapazil, župnik, da je postal njegov žepni nožič — magnetičen. i Ženske občinski predstojniki. V nekaterih slovaških občinah na Ogrskem so občinski predstojniki ženske, čeravno na Ogrskem nimajo ženske volilne pravico. Iz dotičnih občin so so izselili v Ameriko vsi polnoletni možici1 in zato vodijo sedaj ženske občinsko gospodarstvo. i Čuden dogodek. V Podgori je šla neka ženska v največjem nalivu med gromom in bliskom preko tovarniškega mosta iz Podgoro na drugi kraj Strasič. Ko pa jo. prišla na srodo mosta, zagrmelo je strašno, in pri tej priči se jo ubogi ženski vnel dežnik nad glavo. Prestrašila se jo tako, da je vrgla goreči dežnik v Sočo, k sreči • je imela še drugi dežnik pri sebi, ga hitro odprla in jo v tako hudem nalivu zbežala na drugi kraj, da so ljudje kar osupli gledali za njo. Razne novice. r Delo, socialdemokratov obstoji v prvi vrsti v nesramni gonji proti cerkvi in duhovnikom. Vsak teden prinašajo časopisi poročila o napadih socialdemokratov na duhovnike. Naj sledita tu dve poročili, o katerih so pisali listi zadnji teden: V selu Morcianu v Italiji so jo vršila noka cerkvena slovesnost, ki so so jo udeležili tudi škol iz, Rimini. Ko je cerkveni teprevod prišel na cerkvena vrata, je kakih trideset socialistov začelo divje vpiti. Duhovščina jo komaj ubranila, da verniki razgrajačev niso nabili. Ko so jo zvečer škoi vračai domov v Rimini, so socialisti njegov voz napadli s koli in kamenjem. Skoi k sreči ni bil ranjen. Ranjen je neki kanonik, voz jo poškodovan. — V Spljetu so sooial-demokratje priredili javen shod po mestu, Vodili so jili sodru,gi iz Trsta. Ko so šli mimo cerkve, so kričali: „Doli cerkev, doli oltarjil doli Kristusi" in so pljuvali, proti cerkvi. S tem so hpteli baje dokazati resničnost Darvinove teorijo, Ta dogodek jo vzbudil veliko ogorčenje v Spljetu, — .Tako je delo rudečih bratov. Za to delo znašajo ubogi delavci trdo pri-služene novce, s katerimi se pasejo bogati voditelji. Kdaj bodo zjapeljani delavci prišli tip pravega izpo-znanja in obrnili hrbet rudeoim pijavkam? r Roj s krokodilom. V reki Teku na \otoku Ce-lobes mrgoli požrešnih krokodilov, zato je del reka zagrajen z lesom, da se morejo prebivalci kopati. Nedavno pa se je ponfoči1 velik krokodil po suhem priplazil v kopališče ter se skril na dnu vode. Neki domačin so jo drugo ju^ro prišel kopat, toda komaj jo stopil v (Vodo, požene so pošast proti njemu ter ga za nogo potegne v vlodo. Zeto krepak mož pa jo nabijal krokodila s pestmi tako močno,, da ga jo moral izpustiti. Naglo je plaval mož proti bregu, toda jedva je stopil na suho, ko ga je krokodil že dohitel ter ga zopet potegnil za nogo v vodo. Ta grozovit prizor se je ponovil parkrat, ne da bi na klice k vt* di prihiteli nizozemski uraidniki streljati, ker so se bali, da bi ne zadeli moža. Boj se je še nekoliko časa nadaljeval, končno pa je mož izgubil zavest ter izginil v globočini. Boj je trajal celo uro. Med tem jo prišlo več ljudi skupaj, ki so uprizorili lov na krvoločno zver. Kmalu so krokodila ujeli in ubili. V njegovem želodcu so našli mijd drugim še zapestnico neke