Edini alorenski dnevnik t %*dinjemh državah Velja za vse leto • • $3.00 1,1 Za pol leta......$1.50 GLAS ARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian Daily in the United States. :- Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. qj -: 50.000 Readers. :- f TSLKTON PISA&JTS: 4687 COBTLANDT. Entered as SeconcUCla« Matter, September 21, 1903> at the Post Office at Mew York, V. Y„ under the Act of Congrew of Umh 8, 1871. TELETOM PISAJUfE: 4687 OORTLAND1 NO, 272 — ŠTEV. 272. MEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 18, 1916. — SOBOTA, 18. NOVEMBRA, 1916. VOLUME XXIV — LETNIK SOV Nemci bodo spravili 300,000 ŽBlKniš^rašMie Belgijcev na delo v Nemčijo. Balkan. Submarini. Uradniki jnstičnega department* Nemci in Bolgari so baije odvzeli Buri&n se je baje mudil pri Holl so mnenja, da ne bo prišlo do splo- Srbom neko postojanko. — Grški_ wegn radi subrnarinskega vpraša- šne železniške stavke. provitorični vladar Veniselos. nja. — An*bži so v strahu. Notranja uprava Poljske. Falkenhaynova armada. t nt t Washington, 1). C.. 1<. novem 1 London, Aujflija. 17. novembra. London, Anglija. 17. novembra. TRIDESET TISOČ SO JIH ZE ODVEDLI. — BELGIJ * bra. —Kot so izjavili uradniki ju- Angleško vojno ministrstvo nnzna- Te dni se je avstrijski minister za SKI NAEOD JE OBUPAN. — KO JIH NEMCI TIRA- j Stilnega depart men t a ne smatrajo uja : | zunanje zadeve, baron Burian rntt JO V IZGNANSTVO, POJEJO PATRIOTIČNE PESMI. — OBUPANE ŽENSKE SO SE VRGLE PRED VLAKE, DA SO JIH MORALI VOJAKI S SILO OD STRANITI. — NEMČIJA IN PROTEST ZDRUŽENIH DRŽAV. — VSI MO&KI OD 17. LETA NAPREJ SE MO RAJO PRIJAVITI. — LORD CECIL. V SVOBODNI POLJSKI BODO IMELI ŽID JE POPOLNO VERSKO SVOBODO. — ŠOLSTVO. — OBČINE. — Antrl^škim četam s- je posrečilo' dil pri nem. kanclerju. Bethmann- NEMŠKE ČETE SE PRIBLIŽUJEJO KAMPOLUNGU, — RUMUNSKE ČETE SO SE ZAČELE UMIKATI V DOLINI REKE ALUTE IN V DOLINI REKE JIUL. — NEMCI PRAVIJO, DA VLADA NA VZHODNI FRONTI MIR. — VOJAŠKE OPERACIJE OVIRA SLABO VREME. London, Anglija, 17. novembra. — Trideset tisoč Bel-gljceV je bilo Že odvedenih V izgnanstvo V Nemčijo, kjer i toda sprejeta bo potem skorot:oto- in Frane železniške situacije resnim. So' mnenja, da se bo se vse lepo mir- zasesti vas Barali. ki se nahaja Holhvegn. niiu potom rešilo. poldrugo miljo vzhodno od Bara-i Kot se poVuča iz Berna. Švica. 1'raduiki so danes rekli, da nejkli Juma. sta razpravljala o submarinskem bo stavke, to vedo vsi dobro, naj- Pariz, Francija. 17. novembra, vprašanju, namreč, ako naj een-bolj pa inagnati. Francosko vojno ministrstvo raz- tralne države nadaljuje z vojeva-' Usoda Adamsonove postave za i grl asa : j njem s submarini po Sedanjem na1 osemurni delavnik je zdaj v rokah. Pri Doiraiiskem jezeru se vrše činu ali pa z brezobzirnim potap vrhovnepa sodišča. vroči artilerijski spopadi. "(ljanjem parnikov. česar posledica! Postava bo najbrže obveljala, Ob reki Čemi nadaljujejo Srbi bo. da se bodo prekinile diploma- ozi s svojim ofenzivnim tične zveze 111 Berlin, Nemčija, 17. novembra. — V svobodni Poljski ed Washiiifftonom ka*ero proklainirala avstrijski in nemški cesar, bodo morajo upravljati najtežja dela, kot se poroča iz uradnih vo še neka drusra postava, ki bo i prodiranjem. Na desnem brejru re-; Berlinom in Dunajem. j imeli tudi Židje popolno svobodo. Gen virov odvzela delavcem pravico stavka-|ke so Srbi precej napredovali. Poročila iz istih virov se pa glase. da nameravajo Nem \l- ,ako blod,°.kdaj ^htevali zopet; Sovražnik je bil vprizoril več • r» 1 • • - .jnrtAAAT} 1 •• i * Kako pnboljsanje. C e bo to podob- j protinapadov, toda njegovi uspehi ei spraviti iz Beline se ,?00.000 Belgijcev, kot se more' i^.,,,,,^; M - „ . . ... . . r . ....... .. it i Kanaaski postavi, se sc ne. ve. i so v primeri z uejsrovmii izgubami sklepati iz ukazov, ki so bili izdam V mnogih mestlll. \ I \\\ o. Adamson. ki je spravil zelo malenkostni. \em«*-ijo bodo morali namreč vsi moški od sedemnajstega osemurno predlogo, je rekel, da Berlin, Nemčija. 17. novembra, leta naprej. je skoro nemogoče, da bi vlada la-'Bolgarski generalni štab p^—ča: Mestni svet V Tournalu ie naznanil llelllški oblasti, stovala železnice, kajti potem bi Pri Bitoljn smo pojmali parkrat v lournaiu je ne i>okori ukazu in da ne izroči vseh moških, ki se bilo treba razpisati za $25,000.000-000 bondov. sovražnika v begr. — Srbom smo ... . i i v . tt x*j? i i ;----------katerih pa ne bo mo- odvzeli po hudih bojih neko važno se nahajajo v mestu, vsled cesar je gen. Hopffer kaznoval uih-e druffi kupiti kot maffliajstratceič.no ,>ozieijo. mesto za 200.000 mark, poleg tega bodo morali pa se vsak ti, ki imajo že zdaj v rokah želez-! Berlin. Nemčija. 17. novembra, dan plačati 20,(XX). dokler ne bodo izročili liste. Uradno poročilo se glasi, da je bil izdan v Mons okra- j ^ro za deželo, vsai nič boljše kot ju razglas, da se morajo dne 26. oktobra, ob osmih zjutraj Z(}aj* priglasiti vsi moški od sedemnajstega leta naprej. Duhovnikom, profesorjem, učiteljem, lokalnim urad- n " * liikom. članom odbora za prehranjevanje in fizičnim slabi- KuSIJS lil IDIfi čem so prizanesli, toda vse drugo so nabasali v živinske _ ( ---------------„ . ------------- ----- iNicmcija. nice. In to ne bi bilo nikakor do- j Pri jezeru Presbi se vrše samo spopadi med našimi in sovražnimi prednjimi stražami. London. Anglija. 17. novembra. Provizorična vlada, kateri nace-Ijuje bivši grški ministrski pred-i sednik Venizelos. je poslala zaveznikom odločen protest, češ. da so vagone in jih odpeljali naprej. V nekaterih krajih ljudje i Ruda nmanji minister wravi da'^0 Cete f*. Tedn? v TelatialijI . i 1 11 ____1___• •: i l. » l 1.1. .a: _ • l _ j. z ____1 l v ____________. _ _ _ ___ _ t(>r il» t in iivl iati i i"» niso vedeli, zakaj jih hočejo oblasti videti, vsledčesar so so govorice o miru med Nemčijo in Kusijo absurdne. nov. ter da ogrožajo imetje in življenje j pristašev provizorične vlade. [ Zavezniki so namreč pred par meseci obljubili Venizelosu. da bo-I do spravili vse grške čete na južni se šli prijavit, ne da bi vzeli seboj kaj hrane in obleke.: Pozneje so letele žene na postajo z obleko in hrano, toda i-— vojaki niso pustili, da bi prišle do mož. i Pctro«rad. Rusiia- 1 ............................ Haag, Nizozemska. 17. novembra. — Kot je Associated i i,1',isUl 7a zadeve -»e P*>-|dei grškega polotoka. Vemzeios Press dozuala iz zanesljivega vira. so Xemci dozdaj depor- ' L^p^hT- i T vlfcUdaj zavezniškim vladam, da tirali od 30,000 do 40,000 Belgijcev, in zdaj se jih odplavi |i ^o^^™ V Neillcijp 2,000 dne\llO. rice, ki so se razširile po deželah. Antwerp mora dati — kot se poroča — 27,00 mož. kar ° miru Nemčijo in Rusijo ab-je več kot 10 odstotkov telesno zdravih ljudi. surdne. Generalni governer Hu- Iuvt iitimu iix i/uiiajrui. t " » » f Baje je nemška vlada dobila po-; sko-Poljske, general Beseler, je že začel z organizacijo ži-ročilo od svojih zastopnikov v dovskili verskih občin. Židje so celo trpeli pod ruskim nad-Wasbigtonu. da zmanjkuje pred- gospodstvom. Rusi so jih neprestano preganjali in jim niso ^W^hi^to011!) _ dali Pravic. V vladnih kmgih je napravil ob- Vsa.ka Iiaselbilia bo zda-i iluela židovsko občino, kate-isk Buriana pri Hollwegu veliko rc bodo imele v vsakem okraju svoje zastopnike. Okraji bo-zanimanja, kljub temu. da se ni o do nadalje volili člane upravnega sveta. Upravni svet bo tem še nič uradno poročalo. sestajal iz enajstih članov. Naj viša instanca bo pa vrhovni Državni tajnik Lansing je danes Svet. ki bo imel enoindvajset čianov. Med temi bo štirinajst izdal izjavo da se dozdaj.se ni od-; lajikov in sedein rabillov. ločilo, kai bo vlada Združenih dr- J ,. . . . . , .. . , . .. . . , T¥ žav vkrenila napram Nemčiji, niti I . dijaki, kakor tudi Zidje. bodo imeli svoje sole. Politi- ni še znano, ako namerava nem- svoboda jim je deloma, verska jim je pa že zdaj popol- ška vlada pričeti z brezobzirnim j noma zagotovljena. vojevanjem s submarini. Berlin, Nemčija, 17. novembra. — Ko so Židje izvedeli, London, Anglija 17. novembra. llovico 0 Svoji svobodi, je zavladalo med njimi Velikansko ttT,ZnT Z7 ** PW,tajni' navdušenje. Po vseh večjih mestih in krajih so sp vršila zbo ka za zunanje zadeve, je napravi- . . la na Angleškem veliko «n>vorje- kovanja, na katerili so se govonnki zahvaljevali avstnjske- uja, kajti, ako je res. kar je rrkel U1U 111 nemškemu cesarju. Zimmermann. b0 prišla Anglija v j London, Anglija. 17. novembra. — Iz Bel ila, Švica po-resne zadrege. ročajo: — Skoraj vsi tukajšnji Poljaki so uverjeui. da je Nemčija samo zato dala Poljskom svobodo, da bo lahko spravila Poljake v svojo armado, oziroma da bo osnovala posebno poljsko armado ki se bo morala boriti nu strani London, Anglija, 17. novembra. 1'oski vojni od grškega General Roquets, francoski vojni Ljudje, ki prihajajo sem, pripovedujejo, da je belgij- i J^1 da Rusija "c bo pod no* naročeno, da se preskrbijo, ki liarod ze cisto obupan, kajti pričeli so uvidevatl, da so ^inah sklenila miru. Vse. kar se i>rez vsake moči napram železni moči nemških vojakov. Na govori o tem, je nemškega kova. postajali se zbirajo jokajoče in napol blazne ženske, ki ho- Vsem vladnim zastopnikom jc čejo k možem, toda vojaki jih ne puste. Dogodilo se je, da so se ženske vrgle pod vlak, da so jih morali vojaki s silo spraviti na varno. Može se kar zbaše v živinske vagone, kjer morajo ostati okoli dva dni. Vsi pravijo, da ne bodo hoteli delati, ako jim bodo rekli. Poroča se, da so jih slišali v vagonih prepevati belgijske na-i rodne pesmi, kakor tudi Marseillaise" in dr. V izgnanstvo je bilo poslanih tudi veliko uglednih in minister je zahteval kralja sledeče: Grška vlada mora dovoliti zaveznikom, da se smejo posluževati vseh grških železnic: grška vlada mora izročiti zaveznikom večji del svoje artilerije; grška vlada mora Mehiški problem. Predsednik Wilson bo odločil, kaj Nemčije. bo o izjavi ruske vlade kolikor' izsmati 12 dežele vse nemške agen-mogoče veliko pisalo-po časopisju jte- — in da uradno obvesti vlado, pri' Grški kralj ni še odgovoril na kateri zastopa rusko vlado. i te zahteve. Mir. Eksplosija; 7 parnikov vnicenih. London, Anglija, 17. novembra J Berlin, Nemčija. 