žensko, ki jo bila par dni poprej brez sledu izginila. , r Cin pijanca. V Allandu pri Dunaju je posestnik Neuhausor v pijanosti vrgel gorečo svetilko za svojo ženo. Svetilka se je razpočila, žena je utekla v goreči obleki, mož in štirje otroci pa so s hišo vred zgoreli. r Salomonski odgovor. Vsled železniške nesreče umrje ženi vroče ljubljeni mož. Ona je dobila za to svoto 15.000 kron. Bila jo s tem zadovoljna. Kmalu nato se pripeti pri isti železnici zopet nesreča. Mašinist je zgubil ono nogo. On dobi 20.000 K odškodnine. Ko je to ona ženska Čula, je šla k ravnatelju, rekoč: Mašinist jo zgubil samo eno nogo, a je dobil 20.000 kron, a jaz vročo ljubljenega moža —^ pa sto mi dali samo 15.000 kron. Ravnatelj je to mirno poslušal. Ko jo končala, ji odgovori: Draga gospa, ta revni mašinist si no moro za 20.000 kron kupiti nove nogo, a vi s 15.000 K lahko dobite moža, še mlajšega od prvega. r Nova iznajdba Edisonova. Znanemu ameriškemu iznajditelju Edisonu so jo posrečilo rešiti način, zdrava in cenena stanovanja priskrbeti. Edison jo namreč iznašel posebne' vrsto cement, s katerim se v teku 12 ur lahko sezida dvonastropna hiša, v kateri je prostora za tri družino. V šestih dneh postano ,vsa stavba zelo trda., takorekoč norazrušljiva. Pred ognjem je popolnoma varna. Po Edisonovem pripovedovanju stane taka dvonadstropna hiša za tri obitelji samo 5000 K. Iznajditelj pa zagotavlja, da bode še zamogol sčasoma to ceno za colo polovico zmanjšati. r Ob 150.000 K umrla od Ijhkoto. V eni od najbolj siromašnih koč londonskega beraškega okraja je stanovala v nezdravi podzemski sobi nad 20 let siromašna starka Jeanna Cluttou., Poznala ni nobenega od svojih in 20 let je hofclila neprestano vsako jutro beračit s svojim zvestim novolundlanskim psom, ki jo bil njen edini tovariš. Oblečena jo bila v umazane cunjo in jedla je samo toliko, da jo ostala pri življenju. Njen pes je živel mnogo bolje od nje. Pred kratkim pa starko ni nihče več videl in ker je bila že 87 let stara, so upravičeno mislili, d'a je umrla. Na postelji je res ležala mrtva starka, a ob postelji je ležal ogromen pes, ki jim jo branil stopiti k postelji. Ko so ga s silo pregnali, so našli pod posteljo, kjer je pes ležal, železno škatljo, ki jo bila vsa zalita s svincem in prikovana na pod. Ko so škatljb odprli, so našli v njej nad 80.000 kron v zlatu in, 70.000 kron vrednosti v draguljih in drugih dragocenostih. Vsa notranjost škatljo se je lesketala od zlata in dragega kamenja, a starka je pa umrla od lakoto. r Smešen dvoboj. V neko gostilno v Schone-becku jo prišel nedavno tuj gospod z velikim novo-fundlandskim psom. Vsi gostje so občudovali krasno žival. Tedaj pa so je oglasil neki gost: „Zeto lep pes, toda jaz vendar pojem več, kakor ta pes.“ Lastnik psa je nevoljno zaklical: Ako pojeste več, kakor moj pes, plačam vso jed in šo sodček piva povrhu. Tekmovanje jo bilo sprejeto, nakar je prinesel gostilničar dve enako veliki pečenki. Pes je svojo pečenko hitro požrl, tekmovalec pa polagoma. Na to sta sledili drugi pečenki. Tudi to jo pes brž raztrgal in pojedel, a njegov nasprotnik jo pečenko polagjoma razrezal, potom pa je zahteval šo zraven kos črnega kruha. Kruh je prerezal v dve polovici ter eno vrgel' psu, ki pa jo je povohal, a dotakniti se ni maral. Gostjo so zagnali smeh, mož je pojedel drugo pečenko s kruhom, nato pa so takoj nastavili sodček piva, ki ga je plačal tujeo. r Knez—duhovnik. V Bozen-Grfcs jo bila mi-nolo dni odkrita'spominska plošča na vili Pera-tronez. V tej vili jo stanoval preteklo leto rimskokatoliški duhovnik Ivan Baloisiis. On je umrl v Grie-su tor je pokopan na rimsko-katoliškom pokopališču. Na spominski plošči stoji napisano: V, tej hiši je stanoval od 12. marca do 14. maja 1906 rimsko-kar toliški duhovnik Ivan Baloisiis, rojen yeliki knez Sergej Mihajlovič iz Rusije,, umrl 14. maja 1906 ter je v vGriesu pokopan. Baleisiis je bil prognan iz ruskega dvora in je nato postal katoliški duhovnik. Sele po njegovi smrti se jo izvedelo za njegov visoki rod, r Jubilejne znamke. Ob priliki 60-letneg» vladanja cesarja Fran Josipa se prihodnjo leto izdajo posebjuo umetniško izvržene znamko. /Tozadevne nar £rto izdela prol. K. Moser. 1 vinarska. znamka bo imela podobo cesarja Karola VI., ona za 2 vin. podobo cesarice Marijo Terezije, cesar Jožef II. bo pa upodobljen na 3 vin. znamkah. Znamko po 5 in 10 vin. bodo imelo podobo sedanjega avstrijskega cesarja. Znamenite bodo te znamke, ker bodo uporabljene na njih poteze cesarjeive po najnovejih posnetkih. 20 vinarske znamke bodo imele podobo Leopolda II., 25 vin. cesarja Franca L, 30 vin. cesarja Ferdinanda, 85 vin* znamka bo kazala cesarja ob njegovem nastopu vlado, 40 vin. v 60 letih, 50 vin. pa njegovo podobo ob 25-lotnom jviadar-skem Jubileju, 60 vin. znamke bodo kazale cesarja v slavnostni obleki reda zlatega runa^ 72 vin. v maršalski uniformi na konju, ono po kroni pa cesarja v Schbnbrunnu, 2 in 4 kronske bodo imelo podobo unanjega, oziroma notranjega dvornega trga. Ko-nefino so izdajo posebne znamko za nabiralce po 10 kron. To znamke bodo nosile cesarjevo podobo en face. Izdajale so bodo to znamke le eno leto. Sovražnik in prijatelj. Raeko spisal Turgenjev. Na dosmrtno ječo obsojen jetnik jo ušel iz joče in strmoglavo začel bežati ... Za petami so mu bili preganjalcil Bežal jo na vso moč . . . Zasledovalci so jeli zaostajati. A glej, pred njim je reka s strmimi bregovi, ozka a globoka reka. A on ne zna plavati! Z jednog|a obrežja na drugo je držala tanka, strohnela deska. Begun je že postavil nogo nanjo, j . . jToda zgodilo so jo, da sta ravno takrat stala ob reki njegov najboljši prijatelj in najhujši sovražnik. Sovražnik ni rekel ničesar in jo le prekrižal rokei na prsih; prijatelj pa jo zakričal na ves glas: Za Boga! Kaj delaš? Spametuj se, neumnež! Ne vidiš li, da je deska popolnoma trhla? Zlomila se bo pod tvojo težo — in ti si gotovo izgjuMjen! 