17. novembra, splošnoznanih Belgijecv, namreč deželnih in državnih po- VThe ^ation" ie danes prinesel Iz zanesli j v ega vira se je dognalo, lancev, mestnih svetovalcev itd. ~ ' " Nemci j>oberejo vse delavce, tudi one ki imajo delo. Najljubši so jim pa še delavci, ki znajo kako obrt, toda zelo malo je slučajev, da bi kdo priznal, da zna kako roko- delst vo. London, Anglija, 17. novembra. — Lord Robert Cecil, angleški minister za vojno trgovino, je danes dal izjavo, v članek, v katerem pravi, da je voj-' da je v Arhangelsku na nekem no nadaljevati brezmiselno in da! r>arniku eksplodirala municija. — je ea*. da bi se pričeli ameriški dr-' Eksplozija je povzročila, da se je žavniki truditi za mir. i razletelo še drugih šest parnikov, ~~ * ; toraj skupaj sedem. Pozor, pošiljatelji denarja! VeUko osob ic ubitih I ranjenih. Rim, Laška fronta. Italija. 17. novembra. — S3 bo vkrenilo glede Mehike. — V slučaju, da bi Poljaki s tem ne bili zadovoljni bi Nekateri govore o kriai. cesar preklical svojo obljubo, in Poljaki na Rusko Polj- m.* .. 77". skem bi bili na istem stališču kjer so bili dozdaj. Atlantic City, N. J., li. novem- rr - t - , , • , - , , , - , , I bra. - Tajnik z* notranje zade- . Je baJe P?™dal nemški drzavA, kancler neki dele-ve, Mr. Lane, predsednik ameri- konservativcev in narodnih liberalcev, kateri niso ške komisije za mehiške zadeve, bo liičkaj zadovoljni s to novo odredbo. jutri vprašal predsednika Wilso- Petrograd, Rusija, 17. novembra. — Ruski generalna. kaj je njegovo mnenje o mehi- ^ štab poroča, da so Avstrijci, ki so vdrli v Valaliijo. za- s Lhl.tu.^cl/i - . • - ^ • vzeli vas Ireski. katera ie oddaljena samo osem kilome-fajmk Lane bo sel jutri zjutraj , . ^ . . . . . . v Washington, kjer se bo dalj ča- Trov od Kampoluiiga. Rumunom 111 kazalo drugega kot sa posvetoval s predsednikom Wil- umakniti se nekoliko v dolini reke Jiul. sonom. Tukaj se domneva, da se V Gozdnih Karpatih je stopil sovražnik na par me- bo vrnil v pondeljek nazaj, nakar stih v ofenzivo, pa kljub vsestranemu prizadevanju ni mo- se bo cela stvar odločila. Nekateri ničesar doseči. so mnenja, da se bo morala ko- i ___ j jt>- i t i • misija najbrže raz,ti. da bi se ' , Zapaduo od Kampolunga smo zavzeli vec Tlim. ki kaj doseglo. bodo zelo velike strategi^ne važnosti. Mehiški komisarji na čelu s Ca-1 Na sedmograški fronti je začel sovražnik prodirati breri, nočejo vrjeti. da imaj-o ame- proti Kampolungu. Res je. je osvojil par vasi, toda s tem riški komisarji dober namen pri u[ še ničesar dosegel. Ob reki Donavi je položaj neizpre- . teh pogejanjih. men jen Nekateri se boje. da bo prišlo' ' s* o i 1- i se vec pa. mo^e ^ do kake krize med Zdr t Bukarest, Runnmsko, lt. novembra. državami in Mehiko. veljstvo rimiunske amiade razglasa: --— V dolini reke Alute nas je sovražnik zopet napa- Belgijska fronu Jc ^^ v premoči in je imel na razpolago ve- Havrc, Franeija. 17. novembra : v^>jueg materijala in drugih potrebščin, smo se mora- Vrhovno po- . ... VBled negotovega dostavljanja jk>- kateri se zgraža nad posto)janjem Nemcev v Belgiji. Pra- ste- w ^ namenjena iz Amerike t vi, da upa, da bo ameriško javno mnenje prisililo Nemčijo, £vstrlJoJ" ter narobe, spre- i l i -i • • i P , jemamo denarne pošli jatve do preklica j N a avstrijsko-itahjanski fronti se _ , .. t . . - , __, , ... . u • i i i i da se bon le proti zavezniškim vojakom v zakopili, nika- ie pod pogojem, da se vsled vojne Vršc hudi boji Položaj ie popol-iBeIpriJskl vojru department danes li nekoliko umakniti, la nemški uspeh je le lokalnega po- poroča. da je bila artilerija na bel-imena. Kakorhitro bomo dobili ojaeenja, bomo vprizorili gijski fronti zelo aktivna. protinapad, in upamo, da se nam bo popolnoma obnesel. Sommesko bojišče. Pri Dragoslavlju se vrši napad za napadom. Sovraž-London, Anglija, 17. novembra, nik se je moral že parkrat z velikimi izgubami umakniti. Vojni departmet danes poroča, da A' dolini Prahove se vrše izvanredno vroči spopadi, bwike, s katerimi smo sedaj v ivezii pettisoč premogarjev. ker niso ho- so angleške čete na zahodni fronti, Xa Severni fronti Stopajo v akcijo le naši poizvedovalni nuli vjo* h. radi sigurnosti pri p»j teh kapitalisti privoliti višjih plač, nekoliko napredovale.___ oddelki, ki so se že narkrnt snonadli s sovražnimi knlnim- kor pa ne proti ubogemu ljudstvu, ki si ne more pomaga- ^^obIn^sT^ !noma neizpremenjcu. ti, ki se ne more braniti, ker ga imajo Nemci popolnoma v čaju izgubljen, ampak nastati! svoji oblasti. zamorejo le zamude. Mi jamčimo za Pettisoč premogarjev stavka. novembra. — Državni depart- ^^ ^^ ^ ^^ Washington, D. C.. 17 inent je danes dobil od nemške vlade obvestilo, da je zastopnik vlade Združenih držav v Berlinu povedal o ameri- J škemu mnenju glede postopanja Nemcev v Belgiji. Nem- l >ka vlada je obljubila, da bo v kratkem poslala zagovor. ^ , . . , , x • , Johnstown, Pa.. novembra, se izplača na določeni naslov. Isto-, ' , . . . . Jamčijo zanesljive ameriške' Cleariield okraju je zastavkalo šiljanju -O- "Deutschland." NA POTU DOMOV JE NEMŠKI SUBMABIN ZADEL V AMERIŠKI VLACILNI ČOLN. — PET OSEB MR TVIH. — ZOPET V PRISTANIŠČU. K 10.... 13.... :m.... 25.... :io____ S3.... 40.... 4d•• • « 50.... 55.... eo.... ,, . 65.... Kot porocano,; 70.... nemški i I*?**- New London, Conn., 17. novembra. je včeraj zjutraj ob 1.30 ponoči odplul od tukaj ______ podmorski čoln "Deutsehland", kateremu poveljuje kapi-1 k!!!! tan Koenig. toda zdaj je. zopet v pristanišču. i »o— Submarin sta vlekla na prosto morje dva vlačilna čol- 1100 larja. Gene: 9 K S 1^0 1 120____ 15.60 2.15 1 130____ 16.90 2.75 l 140.... 18.1i0 8.40 1 Iu0»••• •19.50 4.05 1 160.... 20.80 4.70 1 170____ 22.10 5.35 180____ 23.40 6.00 1 190.... 24.70 6.65 l 1300,... 26.00 7J& 1 250.... 3250 7.90 1 300____ 39.00 8.55 1 850.... 45-50 0^0 1 400____ 52.00 0.85 1 , 500.... 65.00 10J» 1 600.... 78.00 11.15 1 700.... 91.00 11.60 1 800.... 104.00 13.00 ! 900____ 117.00 1430 1 1000_____ 129.00 Pošiljateljem denarja! Vsled zeto slabe postne zveze nctnjaM rojak« piMUiH xdaj • de—vine po bwiWimi brzojavu. Natančno smo poizvedel!, da pridejo take pošiljat ve za današnje razmere pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oddelki, ki so se že parkrat spopadli s sovražnimi kolonami in jim prizadeli velike izgube. Ob zapadni meji Moldave ovira vojaške operacije ze-▼ 1 oslabo vreme. Se več kot štirinajst dni neprestano dežuje. Reke so prestopile bregove, ceste so pa tako razorane, i da je po njih skoraj vsak transport nemogoč. Berlin, Nemčija, 17. novembra. — Vrhovno povelj- Nemfljo, odtam na ihmaj, odkoder jib Istvo črnske armade poroča: — .fronta bavarskega princa Leopolda: Boji, ki so se Brezžične pofiUjatve gredo vse v 26.00 j odpošljejo na določeni naslov. Potrdil O izplačilo se zdaj iz stare domovine ne more dobi«, toda banka vršili včeraj v Karpatih, so bili brez vsakega pomena. C. Priv. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od v__v.. _____ ,______^ " , . A Vi U0.... Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo prlmorani računati na. Ko sta ga pribijala dovolj daleč, je dal Koenig znamenje, da se naj umakneta, da bo zdaj sam vozil. Eden vlačil-nih čolnov se je pravočasno umaknil, toda v drugega je pa j submarin zadel in ga tako poškodoval, da se je par minut i ^^ dobi naslovnik kaj več, včasih r*a tudi kaj manj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, ko dobi naslovnik list v roke, m pri pozneje potopil. Kapitan na vlačilnem čolnu in štirje drugi možje so bili že prej mrtvi predno se je potopil eoln. "Deutschland" je precej poškodovan, tako, da bo morala še najmanj en teden ostati tukaj da ga bodo popravili Berlin, Nemčija, 17. novembra. — Poročilo, ki ga je ta potrdila izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade, se glasi: (Stlim ***** — Fronta avstrijskega prestolonaslednika: V bojili, Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati ie okrogle svote | ki so se vršili te dni v dolini reke Putne, se je posebno izkazal 19. avstrijski polk. Z nadčloveškimi napori so vojaki toliko Časa naskokovali neko postojanko, da so jo zavzeli. Sovražnik je imel izvanredno velike izgube. Zapadno od ceste, ki vodi v Predeal, so vdrle avstrij-; ske in nemške čete v neko rumunsko postojanko. Zadnje dni smo vjeli vsega skupaj 1,200 mož in zaplenili veliko vojnega materijala. Armada gen. Falkenliavna Se približuje mestu Kampolung. Če bodo Nemci še par dni tako napredovali, je jasno, da bo mesto v najkrajšem času padlo. _ Za take pošiljat ve se naj nam pošilja le poštne Money Ordere la v gotovini, kajti privatnih čekov za brzojavne poSiljatve nI mogo£ SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TBEBA PRIŠTETI SE UN BRZOJAVNE STROŠKE. Naslov se mora jasno napisati in dodati: posije naj m bmjMsu K: 100.00..........$13.00 | K: 000.00.......... $ 7&00 K: 200.00.......... 26.00 | K: 700.00.......... 01.00 K: 300.00.......... 30.00 j K: 800.00.......... 104.00 K: 400.00.......... 52.00 j K: 900.00.......... 117.00 K: WWL00.......... 66.00 | K: 1000.00.......... 120.00 TVlDKAmnUtBOk anirj 1 t-' GLAS NARODA, IS. SOV. 3916. "GLAS NARODA | Avstrijska vlada ga je gledala postrani in mu slednjič namočila, da bo veliko boljše zanj. če gre kam drugam. Za-(Hovsnlan Daily.) 'preti ga ni liotela, vedpe, da bi jo v tem slučaju pozval ves i 0 Td »lTbh l na 0 o m p a »poljski »arod »a račun i« odgovor. a omisliti z« Evropo a vse leto........- 4.50 j ^ smrtno obsodbo, s tem, da bo vladal delu poljskega na- 1 °m se mora pa pomis 11 ■LOTIM Place of Bofllnew of the corporation and addressee of above officers: 82 Oortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y Kot se je doznalo, so znašali dobički tega triista v prvih devetih meseeih leta 1914 $60,727,979. medtem ko je pa v istem času letošnjega leta imela profita $227.656,73$. To se pravi, da je imela letos 272 odstotkov več kot leta 1914. Toraj delavci so lia boljšem za celo leto relja list sa Ameriko ln Ganado —f30ft pol leta..................— L5G celo leto sa mesto New York.. 4.00 tiLAti NABODA" Izhaja vsak dan lzrzemBl nedelj ln praznikov. "GLAS NABODA" ("Voice of the People") trmry daj except Sundays and HoUdaya. Subscription yearly $3JK> _ Advertisement on agreement. Dopisi tores podpisa in osebnosti se ne prlobfinjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order, rri smMkl kraja naročnikov prosimo, ds se nam tudi _da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln poffUjatvam naredite ta naslov; "GLAS NABODA" #5 Oortlsnit flt zs Evro^sa četrt 1.70 j voda nemški princ, da se bodo morali Poljaki pokoriti du- | najskim in berlinskim poveljem in da se bode moralo za j nemške interese žrtvovati vse prebivalstvo Rusko-Polj-I ske... Toda kar je vcepil Sienkiewicz v srce poljskemu na-i rodu. se bo razvijalo in raslo. Cimvečji bo pritisk na Poljake, temliujši bo njihov odpor. In če bo res enkrat napočil čas, ko bodo doživeli pravo in popolno svobodo, po kateri še stoletja hrepene, naj se poklonijo velikemu duhu Henrika Sienkiewicza, ki bo k tej jxjpolni osvoboditvi in svobodi veliko pripomogel. Ifew York Oltv IViefou *WTi Oortlamli Koncem tedna. da so delavei Jeklarskega trusta| lahko leta 19T4 s $76 več kupili' za svoje življenje kot morejo zdaj s $96. S konvencije. Na konvenciji Ameriške delavske federacije se j* razpravljalo o neznosni draginji. — Govor delegata Par besedi o glasilu J. S. K. J. Dale č na zapadu je urednik, katerega razpoloženje je j Workers, j odvisno od vremena. Ce je vroče, pije vodo z visko, če je Maks Hayes, mraz, pa visko z vodo. To je samo zastran izpremembe. Včasih se pa tudi z vodo skrega. To se je bilo prigodi 1 o zadnjič, ko je v svojem listu stlačil Sakserja in Zottija v eno kolono ter nad kolono zapisal z velikimi črkami, da se mu je utrnilo v glavi. Baltimore, Md.t 17. novembra.: Pri današnji seji se je razpravljalo o neznosni draginji, katero naj-i bolj občutijo ameriški delavei. Konvencija je danes sprejela resolucijo, katero je predložil William Green, tajnik Unites Mine — Ustavite vaš KAŠELJ predno se dobro poprime vašega ustroja. Zmanšajte napade ter utešite razdra-ienje z rabo 'S Balsam for Lungs (Severovega Balzama za Pljuča). Kmalu bote priznali vrednost tega zdravila pri zdravljenju kašlja, prehlada, hnpavosti. k rde vita davice, vnetja sapnika, in bolnega grla. Cena 25 in 50 centov. A ko dvori it o n.i5<» be-ol*. tit.ijte sledeje pismo, lauem ,-mn pred kratkim prejeti in katero potrjuje kar mi trdimo: "Hočem vam naznaniti, da je Severov Balza n za Pljuni zelo uspešno učinkoval. Tukoj po prvem popitlcu go se ranil Otroci boljše ročutilt. Po:n:i«alo jim je odpraviti k^Ael) in pr-»prv£al je ti*ii n»-duljne nupatie. R-Unli smo n tudi v slučaju oslovskega kaplja pr-U dverai leti ter je tudi pomaeat.'' J. KowaJnki. Cuteh^ene. N. Y. Kadar po«rfhtijete z.fmvili. vpnffajte za Severov.i v lrk-imi. Cile;:e da dobite tista jm katerih povprašujete. Zavrnite nadomestitve. Ake jih ae moxvte oobiti v lekarni. naroČilo jili od n-io. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. Več vprašanj je že nam dospelo, kaj in kako je z gla-j . Presneto je moral biti velik utrinek! Njega vzrok je šilom J. 8. K. Jednote ? i lleke Posebne vrste delirij, njega posledica bo pa naj- Tu hočemo navesti naše nmenje o tej točki. ■ bržc Pa? tednov trajajoča popolna abstinenca. Xa poslednjem zborovanju J. S. K. Jednote se je o . • * • zadevi glede glasila razpravljalo in sklenilo se je z dvetre- Pravijo,.da je urednik obenem katoliški duhoven. Ce tinsko večino, da bi člani in članice dobivale glasilo po en-! .1e res Pravi duhoven, bi rekli, da se mu ni utrinjalo o Sak-krat na teden proti plačilu 50 ct. ! ser^u m Zottiju pred pivo jutranjo mašo. pač pa okoli e- Sklenilo se je tudi. da družine, pri katerih je več čla-! lia-lste ure zvečer, nov J. S. K. Jednote, dobivajo samo en list. * Za "Glas Naroda" je glasovalo 42 navzočih delega- j v X Mohorjev Koledar je bil nekoč napisal Ksaver Metov. To je istina. ° vzdržnosti. Ker smo prepričani, da ima Mi smo se odločili vsak teden pošiljati po en iztis čla- l»;edllik Soto™ »e nekaj teh Koledarjev v zalogi, (baje uom J. S. K. Jednote za celoletno plačo 50 ct. Odstopili bi I Jlh Je Pozabl1 oddatl pravim lastnikom, ali tako nekako) sleherni teden po dve strani za poročiia iz glavnega ura- mu svetujemo, da naj članek temeljito prebere, da in poročila od društev, dalje bi bila tiskana oznanila za * * zborovanja, mesečne seje, veselice in enake prireditve] vseh kitali napredujemo. Iz glavnega jugoslo- brezplačno, taku tudi smrtni slučaji in zahvale za člane J. vanskt*p stana poročajo, da šance za Jugoslavijo dobro S. K. Jednote. stoje, da se položaj ni zadnji čas veliko izpremenil in da Toraj vse, kar se tiče J. S. K. Jednote, bi tiskali v te- vlada^a v 1Jfkem elevelandskem urediiištvu jeza in mir. dexwtu številki pod posebnim zagiavjem. Ako pa danda- Poizvedovalni oddelki "C. A." štaba#so se vrnili m>-nes treznomisleč človek pomisli, da je tiskarski papir zelo Poškodovani v svoje pozicije ter konstatii-ali v veliko ža-jHjskočil v ceni. da je vse osobje strogo unijsko. da je po- lof svojiii liewyorskih nasprotnikov, da je Hughes pogo-treba list pošiljati po pošti in napraviti ter popravljati j rel pri renskih predsedmških volitvah, naslove, lahko izprevidi, da je cena ne le zmerna, temveč T » ♦ zelo nizka. ' ±z ^rooklviia smo dobili žalostno vest, da je umrlo Pri nas pa nikakor ne vlada načelo, da bi moral vsak !leko tamošnje pevsko društvo. — Smrt je bila mirna in član J. S. K. Jednote plačevati ali naročiti glasilo, temveč > zrok smrtl blla stara slovenska bolezen. Pokoj- damo svoje mnenje v splošen premislek: naj se pri dru-1luk ostane vsem v blagem spominu. Vse na svetu je št ven ih tajnikih zglasijo le oni, kateri žele glasilo in samo j:posebno pa slava m čast. ti naj bi plačevali zanj. j . v * * .. Naše mnenje je. da ne gre nikomur nekaj vsiljevati, L. . . bodočem ^reorganizova n ju" bi bilo dobro poslu-česar ne želi. Zltl se unena Phoenix". < lani. kateri se v resni«-i zanimajo za J. S. K. Jednoto, i ^ , t , J* * * ......... "" " " Pittsburgh!! veliko* jugo- bo baje zastopal Mr. Ruda bo nastopil v fraku, ki umetniški turneji. ali ne. Potem ne bode protestov, ne nevolje. klača; kdor pa ne, pa naj pusti. Pri nas Slovencih je že itak stara navada: tisoč idej, dejanja pa le zelo. zelo — malo. pri prospsritete. Sienkiewicz. Ko so se vršile predsedniške kampanje, se je veliko srovorilo o 4'prospe*riteti'\ o *4 začasnem in trajnem blagostanju" itd. __To je zdaj končano — hvala Bo- n t , _ ^ ^ . — i« zdaj jc treba, da bi ame- Porocajo, je umrl v sredo daleč proč od svoje polj- riško ljudstvo posvetilo svojo potke domovine Henrik Sienkiewicz, najslavnejši poljski zornost na drujje stvari, in v prvi pisatelj, eden najznamenitejših sinov poljskega naroda. vrsti na to, kako je ta prosperite-Ko je videl svoj narod razdeljen v tri dele, pod tremi ta ProsPer»teta delila svoje daro- strogimi gospodarji, je pred par desetletji začel pisati. VeA1fed, ?merišk? ,prebiva¥v°-, , u j x i a • i j v .. „ * , Ali dobivajo delavci posten del Ne o bodočnosti kot je dandanašnji naša navada, o onej?a denar/a< ki priJ v deželo preteklosti je pisal, o slavni poljski zgodovini, o svobodi;za munieijo. za orožje, ki se j?a iz- in krvavih dneh. deluje v ameriških tovarnah za S svojimi spisi je pripravil Poljake tako daleč, da so, vojskujoče se evropske države? začeli razmišljati o svoji preteklosti. Razmišljali so in M\ .jc mo-o5 . 