'Toda drugega ni . . » in slišiš preganjalce? zakriči obupno begun in stopi na desko. Ne prustim to . « . Ne, ne dopuščam, da bi ti poginil! kriči vneti prijatelj in mu strga desko izpod nog). Begun pade takoj v deroče valove in tudi takoj vtone. Sovražnik se zadovoljno nasmejo in odido, prijatelj pa sede na breg in začne plakjati p|o svojem bednem — bednem prijatelju! (Zatožiti so zavoljo njegove smrti vendar ni mislil — niti trenutek ne. Ni me poslušal! Ni mo hotel poslušati! šepoče Žalosten. Sicer, reče koneČno, on bi tako moral trpeti celo življenje v strašni ječi! Zdaj vsaj ne trpi\ Zdaj mu je boljše! Bržkone mu jo bilo tako sojeno! A vendar mi je žal, iz človekoljubja 1 . In ta dobra duša jo dalje neutolažljivo ihtela po svojem nesrečnem prijatelju. Strašna noč. Na svojem popotovanju sem prišel lansko leto neki večer zelo ulrujen v srednjo velik trg. Bil je raivno isti dan semenj in vse gostilno in prenočišča so bila polna tujcev. Po dolgem iskanju in povpraševanju se mi jo vendar posrečilo, 'da sem dobil v gostilni „Pri Orlu- malo podstrešno sobico za prenočišče. Soba ni bila nič posebnega, niti kar se tiče glede velikosti, niti kar so tiče snage, toda — sila kola lomi. Ko sem nekoliko povečerjal, se hitro spravim v posteljo in kmalu trdo zaspim, Cez nekaj časa pa mo prebudi iz sladkega spanca neko ovilenje, ki se jo čulo pod posteljo. Nekaj časa poslušam in kmalu sem so prepričal, da jo pod posteljo pes, ki ga je gospodar zaprl v sobo. Ni mi kazalo drugega, kot da sem vstal, zlezel pod posteljo, pograbil nepovabljenega gosta in ga vrgel skozi vrata. No, sedaj bo vendar mir, dejal som sam pri sebi in zlezel pod odejo ter skušal kolikor mogoče trdo zaspati. Ko sem že na pol zaspal, zopet začujem pod posteljo,ono ovilenje kot poprej. To je pa že od sile, sem zarobantil, torej colo 'dva nepridiprav sta bila pod posteljo. iZopet skočim nevoljen po koncu, poiščem nadležno mrcino pod posteljo in jo vržem no ravno preveč prijazno skozi vrata. Vrata dobro zaprem in zaklenem in se zopet vležem. Spanja sem bil zelo potreben, bil! sem že truden in tudi drugi dan zjutraj bo treba biti zgodaj po koncu. 'Toda zaželjenega miru pa šo ni bilo. Kmalu začujem pod posteljo isto cviljenje in praskanje, kot že dvakrat. Torej še eden! Hitro skočim s postelje, pograbim tretjega psa in gapošljem skozi vrata. Nato som natanko pregledal vse ppd posteljo, a o kakem psu ni bilo ne duha ne sluha. Komaj sem zopet malo zaspal, žč so se začuli zopet oni glasovi izpod posteljo. Za Boga! Ali rasto psi iz tal? Ali lezejo iz slame kot bolho? Ali padajo od stropa? Kaj početi. Kmalu jo bil četrti pes zunaj. Se enkrat sem natanko preiskal vse koto v sobi. Pod posteljo, pod mizo, za omaro vso prazno, nikjer živega bitja. Ako nisem v kakem zakletem gradu,, tedaj mo-,ram imeti vendar že enkrat mir, mislil sem si in stegnil utrujeno kosti po postelji. 2o zopet ono ovilenje pod posteljo! Lasje so se mi začeli ježiti, groza mo jo obšla; obšla mo je misel — da straši. To niso bili psi — to je moralo biti kaj drugega, kar som metal skozi vrata. Toda — saj so bili vendar iz mesa in kosti, to sem dobro čutd, in z dlako poraščeni kot pravi pravcati psi. Zbral sem ves pogum, kolikor sem ga imel in treščil petega psa skozi odprta vrata in se spet vlegel. Spanec pa ni več prišel. Preveč som bil razburjen. Čakal som, kaj šo vso pride. Ista stvar so jo ponavljala vedno in vedno. Odkod so jemljejo psi, toga nisem mogel dognati. Tolažil pa som se, ko sem nesel devetega psa skozi vrata, da bo gotovo zdaj že konoie, kor še nisem nikdar slišal, da bi bila imela kaka psica več kot devet psov. Ko pa sem nesel desetega vun, mi jo spet vsa tolažba splavala po vodi, ker som bil prepričan, da so psi gotovo od dveh psic. Vedno prenašanje nadležnih mrcin skozi vrata mo jo žo zaros utrudilo. Sltednjič som vršil svoj neprijazni posol žo skoraj napol v spanju. Ko se je začulo ovilenje in praskanje podi posteljo, sem vstal, segel pod posteljo, privlekel mar-cino za ušesa in jo vrgel skozi vrata, ter logol spat, dokler so ni zopet druga oglasila. Proti jutru sem malo zaspal, dokler mo ni prišla dekla klicat. Ko zagledam gostilničarja, sem stresel svojo nevoljo naxl njim, ker mi je odkazal za stanovanje sobo, polno mladih psov. Debeli gostilničar z rdečim nosom pa so jo zadovolje smehljal moji jezi in trdil, da ima samo enega malega psa pri hiši. Kaj? Samo enega imate? Saj som jih nesel sedemnajst po noči iz sobo. Co mislite gosto zapirati v pasji hlev, oziroma v skladišče za pse, tedaj to storite z drugimi, jaz tega enkrat ža vselej no Maram. Ce pEa&am postano, hoSem imeti tudi poStono stanovanje. Tako in enako sem obdeloval gostilničarja, ki pa se je na mojo največjo jezo krohotal kot bi bil blazen. Kaj, sedemnajst ste jih vrgli skozi vrata? Zdaj mi je stvar jasna. Res je bil moj kužek v sobi pod posteljo, toga ste vrgli vun, pa je vodno nazaj pričel skozi luknjo, kt je izrezana spodaj v vratih, da pride lahko mačka v sobo in polovi miši. Torej no sedemnajst psov, ampak enega sto vrgli sedemnajstkrat vun. In zopet se je začel na ves gjas smejati. Skoraj me je bilo malo sram. Plačal sem in kmalu odšel. V tej gostilni pa me niso nikoli več videli. Uatnie* uprarriilltv*. Naiim dopUaikom: Za „Naš Dom“ pronimo kratkih a jedrnatih porofll! — Konjice: Bre* podpiaa y koš. Vrhutega je S« lelo rar-taljiTO I — Preralje: Kar pride v torek rjutraj ni raogoće rai sprejeti. Sklep uredništva je v ponedeljek dopoldne. Pmof, Mm in dekleta! V troji lekaraiiki praksi, katero iivrinJei* £* do* 35 let, poeroJilo se mi ja ircajti najbolji!« sredstvo za raat las, t.j. Kapllor it, ii. Isti delije, da postanejo lasi goeti. dolgi in odstranjuje pr-nijaj Otkine) na glavi. Česa (franko na vsako pošto) jet eden loufiiž 8 K 60 v, dva lonfisa B K. Troha, da ti vsaka obitelj narodi. Prosita, da se aaroSi samo od men'; pod naslovoia: P. JurMid, lekarnar, Pahrae, Slavonija. Denar ee polije naprej aii e polte>im povzetjfem, Pozor! fiitaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovtanjft izv rtattio, vspeii sisruren. Cena je ata Iti* stuLclenic (I dvaimjtsto-rica) Sl K frnnUo na \ *ruI!-.Va fcot Tftr.uvhjio.iabrs O o o O o o 'Bik* ! pol nar velikosti. SSsalb.te'srajt© MstoiJ, ds fts Vam poSljs i!u*trovani oeaHt z sad 1000 ellkaal. Št. *66. Urekrsa damska ‘5-pm ___________r»mii^t.ar ara pl4 »S OU "^S# St H-'.2. Sr.braa .'rBAa- 3-60 t«!.r *r- ra ro.ii^dr št 887. vrvsraa ankur ara. 15 k»»r«