4 u i , v . j 1 J ^ 8in miijonarjev, ki ima ze tako pre- preteklimi dnevi. . vee bogastva? V narodu se je potemtakem samo od sebe rodilo nav- Xa ta vprašanja dozdaj še ni dušenje, hrepenenje in samozavest. I ameriško ljudstvo veliko mislilo. Nikjer ni zapisano, da ne sme imeti hlapec samozave- toda treba bi da bi- sti. Ponavadi jo ima še več kot gospodar. j. *£olikor * mor°6c Lj vidati' x_ u: * i-i ^ ^ jc šlo vse zlato, ki je prišlo v de- % u-t S, ! ° t0. poljsk° samozavest pretvo- ežlo k ljudem, ki so bUi že dozdaj riti v moc, bi bili Poljaki prvi in najmočnejši med nami. | dovoU boirati. Zlato se je vsipalo Sienkiewicz je gledal z bistrim izgledom v bodoč- v naročje samo višjim ali kot mi pravimo — kapitalističnim lom. kro- nost, dasiravno ni pisal o njej. Vedel je, da mora biti za vsak velik čin velikih pri- « prav On je pripravljal m je s tem rešil svojo nalogo. ^ ** ^ Ko le lrhnibmlfl vmnn Viil Att^« J . . * Ko je izbruhnila vojna, je bU Sienkiewicz v azsiriji'^e*« prebival^va vw no tako nevarno za deželo kot jt nevarno za človeka, ako mu vdari vsa kri v glavo. Ako pogledamo danes vso ameriško imlu>trijo kot enoto, vidimo, da so kapitalisti priboljšali delavcem plače za celili 2G odstotkov od pricetka vojne, toda oni so pa svoje blago, ki ga jim delavei produeirajo, podražili za več kot 100 odstotkov, v nekaterih slučajih celo za 200 in 300 odstotkov. Toraj delavci So pridobili v tej prosperiteti samo za eno petino, medtem ko so kapitalisti najmanj za pet petin. — Pomisliti je pa treba, za koliko so istočasno kapitalisti podražili življenjske potrebščine. ki jih mora delavec kupovati, da se preživlja. O tem ne bomo razpravljati na tem mestu, kajti je bilo že dovolj pisano. Največje dobičke je imela tekom vojuc United States Steel Corporation, največji trust. Naj navedemo, koliko so deležni te prosperitete delavci in koliko korporacija. Leta 1914 so razui delavci in u-radniki pri Jeklarskemu trust u zaslužili povprečno $76 na mesce. in v juniju so isti ljudje zaslužili $90, in zatem dobivajo še adaj vsak mesec povprečno $90 plače, ali nekoliko več kot 18 odstotkov več kot 1914. zdaj pa šfe poglej mo,\k oliko do- Kakšna čast je doletela Srbe. Avstrijski, ali odobravate? urednik "Clevc- »Ako odobravate, ste kot prijate-J land Citizen'"-a in delegat Tipo- Iji avstrijske vlade, ki je večja pri-! grafične unije, je držal glavni go- j&trljiea Italijanov kot Slovencev, v or, tikajoč se resolucije. tluli Prijatelji italjanskega elemen-: Obsojal je one brezvestne ka- hoče. da izpodžre Slovence, pitaliste. ki kar no svoji volji vi- 'n se polasti naših krajih. tiordon Ciordon-Suiith. poseben šajo cene živilom, češ, da bi se mo- In Italijani so najbrže prepri- dopisnik newyorškc«ra Usta " T lira 1 o te ljudje postaviti pred Veli- nas bodo enkrat na našem bune" jc jioslal daljši dopis, v k;i- ko poroto kot navadne tatove, jih ^rimorju in v Trstu popolnoma iz- tereni pravi, da je angleški genr- obsoditi in zapreti. podrinili, kajti na strani imajo »"al Sarrail. ki poveljuje zavezni- On pravi, da ne bi to nič pouia- veudar najvišjo moč v Avstriji —i škim četam, na macedonski fron- »falo, ako hi pričeli vladni uradniki preiskovati vzroke draginje, kajti to bi najbrže trajalo najmanj eno leto, potem bi prišli u-radniki v "Washington in nam predložili celo kopico številk. Haves pravi, da je edin pripomoček k temu, da hi vlada pričela lastovati železnice in monopolizi-rala vse glavne produkte, katere avstrijsko vlado. I)a. tako je in nič drugače! Zastopniška zbornica. Kdo bo kontroliral prihodnjo zastopniško zbornico? Nekateri pravijo. da petero zastopnikov, ki ni- zdai mouopolizirajo razni kapita- so n«- repulbikanci. ne demokrati. In to so: Mmer London, socialist. iz New Vorka: Charles H. Randall, prohibicionist iz ("alifor-uije; AVhit P. Martin, progresivni! protekcionist iz Lou>iane; Thoma I). Shall, progresivec iz ^Tinn< listi. Delegati so Havesov govor zd» odobraval«. Caruso in Črna roka. Faniozni talijanski tenorist Caruso. ki zasluži na en večer, je dobil zopet pismo od Orne roke. da naj prinese v avtomobilu 10 tisoč dolarjev na neko mesto v .lama ici. L. I.. N. V., kjer ga bodo čakali, sicer mu bodo vzeli ob neki priliki življenje. Caruso pravi, da se jih nič ne boji. — Pravi, da bo šel tja brez lenarja in se /. lopovi nekoliko "pospasaF'. ti. izkazal Srbom neko posebno : ča>t. In sicer on pravi: j When the history of the operations of the Army of the Orient comes to be written there will be more glorious page there will h«* no more glorious page in it tliiiii that which will i^'cord the shar«* borne by th«' Serbian army. King j Peter's army, which the Central Powers foundlv believed twelve 'mouth* ii^.. i*> b" a beaten and j vanquished army, to-day again face it* enemies with courage ; undismayed and with an unern- . shable confidence in the justice of ote . , I it> cause an 1 ... m,- t i.' n .. i - • i'-ause anu in it - coming victorv m Alvan 1. fuller, neotlvisen iz' Massaehusettsa. Zadnje številke o izulii volitev! i ' - i i i ■ i- . - ( pan Ka/ejo, ila ImhIo imeli v zastopni-; ši zbornici republikanci i! 17 mož: in demokrati pa 213. Randall iz Californijc se bo go-| tovo strinjal z demokrati. Martin iz Lousiane. je pravzaprav demokrat, le v stvareh, ki se tičejo protekeije je z onim. ki glasuje tako kot on hoče. On bo brezdvoma skoro v vseh stvareh Grob je meni rosnata livada, gaj Podpiral demokratično stranko, zeleni — usahla puščava. (Cegnar).l Waller iz Massaehusettsa, je vo- Fnller iz ^lassachusettsa lil kampanjo proti republikancu Kdor matere ne uboga, tega te- • tfubertsu. Njega so izvolili demo-pe nadlo«ra. (N. pr.). " krati in progresivci in je popoluo- * raa trotovo, tla ne bo na noben na- Kar se fantek nauči, starček še stori. (N. pr.: Človek namerja. Hog naredi. — (N. pr.). Dela, ki ga dano lahko storiš, ne odlajraj ua jutri. (N. pr.'». Bo^ na visokem sedi. pa na široko gleda. (N. pr.). Slovenci in Avstrija. Slučajno smo doznali. da je 'Edinost*, 12. oktobra pisala sledeče, ki dovoli jasno označje sorazmerje med avstrijsko vlado in Slovenci ter-Italijani: Pričetkom šolskega leta čin glasoval za republikansko stranko. Kaj bo napravil Shall, še ni znano. Ako bn šel tudi ta na demokratično stran, potem bo 217 republikanskih glasov in 217 jih bo ime la tudi demokratična stranka. Tako bo ostal samo socialist London, ki bo odločeval. — ko«, mislijo socialisti, toda najbrže ne bo tako, kajti predsednik Wilson bo že skrbel s svojimi dobro namazanimi govori, da bo dobil tudi republikance, da bodo glasovali za d einokra t ične p re< 11 oge. j tieneral Sarail. the commander i in chief of the Army of the Orient. 1 the S. rl»i.:ii army ttie iiiirU <-ompiimci>t of a-»>mniii^r to if a* it-^ field of action tin* most formidable portion of the line.... AH: . Ako bo pisana zgodovina operacij vzhodnih armad, ne bo bolj ve-iičastn«" strani kot bo ona. na ka-t-ri bo rekord, ki -»o jja doprinesle srbska armade. ( •te kralja Petru. o katerih >o centralne armade mislile, »la so že potolecne in strte, danes zopet stoje nasproti sovražniku s pogumom, ki se jra lie da zatreti. in z zavestjo, ki se jo no da odpraviti, da je njihova stvar pravična, in da je zma ^i srbski vojaki, ki so eni najbolj bojaželjnih. sa-I mi tako želeli. Kolovrat Ledinski . ntij ve iuo se vrsti. Purani za vojake v Mehiki. Washington, D. C.. 16. nov. — Vojni departmet je ta teden nakupil par tisoč puranov za voja-jga ke v Mehiki. ki jim poveljuje gen IŠČEM moža. ki zna dobro žage brusiti. Stalno delo in dobra plača za pravega moža. =r"2.7"» na dan. Katere-,-eli. naj piše no. naslov; Joe Pel an. 1916-17, je šla vdova Antona 11 smo prav prejeli /biro SLOVENSKIH COLI3IBLI PLOŠČ. Bolje je šolo. Okrajni gla- da jih ,alioj naro^Uc' doklrr nMn ™ pojidejo. var je pričel že nekaj pisati, to da takrat je pa opazil, da je prinesla žena pokazati slovenska izpričevala — kajti otroci Valiča pohajajo v privatno slovensko šolo sv- Cirila in Metoda. Takoj je prenehal načelnik pisfcti in kljub temu, da ga je Valičeva uverjala, da sa-a ne more kupiti knjig sa o-troke, ji je glavsL- rekel v ita- Nekatere novih E 27TS (Po jezeru, i M. Viiluir.» ~5e. < lA«Eloviul. (I»r. B. Irmve«-. t j K i Luna sije. (J. Fleiomiii>. L ^771» 4 Sladko je vince. Ne boui 75e. « se močila. Viilim Uni^a < moja. IRENE STOLOFSKY, tiolin m>Io < Hungarian Kliap^xlie K E 2758 t Son- uf the Puszta 75e. < Maiocn. i.Mor:u.r Nezvesta. l>- t Na «.'jili t:eh. (Nedvcd.* i: I M l-;; ♦ Mast] I»rij«ove«lk»'. L {•riporHki'. j Duui:a> veselje i na-( t i Fautoi >ki ijal«»r i ua-« robji enako kakor bogati. Mi varoške italijanske šole. kajti im»*mmm» »troje na vse knue Zedinjenih driav. Kadar naročite, ni potreba* drugače Tam ne morem nič na- p*"lbli nikdar ne pošljemo dru^h plo-* kot >o naročene. Pišite roditi." Tako je rekel uradnik avstrijske vlade Slovenski, katere mož je najbrže padel v boju za Avstrijo. i i Pumnanu (Tega ne bomo trdili, kajti list ne, f - udripoll) bička je imela kompanlja leta 1914 omenja, kako je postala Valičeva j in leu 1916, ____________ | vdova. o?, nr.). The Pittsburgh Phonograph 1331 Pub Anne. Kttsbngk, P«ma. 16. - Pot k jedinstvu GLAS NARODA. 13. NOV. 1916. Dr. BOGUMIL VOSNJAK. F ngiežki državnik Burke je nekoč rekel: — Ako ne uiorvtu ustvarjati reform, prožrtih od duha pravičnosti, bolje je. da jih v obče ne ustvarjam. — Pravičnosti pa ni tam, kjer so fanatizem, sila in pest. Na krivi poti so oui, ki mislijo, da je mogoče ustvariti naše državno jedinstvo s fanatizmom, s pestjo, s silo. Današnje narodne države se ne ustvarjajo na tak način. Orožje in krvne žrtve so potrebne, da si narod pribori neodvisnost od zunanjega sovražnika. S svojimi lastnimi sinovi, tudi ako so grešili in bili v zmoti, pa mora narod drugače postopati. Odpuščati jim .i«' treba, ako so grešili, in jih kaznovati še-le. ako so grešili v drugič. Vzor našemu ujt-diujenju nam mora biti italijansko. Italijani so s« ■ sicer puntali proti tujim dinastijam, pa med se boj se niso klali. — Drugače je bilo z Nemci. Prusi Ro premagali južne Xemce in Prusi-ja je vstvarila Nemčijo. Pruska nestrpljivost je pa čez nekoliko de- - tlet i j izzvala svetovno vojno in spravila, cesarstvo na rob prepada. Sploh je pa Prusija svarilo, kako ne sme biti državna in narodna politika. S golim nasiljem se danes ne vladajo več narodi. Pruska in madžarska politična metooa je, upamo, ^bankrotirala za vselej. Ona je v najhujšem nasprotstvu z našim umevanjem demokratske in pocijalne države. Državna politika ne sme biti sredstvo zatiranja, nego izenačevanja interesov vseh državljanov. Demokratska država, v kateri so državljani prvega in drugega reda, bi bil smešen nestvor. skrpucalo da sc bogusmili. V demokratski državi ne polnovrednih in manjvrednih državljanov, vsi so jednaki. Danes ni niti ped jugoslovanske zemlje neodvisna, vse je pod tujim gospodstvom. Pa nič še ni izgubljeno. Nemčija zmaguje iu zmaguje, pa t»> zmage jo dovajajo v propast. Vedno bolj čvrsto je v nas prepričanje, da ona ne more zmagati. Srbi, Hrvati in Slovenci si morajo ustvariti svoj nov državni doni. V tej državi bodo vsa tri narodna imena jednaka in jednako-pravna. nobeno večje, nobeno manjše. Nikdo ne bo imel hegemonije. vsi državljani bodo imeli iste pravice in iste dolžnosti. Tu ne bo ne gospodarja ne sluge. Na povsem novih temeljih se mora zgraditi jugoslovenska dr-/ava. >aino ena velika domovina, v kateri bodo enakopravni Srbi, Hrvati iu Slovenci. Ker je pa ta domovina prevelika, da bi se jo upravljalo po enem kopitu, naj se ustvarijo samouprave onih predelov jugoslovanske domovine, ki spadajo v eno enoto iz gospodarskih n «*♦ »grafskih razlogov. Pa te samouprave ne smejo biti ne sloven-k ne hrvatske, ne srbske, nego vse so pod okriljem enotne jugoslovanske države. Danes ni več svobodnih in nesvoboduih Jugoslovanov, ampak vsi Srbi. Hrvati in Slovenci se morajo osvoboditi in vsi so poklicani iu izvoljeni svoj državni dom. Ta državni dom pa ne bo niti slovenski. uiti srbski, niti hrvatski, ampak — jugoslovanski. To ne bo po-v -rana Srbija, niti zmanjšana Hrvatska, niti pa novo ustvarjena Slovenija, nego nekaj povsem novega. — nacijonalna država vseh .Jugoslovanov. Nikdo ne bo anektiran. nikdo osvojen, nikdo podvržen. Vsi se morajo osvoboditi, vsi so graditelji novega doma. Volja vseh Jugoslovanov, n«- Hrvatske, ne Slovenije, ne Srbije bo stvorila veliko novo domovino. Vsi imajo vstopiti v to mogčno kolo, neprisiljeni, ain-p ik radi tega. ker jim to veleva notranji glas. kakor pa tudi prava narodna korist. Va/uo /a nas je, da vemo, kako so nastale poslednje tvorbe an-■ -M političnega genija. Kako je nastala današnja Avstralija, da-'Msnja .Južna Afrika. Ne s silo, ampak prostovoljno so se udružile i'- dv» državi. Avstralija je bila precej razdeljena, neednotna, in še •' dolgo, da je postala država. Ravnotako ni Anglija s prisilnimi l tvi delala na združitev južnoafrikanskih kolonij v eno državo, ampak vs.- stranke so skoraj ednoglasno izbrale današnjo državno formo 1'nije Jiižnoafrikanske. A vstralijaiieem ali Južno-Afrikancem naložiti in zaukazati: — to kar jaz hočepi, ni padlo Angležem nikdar ua um. Evo last-i privolenje kot gibnje sile demokracije. V Jugoslaviji bo razmerje med posameznimi konfesijaini velike -ti. Jasno in glasno je 1 reba postaviti načelo: Vse konfesije. v !t< rih Jugoslovani častijo boga, so si jednake; vse imajo v jugo-• tiski državi iste pravice, isto veljavo. Krez najširše verske to- ....... ni Jugoslavije. Duhovniki vseh konfesij so člani iste drža- ki n» sme omejevati njih svobode, pa tudi oni morajo biti zvesti mm idealom, ki jih zastopa njih narodna država. Bodočnost države o so zagotovljena, ko bodo vse konfesije zadovoljne s svojo usodo novi državi Pa ob bok državljanski in verski jednakosti moramo postaviti t r ml j eni je napram socijalni pravičnosti. Vsak delavec je vreden \u.i< j.i zaslužka. In samo ona država ima klico veličine v sebi, ki - stnje. nagraja in uvauje vsako storjeno pošteno delo. Delavec mora živeti k^ko to pristoja državljanu, mora biti po-t■ u(» plačan za delo, katero je storil. Demokracija, ki dopušča soci-izkoriščauje gospodarsko slabijega. je lažna. Socijalna pravie-»t bo š«--le pravi kvas Jugoslovanstva. Niis narod je divno usposobljen za pravo socijano solidarnost. ra/hit v razrede, med njim še ni grdih družabnih predsodkov, _ • • l:ii egoizem velikih zrelih narodov mu je neznan. Da bi le našli wojili početkih tudi prave propovednike soeijalne solidarno-}><> koji imajo vsi sloji svoj delež v vladi in državi sploh. Velike /adače čakajo generacijo evropske vojne. Ni igrača stvo-naoijo. Možje, ki bodo poklicani k temu delu, bodo morali biti i ki značaji, zavedajoči se veličine svojega poslanstva. Tako stvar mogoče izvesti z malimi zahrbtnimi čini kake zakulisne politike, to je treba velikega zaupanja v samega sebe kakor tudi v druge! zaupanje, sumnjičenje. neodkrita srčnost je v taki stvari to. kar na na cvetje; to je strup, smrt. Zavedati se moramo, da živimo v veliki dobi. morebiti v največ-i i je bila kedaj. Tako orjaški dogodki menda še niso pretresali vi stvo. Ali je smelo, ako stremimo v taki dobi, ko se odločuje uso-t ul i kili bodočih generacij, za onim idealom, kojega je nosil Kri-ič. Kačič-M iošie, Vodnik, Gaj. Vraz in Strosmajer v svojem srcu? je nekaj pustolovskega, ako hočemo v taki dobi, ko padajo e pregrade, ko se Anglija poveča v veliki svetovni imperij, ko < niši jo najstarejša cesarstva, ko je vse v prenavljanju, ako v taki dobi zahtevamo svojo narodno državo, nekaj tako prirodnega, da ne more biti nič prirodnejšega? Smoter, kojega želimo doseči, je vreden borbe, vreden dela in 'ruda. Spominjajmo se žrtev za naše ujedinjer.jc. mislimo na mrliče 1 strelskih rovih, na junake padle na bojnem polju, ua vešane. popeljane. ubite žrtve habsburške reakcije, na one. ki so poginili v Miežnih albanskih gorah, na one, ki čakajo rešenja dan v ječah in robstvu. Ali ni to mogočna slika trpljenja in žrtvovanja? Ali naj bodo te /rtve zastonj? Ali nimamo velikega dolga in obveznosti napram tem žrtvam, da m- osnuje jed i na, velika, srečna domovina? Ali ne bi bilo sramotno, ako bi se v senci te hetakombe žrtev še prepirali radi imena, radi ničevih formalnosti, radi malih ambicij in -e manjše medsebojne ljubosumnosti. Ni zato prišla ta velika doba, ampak zato. da mi vsi črnimo nekaj novega, da svobodni malenkostnega dlak ocepljenja. privedemo narod v to novo deželo spaaa in izpolnitve. Čujmo Gladstonov nauk, izrečen na koncu njegovega govora ob irskem vprašanju; — Poslušajte glas pameti, poguma, časti iu izrecite pesnikove besede: * 4 Zvon odzvoni starini, prizovi no vine". — Odzvoni znakom in spominom nesloge, zvoni nam tja v blaženo vladavino in čas mira! Proč s starino; z vsem tem, kar nas je davilo, delilo — upro-paščalo! Vidim skozi teško meglo zimskega londonskega dne južno sobice, valovje Adrije, vso to široko zemljo, od Triglava do Soluna. — Zdi se mi, da se je tam ob istrski obali vzravnala orjaška postava Vele Jožeta, da reši svoj rod, da mu da neodvisnost in boljši kruh. Naš narod že nosi žal preveč spominov političnega robstva v sebi. "N se te nesrečne dedščine preteklosti sc mora osvoboditi. Njegovo osvobojenje je velik moralen, etičen čin. To osvobojcuje se mora zgoditi v znamenju Pravice in Pravičnosti. Veki zatiranja in bede so nam izbrisali vero v zakon. Ako si bo narod sam dal zakon, ki bo vezal bodoče generacije, mora v njem utrditi ona vera v Pravico in Zakon, ki je osnova vesoljenemu državnemu življenju. Koreja in njeno prebivalstvo. Koreja je dežela na Daljnem VzIhmIu. v Aziji, in je sostda Kitajske bi Kusije; od Japonske jo loči morje. Pred 12. leti se je tam vršila grozovita, borba — vojna med Rusi in Japonci; tam sta prvič v tej borbi trčila skupaj kav-kaško in mongolsko plome, boreča se za nadvlado v Vzhodni Aziji. Prepogosto pomen j a ime saiuo željo, ki se pa nikdar ne izpolni. Tako so se tudi Korejci zmotili, ko so svojo domovino imenovali Korejo, "deželo vzvišenega jutranjega miruali "mirno deželo na vzhodu". A mir jim ni brl že davno več odločen; imajo pač to ne- daj nikdar ne oblače samo ene obleke, marveč obleče hlače ua hlače, jopič na jopič in čez še suknjo na suknjo. Korejska liiša je majlma. ilovnata in s slamo krita. V hiši Velike zlate re '/torij . vislicam podobna vrata zerve fram.oskt. banke so imele i/ dveh strdbrov, vrh katerih leže ])fd hišo je napeljan rov. j>o katerem odhaja dim; tako ^i Korejec greje svojo hišo. Oknu iona za- tako učeni, kakor .so buddhovski duhovniki. i i. ,. .. . . Leia 18i»0. je l>il<> na Japoii- lepijena z oljnatim papiriem. . nw.no - * i. ., , , 1 :. skem li>-3.242 smtovskih svetssc iu Sploh se rabi papir na Koreji za najrazličnejše potrebe. Porabljajo ga donvalega za vse: za obleko, čevlje, še celo posodo -delajo iz nje&a; po tleh ga polagajo kakor pri nas linolej. Sodišče na-Koreji, iprecbio so sc je Japonci polastili, je bilo jako strogo; natezalnica je bila še v rabi; ;za-kon pa se je. večinoma kaznoval s smrtno kaznijo. Kako je sedaj, pod japonskim gospod- srečo, da stanujejo ra^io med. stvom, se ne ve. dvema močnima sosedoma, in se-tk?j je groziJ ta. .zdaj zopet oni. Že pred 2000 leti, ko je bilo na polotoku meni Rumenim in Jajvon-skiin morjem (>olno malili državic, so prišli Jpaonci >čez morje in so •si hoteli deželo osvojiti. Od zali o- Rodbina je na Koreji kaj obsežna — najbolj tKldaJjeni sorodniki ]>ri])ada^jo isti rodbini. Za vsakega sorodnika in ob vsaki uri so odprta gostoljubna vrata, v korejski hiši. 14.717 duhovnov pri desetih raznih sektah. (»lavni isedež buddiiizm:! na Ja-IHjnskem je Kioto; svetišča pa so raztresena po vseh japonskih otokih. Tako je bilo leta 1893. dvanajst buddhovskih seikt.. 71.839 svetišč, 36.247 kapel in 52.054 duhovnikov in 744 nun, Sintoizem in ibuddhizem sta bila do leta 1868. složna. Vsa religiozna opravila pri rojstvu in ob jvo-grebu kakega Japonca so opravili buddhovski duaiovniki. Ali tedaj ie vlada proglasila sinto za j,državno vero in zaplenila bogata buddliov^ka svetišča, liuddhov-skim duhovnikom toraj ni ostalo nič drugega, kakor prijeti za pa a.ilopsii čednost Korejcev je.,. . . ^ , 1 1 . ... . ^ J lieo m iti prosjačit. In talko se ezen st arise v. Ubogljivi otro- , i ,, , • , , ..... buddhovaki duhovniki žive veei noma t ua dn N Ali •tol Verske razmere na Japonskem. Gotovi interesi v tej deželi st trudijo na vse mogoče načine, da bi pripravili vse ameriške kapitaliste, da ne bi več sprejemali od Angrlije zlata za blago, katerega pošljejo ven. Pravijo, da je boljše za posa _ rv uuiiJMttiijg. • *a Japonskem jo niezne^a kapitalista in deželo, da ^sa ku.K iia in vse občevankTs °IZem* tpomeni slu-' se prodil Angliji blago na negotov »osedi mora nrenehati: tkalski ^ ^T" \ ^ V? ^i ^ kot pa'tla bi pOŠi,ja,a Sem A" sodna kitajski, v kateri igna glav- iSrIija veliktuisko množino zlata. — no ulogo čaščenje duliov (šin). Ali z dru^o besedo: ti ljudje pra- Japon^ko ime je " kaimino-miči'vijo> da je b0ijše. da Amerikanei kar pomeni ",pot duhov". Naj- štv. 1. posodijo Augliii denar, ka- večji bog se imenuje Tenka, ka- terega se potem naloži v ameriške kor v tatarsko-mongolskiii verah, banke in katercga bi potem Angli- pri Kitajcih pa Tien in pomenja ja iznia,^vaia tllkaj zopet Ameri- nebo Teriku so podi-ejem drugi kancem štv. 2., kateri s«, ji pro , nevidni nebeški duhovi, kateri se jajj ^ja{ro pa zde Japoncem mnogo pi-eviso-' ki. da bi jih postno častili, in zato so uvrstili planetne duhove 'kot posredovalce. Navadno pa- ne hoteli biti samostojni ter so se je potem'tudi žena. zvezali z Japonci, da se osvobodej Korejci neki Jjubtjo glasbo, ali j Kitajcev. Toda ikmalu so morali poebno so strastni igralci. Igrajo Kitajsko poklicati na pomoč, da pa dounino in šah. Tudi odi-astli preženo Japonce iz dežele. To se Korejci spuščajo pri igračah v je ponavljalo, dokler ni slednjič zrak papirnate zmaje, korejski kralj i>ostal kitajski va-j Zadnji korejski cesar sc je nne-zal. Ta nadvlada ni bila težko; »oval Yih hig. vsako leto je kralj jioslal anal da-vek v Peking; zato pa je dobil od kitajskega cesarja koledar za prihodnje leto. Korejci -so se popolnoma zaprli v svojo deželo: proti Japoncem jih je ločilo morje, napram Kitajski so si napravili timet no mejo. Korejski kralj je namreč zapovedal, da ne sune nikdo stanovati v dol mi Ilunkiang. \ sosedi mora prenehati: kitajski trgonrci sinejo priti na Korejo samo trikrat na leto v semenj. — Tako so sc toraj Korejci zaprli in so 'bili zaprti 300 let. Pred štiridesetimi leti pa so jedi trkati na korejske duri razni evropski preiskovalci ter niso -odnehali preje, da so Korejci moraii dvigniti svoj zastor — in tedaj se jo pokazala v deželi inarsikaika posebnost. V zaprti korejski deželi je vladala needtnost med rodovi. Ljudstvo je razdeljeno v plemiče, svobodne in sužnje. Korejski maliko-valski duhovniki so ipri svojcih na jako slabem glasu, če nif»o kaki "preroki" ali "vedeževalci". Izjemo delajo v tem oziru samo ta-kozvani "vojaški duhovni ki stanujejo po iliribih otkrog glavnega korejskega mesta Soeula. Mrmogredo bodi omenjeno, da je to mesto ja'ko zanemarjeno ter ni nikakor podobno kaikemu evropskemu mestu. ^Ljudje stanujejo v ilovnatih in s slamo kritih hišah. Tudi uradniki na Korejskem ne uživajo nikake časti ter so jaiko slabo plačani, tzato pa izkoriščajo revno iai bedno ljudstvo, ki kaj malo pridela na večinoma (kamniti zemlji. Deželo je vladal cesar, ki se je še do lota 1903. imenoval »kralj. Zdaj jo ne vlada več ne korejsfci cesar in ne fkralg, iker pred desetimi leti. po rusko-japonski vojni, so se dežele polastili Japonci ter odpravili korejskega cesarja. — Ljudstvu je bilo strogo prepovedano imenovati cesarjevo ime; šele po njegovi smrti se ga je smolo z vati imenoma. Kraij je strogo v.ladal svoje ljudstvo. Vsak večer so goreli po goradi tkresovi. ki so naznanjali v glavno mesto, se-li deželi bliža sovražnik in če je v deželi sami mir ali ne. Korejec je pravi original v svoji noši Nosi debele nntgarvice, široke hlače, jopič in po vrhu srajci podobno suknjo. Klobuk mu je visok in toliko ozefle. da ga -mora imeti (privezanega na giavL Odlični Korejci pa nanjo tki abake 8 širokimi, ravnimi (krajci. Kadar gre Korejec na kako alarraMest, te- Zlata nevarnost. ista politična opravičenja.*' Po končani vojni bo zlato šlo ven. ne veliko bolj počasi kot je prihajalo notri, kajti Amerika bo brezdvoma kupovala v Evropi veliko blaga, katerega dozodaj ni mogla, in ga najbrže še dolgo ne bo mogla. Takrat bo pa lahko vlada spravila v cirkulacijo zlato, ki ga je držala v rezervi. Ta denar bo lahko prišel v pro-met s tem. da ne bo napravilo nove ceste, ali pa. via se bo denar posodilo v kaka podjetja, ki bodo zanesljiva. Skorofcotovo je. da ne bo delalo Združenim državam zlato, ki bo prišlo, oziroma, ki je že prišlo, nobenih sitnosti. Gotovo je. da bodo v težkočah one države, ki ga ne bodo imele kot n. pr. Anjrlija in Franeija. Nemčija iti Rusija. Po vojni bodo imeli ameriški kapitalisti, ki bodo imeli moč v zlatu, zopet lahko izsesavali naprej evropske države. Skoro vsaka pametna jrlava spravi toliko skupaj, da pravi, da je veliko boljše, da pošilja sem An- časte zvezd samih, ampah duho-'-,ija zIat°' f*' zla,a je z,ato' to ve, tkateri vladajo na zvezdah. K JC m0C' t0 v!ada VSt> stvan-tema pridejo še razni duhovi ve-J Toda ^teresi. o katerih se tu-trov. rtk, gora, dreves, živali, hiš, kai »ovori- Plavijo, da Združene mest itd. I države ne smejo več sprejmati zla- V marsičem nas spominja ja-l,a* da je to zanje velika nevar-ponska vera tudi starogrških pri- nost. Pravijo, da bodo te zlate ko-povedk o (bogovih, posebno v teau. Pice« ki so že zdaj nakopičene v da simbolizira prirodne anoči iu Ameriki, spravile deželo še v rev prikazni v bogovih in polbogovih. lle težkoče. Značibio za sintoizem je to. da' Zlato bo natlačeno v blagajnah časti duhove slavnih knezov, ju-; ameriških bank. ležalo bo v rezer-nakov in oičenjaikov; te duhove' yi* in kot tako bo imele za to de-imeuujejo rame. Japonec v isti želo taka kriza, da še ni bilo večje, vrsti z nebom in zemljo, s sodueem ] Toda bojazni teh interesov so in luno časti po božje tudi duho-|l>o mnenju drugrih zopet popolno-ve svojih prednikov. Kdor se je ma neopravičene, češ, da je to ne-v svojem življenju odlikoval po mogoče, da bi zlato preplavilo de-veliki hrabrosti, učenosti in do- želo. da bi se pričelo preveč špe-brotljivosti, pa ne pride kar sam kulirati. kajti vlada Združenih med bogw*e: pravico imenovati držav ima vedno v roki moč. da koga med bogove ima mivkado (ce- take pojave, namreč zlato pre-sar) s svojimi svetovalci. Ni čuda pravljenje in pa špekulira nje, pre-toraj, da imajo sintovski bogovi preči. In sieer to je mogoče vladi vse človeške prednosti in slabosti, storiti na ta način, da stopi na de- Razvitih verskih in nraivstvenih narni trg, pokupi zlato in odstra-naukov sintoizem nima. Sintovski ni to zlato "povodenj' in prepre-liravstveni nauki so |>ovzeti iz mo-,či špekuliranje. ralne filozofije Konfutseja in dru-j Vlada Združenih držav je do-gih kitajskih učenjaikofv. Koai- zdaj vedno preprečila oziroma od-futstjeva vera se je razširila po strani la razne panike, ki so se po-Japon.skem najbrže v tretjem sto- javile oziroma ki bi se bile lahko letju. Ali kljub temu. d«, so jo naj- pojavile s tem, da je zmetala več prej vsprejeli z velikim navduše- ali manj zlata v promet. Gotovo njem. we vendar ni nikdar globo- je, da je vlada v stanju na naspro-ko ukoreuiniLa v ljudstvu. Veliko ten način preprečiti paniko vsled bolj pa je na sintoizem vplival preveč zlata s tem, da potegne v buddhizem, ki se je v sredini še- zakladnico zlato, stega stoletja iz Koreje razširil v, Nek kapitalistični list, ki priprav 'kratkem času po Japonskem čakujc menda kako vojno, je pred ter se razvil v trinajstem stoletju par dnevi pisal v svojem članku o do največje materialne in dušev- ''Zlati nevarnosti" sledeče: ne moči. i "Biljon dolarjev zlata lahko Y sintovtakih svetiščih, fcj jih vlada drži do konca vojne. To bi imenujejo Japonci "uwja", naha- bil za nas zelo velik vir moči. Nem-jamo preprosto mizo, na ka*eri čija je imela ob izbruhu vojne ▼ Micfa. in tkalka: Frani I Kotzian S«. Bang«, meh. hi ka: M. O. UkorldL (Titifcilm. Mka: K. Zgonc ta Jakob PatrtdL Dohith. Minn.: Joaepta Sbaraboa. By, Minn, in akoklca: Iran tkmfe. loa. J. Pe&hel In Lonis M. PeruAek. Breleth, Minn.: JoriJ Kotxa. Gilbert. Minn. In okolic*: U vnd. Hibbins. Minn.: Ivan Ponia. Kitzvilie, Minn, in oltolita: Joe Atlamieb. Nasbwaok. Minn.: Geo. Maorla. New Duiath. Minn.: John Jeriaa. Virginia, Minn.: Frank Hrovado*. 64. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Greicor Zobec. Great Fails. Mont.: Math. Crick. Roundup, Mont.: Toma* Paullo Dawson. N. Mex.: Mike Krlvoe. Gowanda. N. Karl SternLAa Uttle Fails, N. ¥.: Frank C,rework« Barberton. O. in okolica: Math. Kraiuar iu Louis Uulaut. Bridgeport, U.: Frank HoCerar. Collin wood. O.: Matk. SUpnlk. Cleveland. Ohio: Frank Sakvr J Marinčič. Clias. Karliuj;er. Jakoti Resuik. Jolin Prostor ia Frank Meh. Lorain. O. In okolica: J. KrnnAe m Nilea. Ohio: Frank Ko«ov8ek. Younpstown, O.: Ant. KlkeH Oregon City. Ores.: M. Jnstln. Allegheny, Pa: M. Klarich. Ambridge. Pa.: Frank Jekfla Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Bridgeville. Pa: Rudolf PieterAek Braddoek. Pa.: Ivan Germ. Burdine. Pa. in okolica: John DeiuSar. Caoonsbnrc. Pa: John Kokllch. OciL Pa. in okolica: Mike KoCera? Conemaagh, Pa: Ivan Pajk in Vld BovanSck. Claridge. Pa: Anton Jerina Darragh. Pa: Dragntln SlarlA. Dnnio, Pa. in okolica: Joseph Sabor« Export, Pa.: Frank Trebeta. Forest City. Pa: K. Zalar in Franu Le ben In Math. Kamin. Farell. Pa: Anton VslentlnClfl. Greensburg. Pa In okolica: Frank Novak. Irvin, Pa. In okolica: Fr. Demlar. Johnstown, Pa: Frank Gabreitja in John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anion Osolnik. lands. Pa.: Geora ScnuJta Moon Bon, Pa: Frank MaCek pittKhurrh. Pa. in oknlica: Z. Jakshe, I. l't«.lv:tsjiik. 1. Magister iu \ !t JakohicU. South Bethlehem. Penna.: J«-rneJ Koprir.šek. Steelton, Pa: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph SkerlJ. ierwia. I'a. in okolira: .1. l".r<»ivh. West Newton. Pa: Josln Jovan Wlllock, Pa.: Frank 5eme iu J. Pelernel. looeie. rtih: Anton PalClc. Winterqnarters, Utah: U Blažim. Black Diamond. Wash.: c. j. Poreotii. Thomas, VV. Va. in (»kotita: A. Koren«'h:ir. Kenosha, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Hla: Josip Tratnik la Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin la City, Kana: Peter Scbneller i Martin Kos in John StampfeL Lan je Ian. žiijiin je jjosel leto in dan. (X. pr.'i naia zastopiixki, kateri so pooblaščeni pobirati narod-nlno za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi aa vse droga v nafto stroko spadajoče posle. 4ennj Und, Ark. In ckollea: Mihael Clrar. San Franeisco, CaL: Jakob Lortla Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueoio, Colo.: Peter Cullg, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis Castello. Clinton, Ind.: Lanhert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. la okolica: uti> Podbregar. kJHU Aurora, UL: JerneJ B. Verblk Chicago, HL: Frank Jnrjovea. Depne, I1L: Dan. Badovinae Jolit. 111.: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bamhirh. La Salle, HL: Mat. Krnup. Nokomis, 111. ni okolica: Math. Galshek. So. Chicago, 111.: Frank Černa Springfield, IU.: Matija Barborld. Otlesbj. UL: Matt. Hrtbernlk Waukgan, III. in okolira: Frank PtkovSek in Math. Ogrin. Cherokee, Kana.: Frank Režiaaik. Columbus, Kana: Joe KnaTelc. Franklin. Kana: Frank Leskovec. Frontenae, Kana In okolica: Frank i o4iljatve, naj ee poiiljajo na flavnega tajnika Jednote, vse pr: loft* pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od ptrani SlMMOt ■ •sijalo, Društveno glsslloi BAB BABO D J" MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO za mesec oktober 1916. 1101. 50.45 103. 131.37 104. 45.99 105. 109.64 106. 80.73 107. 34.47 108. 66.40 109. 43.75 110. 115.06 111. 126.37 112. 44.44 114. 245.86 116. 85.49 117. 41.37 118. 32.72 119. 36.80 120. 50.25 121. 66.74 122. 12.52 Ases. No. 218 dr. No. 40 222.01 14044.91 1000.00 21.00 35.03 121.26 64.00 55.00 11.00 11.00 8.00 10.00 9.00 16.00 56.00 10.00 21.00 1035.03 121.26 64.00 55.00 11.00 11.00 8.00 10.00 9.00 16.00 56.00 10.00 *v«y lih kdo zmeni zanje ? Kar se jprvi hip kaiiar^ega espurantk m . Iščeta tiče vedenja nč. P. O. P»ox Ga. Bagcalev. Pa. Kanarsko otočje, iiekdaj imenovano ''Srečni otoki", . sestaja i/. sedmerih večjih otokov in nukajlV , „ • . - , - . jzvngolee in ko in iinejiit.no dim iz'-w ____ drugega dela niauajo, kot da svalčiee si s takimi računi bistrijo__in z v ll5U* j žepa šop fotografij, seveda tistih na- za Ujet-liki v Rusiji in Italiji, Lshko is polije dsaar torc4aU Dohodki: H; Izdatki: 1. 431.75 180.16 180.16 »» 453.17 83.00 83.00 3. 208.51 G4.00 64.00 4. 123.13 71.00 71.00 5. 98.18 6. 88.73 9. 416.36 142.00 142.00 11. 75.04 58.00 58.00 12. 193.90 193.90 13. 193.00 40.00 40.00 14. 77.99 15. 205.05 16.00 16.00 16. 177.86 56.00 56.00 17. 47.18 18. 469.78 194.72 194.72 19. 254.85 81.23 81.23 20. 176.76 14.00 14.00 21. 185.48 16.00 16.00 •■»«» 237.49 189.00 189.00 25. 317.27 124.00 124.00 26. 124.05 27. 125.48 66.00 66.00 28. 61.78 66.00 66.00 29. 167.81 55.00 55.00 30. 455.93 65.00 65.00 31. 240.60 88.00 88.00 32. 33. 160.06 204.16 1000.(K) 87.00 1087.00 35. 150.21 76.00 76.00 36. 346.11 900.00 182.65 1082.65 37. 718.5* 590.00 590.00 3*. 122.76 81.00 81.00 39. 191.27 334.40 334.40 40. 211.61 94.00 94.00 41. 76.14 30.00 30.00 42. 174.73 24.90 24.90 43. 102.42 44. 140.04 60.00 60.00 45. 200.87 64.50 64.50 47. 174.07 49. 135.90 328.00 328.00 50. 79.06 1 65.00 65.00 51. 74.29 1000.00 62.00 1062.00 52. ] 68.55 19.00 19.00 53. 219.35 13.00 1?.00 51. 100.74 55. 127.27 74.02 74.02 57. 93.58 58. 147.79 56.77 56.77 60. 83.30 17.Q0 17.00 61. 100.46 64.00 64.00 64. 47.61 66. 163.11 39.00 39.00 68. 120.00 69.1 58.94 350.00 150.00 70. 56.39 71. . 232.33 .450.00 450.00 72. 45.99 21.00 21.00 75. 76. 77. 126.50 69.45 92.54 67.00 67.00 78. 198.44 79. 22.75 81. 58.40 82. 154.74 12.00 12.00 83. 59.61 t 27.00 27.00 84. 127.62 15.00 15.00 85. 173.03 40.00 40.00 86. 51.11 78.00 78.00 87. 53.^1 137.96 137.96 88. 76.19 27.00 27.00 89. 103.26 53.00 53.00 90. 60.00 36.00 36.00 92. 82.8S 40.00. 40.00 94. 264.38 45.00 45.00 99. 108.46 64.00 100. 51.00 51.00 PO HUDI VOŽNJI. Vil si se kdaj vozil ponoči v sokem snežni, ko so ob eesti ležali j re Teyde. ki je pokrit s visoki sneženi kupje. lesketajoč!j^egom. Podoba sama —mesto in' se v Žarkih vozne svetilne? Tiiiojujcga iuka _ pa £arj v najpe-so di-čale sani aned nasipi bolega jstrejših barvah, snega dalje in dalje. Včasih so sej Pogled na mesto vpliva na nas vzpele kvišku, včasih se s pred- kakor nežna pesem, -ki jo čuješ iz: njim koncem nagnile globlje v j daljave. Najlepši deli melodije ti; sneg." Neprestano so se nagibale j pridigo na uho razločno, ker jih; na desno in na levo. kakor prav|pevec i>ojc- s posebnim. Vse ostalo, tiho tekoča zibelka. Temu zibanju' izgublja v rahel piano in pia-' pa so nalahko bUitait komaj nissimo. \ Ko je Lebrun čital zadnje stav-' kakor hitro priplove ladja v Lu- slisni udarci ktxnjskih kopit. Ka- Tak \nLs ti napravija mesto ke pravilnika, je Hamdi til*> sto —■P |—~ i J i TJ »»i mua MBU ižSivfUv] — prav kakoi- kak v«lik' pravilno sestaviti Bailor, važno kretnjo potegne i/, j Ako nameravate poslati imi ^ . - . a , , - - fotografij, seveda tistih.jajetniku. pollilts n Uko1 ko prekucni kat^h ^ - »Prsjmete ijegor Wov. to ako prekucni pred kajuCum ^vo- gr*di z zaporom. ki odlaiali, bi m lahko dogodilo, jih sosedov tn ali stm stole, Zaničevaje pljuneš pred dečkJ4l W „„ ' Ziizvizgaj jah lzapoj po^bcni-.in ^ obrneš proč. Deček pljun- Kgftm ^ M u ^ co, zadrlescni petkrat afi sest- teboj in krohota je odide. i Barja. krat svoja vrata in p^mečii » ♦ * j TVRDKA FRANK SAKSER. se enkrat svojo prtljagjo kar) V mnogih lukah je podnebje 82 Cortlandt St. New York N Y. se da glasno, v znamenje, da jako nezdravo. i---------- se sedaj že vendar podaš v j potnik je bil včeraj čvrst in čil; positeljo. (kot rita. Danes nenadoma zboli.1 kor veter je dirjal konj ,po mehkem snegu. Videl nisi nič drugega, kot sneg okrog sebe in zvezdnato nebo nad seboj. Le kadar so s«* lazmeknili beli kupje ob desni aii levi. je zablestela daleč na obzorju motna lue, brleča v gorko zakurjeni družinski sobi samotne koče. A vselej so se takoj nato snežni kupje zopet strnili v nepretrgano vrsto. In zopet nič di-u-gega !kot sneg in zvezde ter enakomerno. rahlo, uspavajoče zibanje ! Vse je ravnotako. kadar se ladja po hudem viharju sredi temne noči bliža varni luki... Valovi se sicer ne zaganjajo vee čez ladjo; toda morje je še nemirno. Še vedno vstajajo na obeh straneh hribi vOda, čez in čez prekriti z belo peno. Valovanje morske vode je enakomeinieje, počas Jieje, kakor dihanje zveri. >ki se jc v razdražejiosti. v plamenu svojih strasti utrudila. Ob obeh straneh ladje se dvigajo in zopet potapljajo beli valovi, na katerih šepetaje žubori polagoma izginjajoča pena. Odsev ladjinih električnih luči iskri v penah, kaikor v biserih, in se zr-vali tupatam v igladii po višini temnih valov. Ladja se še aii papolnoma umirila. Nekolikt» se vzpenja in preval j uje. kakor bi je bilo grozi« zveri, k a/t ere tulenje je ravnokar prenehalo. Tiho plovemo med valovi dalje. Komaj se čutijo udarci stroje vetra bala, podobni utripanju srca, ki daje celemu ladjiiiemu telesu življenje. Veter je odgrnil od neba tenmo-sivo ]>reij>rogo Oblakov. Kjer je prej švigal blisk, sedaj migljajo zvezde, katerih lmc raihlo vztreproča, kdo in odkod je. Čuvaj visoko igori na nastaviku naše ladje ga je moral že davno opaizrti. Kajti tudi naš stražar zažiga svoje bengalične plamenice. Naša ladja hiti urneje in urne je naprej aned valovi, tkaikor bi hotela dohiteti, kar jc •zamudila v viharju. Ko se noč s svojim zvezdnim plaščem umakne jutru, se začno v daljavi Qcazati znamenja suhe zemlje. Iz morja raste velikanskp go-gorje otoka Tenerife. Čim bližje prihajamo clo otdka, tem bolj se čuti vonj >ubtrqpieuih rastlin, ki ga topel vet rise prinaša iz tenerif-8kili gajev. Bele ptice^iplafaute, ki so ladjK) q>rendjalo od Souttuunp-tona do semkaj, ki so tudi v. najhujšem vikarju cfckroicvai^ jam-51.00" bore, se poslove iu pobito naprej, - , o. Ne pokaže se na krovu, ni gn' Santa Crnz, aiio zreš nanj z mor- pil v obednico. Potnik se je vpra-1 v obednico. ne in ne pije Za-! ja: Glavne poteze podobe so raj-šaje ozrl v črnca. Hamdi mu je'pre se v kajuto m ostane v poste j sko lepe; podrobnejši členi sicer molče podal svetel zlat, potem pa jji. Vendar te vrste bolezen ni nc-! niso slikani s čistnin barvami, to-;molče odšel. I varna. Tudi ne traja dolgo. N . ' da v sled velike razdalje se ne vi-| Že je hotel potnik zlat vtakniti zivlje se pristaniška mrzlica ker I dijo razločno; in oko nehote zre v žep. A pogledal ga je še enkrat v ji jih isti čar. Vsaj so čestokrat bolj pozorno; in glej, naaaesto šte tudi najl"i>ša stvar vidi lepa le, vilke 1SS0 se je .blestela na njem sidro, ako jo gledaš v pravi razdalji. letnica 1TH36' ' "1' i I H 2- 3. KJE JE BIL ZLAT? Pozor čitatelji! Nove slovenske knjige! Naročite še danes! se pojavi ob prihodu v luko u ■jizgine, brž kot ladja zopet dvigu OBALSKA SARA. "Ali ste našlir1 vpraša edeu Xa krov se vsuje nebroj ljudi potnikov — Francoz Lebrun —, ki pitxlajajo ribe. pomaranče, fi-zainorea llamdija, stopivšega iz ge, groadje, smodke, ckauarčke in kuhinje. | umetno pletene stole. "Nič ne najdemo", odgovori i Kevno ljudstvo! Hamdi. O^iide te rmisel: Če so na Ka- • Tu v Santa Gruzu izstopim, j narskih otokih vsi taki. kakor ti-Odidem v pol ure. Aok dotlej ne le. je .ta ljud obžalovanja vreden, najdete zlata, grem h kapitanu in Da. obžalovanja vreden tudi v na jjolicijo. drugem ozira. Po teh besedah odide Lebrun v Poglej te obraze! Posuroveli, svojo kajuto. ! podivjani. Nekateri kot pravi Z zlatom je'bilo tako-le: I bandit je, tki imajo vso podobo. Tekom viharja je Francoz na | kakor bi jih bil ravnokar snel % krovu izgubil denarnico, v kateri' vislic. se je med drugim denarjem na-' a kanarskemu prebivalstvu v hajal tudi nemški zlat z letnico; ^a.st se luora prizimti. da se toli 1880. Še isti dan mu je Hamdi podivjani subjekti nahajajo samo prinesel denarnico, trdeč, da jo je. v pristaniških mestih, našel in a krovu. Hamdi je prosil' * * * * najden in e. Potnik je takoj pogre-: "Mire eaballcro! Sto finih ci-šil zlat in je dejal, da bo plačal j za dvana jst peset.'' (Nekaj najdonino, ko se na jde zlat. Zdelo Uad .^2.) se mu je preveč, plačevati najde-j **Predrago. Ne kupim." Pristaniška mrzlica ima znač' len simptom: Kadar se pojavi, se to zgodi samo j>ri potjuku. ki Pegam in Lambergar i V zalogi imamo: ! Slovenske novele in po-i vesti 30c. 35c. že kdaj prej obiskal dotično lnko. (Dalje prihodnjič). Pri hudobnih ljudeh smeli. (N. pr.). nv v>e na Vaši lasje na šteti. (Metelko) rlavi so vsi pre- /ivljenja dnevi so kratki, šercn). Pre Odločeni so (Prešeren'). roži kratki d novi. Hrepenenje. Kaj.'... To *«diiio ihi ostalo je izza mladih dni ? Le lahna sen«-a. same sanje. . Mladost, kje si ?... kje si ? Za sedem!:Kje jasni dnevi ste pomiadnji? nino dvakrat, in to morda eeio; 'lZa osem peset! človeku, ki ni pošten Za šest!" * I Ah, sanje nične, proč!--- Za četrt ure pride kurjač Ham- -N> kupim!" odvrne potnik in Po sreči hrepenenje v sreu budi mi novo moč. di v Lebrunovo kajuto sporočat, me ]>Cvda na di-ugo stran kix>va. da zlata ne morejo najti. Prodajalec, -krepak Kamarčan, PotnUv gre s Hamdijem natkrovJstar kakih osemindvajset ali tri-Ob stroju za nakladanje blaga se,deset let, zabuhel, bakren, po gla- usrtari* i vi oboden in potolčen, gre "Tu ob tem stroju sem stal, ko njim. mi je morala denarnica pasti iz Začneta kupovati tUio. Potniki žepa. Da bi se ibiia sama odprla, gj hoče smodke Ogledati • seže po • da bi bil samo en zlat padel iz škatlji. Prodajalec misli, da mu nje, drugega nič, to se mi ne zdi j0 bo vzeJ m poprime ^ fikaftljo verjetno. Mogoče je pa vse. Mo- ,z obema rokama. Nato pokaže gočo je toraj, da se zlat naiiaga tu;,potlliku odprto škatljo od daleč, v stroju. Iščite! Ako ne najdete Ko ju a j se ra-mmeta. Potnik ne zna v-četrt ure, naznanim." španščine. Prodajalec govori -vse Hamdi obstoji zamišljen oh evropske jezike, a nobenega dost roju. Potnik se poda v obedni-; bro co. Da lažje čaka, začne citati na,; <:Kno peseto!" zakliče proda- A s krepko dušo, krepkim srcem •bom stopil v šurnni svet, za j ustvaril si bom novo srečo — pomlad bo moja spet! Zvoni mir. steni viseč tiskan oglas: .. i jalec nazadnje. Majhna pravila za življenje Kup je Afklenjeai. na velikih ladjah. j Potnik dobi dragocene smodke Orede v kopakiieo tbodi j poceni, komad ne pride niti na oblečen kolikor mogoče pre- j belič! Oči vidno je blago uikrade-prosto; potem se ti bo vsakdo;no in tat si ga ni upad prodajati tem raje izogniL V kopalnici i na suhem. Na krovu tuje ladje je ostani, kolikor časa se ti lju- \ pa varen pred domačo policijo in bi. Ako se ti zdi, se tam tudi 1 pred lastnikom, katerega je okra-lahiko češeš, ali si suažiš zo- del. — j be, ali režeš nohte itd. Drugij " # * * jafco radi čakajo pred vrati. Poglej tu dvanajstletne pagJav-Načeloma devlji v nič «ka- ce, ki pridejo na krov prodajat vo, čaj in eploh "vso brano; po j vžigalice! Govore poleg svoje španščine portugalsko, italijan-Skro, angleško, nemško, francosko. Toda nikar ne A"prašaj, kako! Čnj, kakšen vriše so zagnali mali prodagaAei vžigalie 1 Opazili ao, da ae nahajajo na krov u čutiti Zafltaj, odkod, kamf Kje so ti dmei doma! Tako te rmjejo vprašanja na nekega mornarja, 3d tem se bo poznalo, da spodaš v boljše kroge. Na krovu uporabljaj samo tuje stele, knjige in daljnoglede. To je nekakšen splošno priljubljen, komunizem. Za znamenja, ki ae dajejo z zvoncem, m nikar ne brigaj: Ati se nrwebiti po hote- Dr. KOLER 63*|Penn Ave., Pittsburgh, Pa. slovenski zdravnik Dr. Kotar Je aaj. ataretfl slovenski ■dnvnik, ftpeciia-llat ▼ Plttsbarirhn. ki Ima 131etno prak eo ▼ idraTlJcnJu tajnih moiktb bolezni. Sifilis sil sestro-PUenJe krvi idr%il • Klasovi ti m C06, ki ka Je izumel dr. prof. Erllch. Ce I-tnate mozolje al) mehurčke po tfele-»a. ^ ♦»*u. lxpsdanle iss, bolečine » kosteh, pridite ln lz£ietll vam bo kri Ne čakajte, ker ta bolesen se nalexe. Izgubo eemena nenaravnim, potom, zdravim v par dneh, kapavec sil tri-per In tudi vse drupe posledice, ki nastanejo radi lxrabljivanJa eamen sebe. Kskor hitro opazite, da vara ponehaj« moAka zmotnost, ne Čakajte. temveC pridite Is Jas vam Jo bo« sopet povrnil Buftenje cevi, Id vodi ls mehurja ozdravim v kratkem času. Hvdroeelo all kilo osdravlm v tO urah ln slear bres operacije. mvm lir I h iil mehurja. U povzročijo bole-Sine v krttu ln hrbtu ln vCaalh tudi pri aputtacja vode. osdravlm s go- Rsumstfzam, trganje, bolečine, eta-srbseico, i krone in drugs koine I, ki nastanejo vaied neOete krvi ▼ kratkem času tn nI potreb- ure: T ponedeljkih, vedah do S. popoldne. ----sobotah od a itrsj do «. ure sveCsr. — Ob pa do dveh popoldn«. tu petkih od a ajuii V torkih, Ostrrtklb ln Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri- ljantom 15c. Londonski ponarejalci de- .. narja 15c. Kako so vjeli Jacka raz parača 15c. Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič 15c. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. New York,___N^Y. Važno za priseljence! Držami dela viki departmemi Združenih držav je odnrl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorkn. Urad j« odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne. Namen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk is pomoč, in sicer v§e brezplačno. Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje apo-razmnno in v zvezi z delavskim departmentem Združenih držav. Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin Pišite ali pa pridite ocebaol POZ6RTW)JAK1! MafoapaSalJa nemilo ae Seaake ta*«, kaker bid ■a «*Ska teke ta bredo. Od tesa snih sraafejo ▼ Wh tedalh faa«al ;seat! Is doW laaje kaksr tadl i*4kim krmni brki Ta brada ta aebodo odpadali in oairefl. Rerraetiiem. koetlbol elJ trsaaie v rokah, eeseh le ▼ kzi±a. v o*mih daab papohmaa entra-▼». raee. opekliiM. bole. tare, krm« te in z rta ta. potne nose korja oieae. waabBae r par rfneh po-poteoma odatra^Jia. Kdor tri meje adrevita bres oapaba rabil me jam£im sa M'00. Pli te takoj se eapik. kt a* taVoj poiliem sa-tno»i K nuni iepai KOLEDAR zet leto 1917 dobtte ako poHljeta 4 cente za p'Atnino. JACOB WAXOia (m At%, GHivtlaad. OUtb GLAS NAHODA, IS. NOV. 1916. ZA 291 OGNJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FORBST CITY, PA. 4mm 21. )■■■■» 1M2 w tfritari pMi^lvMi*. SLAVNI URADNIKI | JOŽIV PBTBBN1L, Bok m Wllloek, h. 1 »odpredsednik: KABOL 7.A I.AR. Bos 547, Foreet City, Fa. CL podpredsednik: LOUIS TAUCHAH. Box 888. Rttft Ikjukr JOHN TELBAN. Bos 707, Forest Citj. Pa. a. tmjBlk: JOHN OftOLJN, Bex 402, Foreet City, Pa. ai«aijn1>: MAE1IN MUHlO, Box 037, Foreet City, Pa. JOOXP KAT.AB. 100« Nertk Gblcaso St. Jell*. Hfc TRROTNI KDRATNm ITRC» §88 CfcUase BL. I tflrt. Bk RADZORNI ODBORI Predsednik: IGNAC PODVASNIK, «320 Station St R H„ Plttsbar*h. Pa. L aadaornlk: JOHN TOBNIČ, Box 822. Foreet City, Pa. (L aadaornlk: FRANE PAVLOV Čl C, Box 700, Conemaogk, Pa. UL aaiaoralkl ANDRBJ 8JLAE. 7718 Ieeler Are, Clsrelaad. Ofcl* POROTNI ODBOR t Piaetdatl; MARTIN OBREŽAN. Box- 72, Bast Mineral, Kmm, L »eiutalk: MARTIN fiTEFANČlO. Box 78, Franklin. Ksns : MIHA«. ELOPClO, 828 Dstsos Ave., R F. D, L * Held. Detroit, UPRAVNI ODBORI Pr*4.*edalk i ANTON HOCBVAR R F. D. No. 2 Box 11%. I apratnlk: ANTON DKMfiAB, Box 136, BroogLtoo. Pa. O. apravnlk: PA VRL OBRBOAR, Box 402, Witt, 111. aaj M poBljaJa L tajalka Ivaa Telbaa, P. O. Ill IIIODP, m. lja po osveti. Seme jo osted saan, uini vakrikoni planile nanj delavke. ki so bile tepeue od njega, ki so bile zapeljevane, sramočene in j mučene do smeti. Ves srd, sovra-i štv o in osveteželjnost — vse je planil ov trenutku iz njih tepta-nih src — in grozna gneča — živ vrtinec trupel, ki so bila z u griz e-j na v Semena, »se je valil na tleh. Vse to je bilo dogodek trenutka. Orožniki so priliiteli — in niso vedeli, kje pomoči. Kopa trupel se je valila proti ograzi — ob globoki strugi. Orožniki so delali s kopiti pušk pot med ženskami. — Naenkrat grozen krik — vse je odskočilo, vse zakričalo vnovič. Dvoje trupel se je prevalilo pod . agrtajo čez rob visokega zidu. Špo-! daj pa je zašutnelo divje valovje in belimi penami zagrnilo Se-i mena in Koi*to. Iz modernega sveta. Roman. Spisal Pr. 8. Finžgar. Ta na n m skozi in č a vrelo želja se je naznanila v pi-delavci-okipcNklaifaci so šli vrata. Mno/.ica je utihnila ala odgovora*, Šumelo je in v njej votlo, kakor v kipe-iVni vukkmiskttm žrela. Samo rii-krut je pritajen krik — grozljivo mrmranje — prodrlo irmeil nuio-acie«*. Ta poslopja j«' prišla postava, ki h«; je skrila na levi strani, ju-•-proti žiMiskam, za lirbte orožnikom. Delavke »o ixpos&nale Seiue-n*. Kakor bi nulai** izzival njih j**/.i». si* j«* prikazal mi, ki so ga najbolj sovražile. Čutil s«- je varnega /a orožnišdto .silo in zato je prišel ua dan. Precej dolgo čakali, da so se vrnili p^anei s Petrom. Baron je stol v temni subi za gardinami. Spreletelo ga je skozi j nvozeg. ko je gledal to četo. Todai nzkušal se je pomiriti. Mislil si je.| Siij smo brez skrbi. Par bajonetov se zasadi vanje, tla m* prelije ntkoliko razburjene krvi; če ne bo do*>ti, prkle šo vojaštvo — in ukročeni bodo. Ko se nru je naznanilo, da radi delavci »iijriu govorili, pre misija 1 je dolgo. Ali nazadnje j« zmagala naduto»>"t in zav«-j«t. da se mora denarj« vse kloniti. Zato je »■poročil, da delavcev ne aprc-jiue, j«i ila iihj »e takoj p<»berejo, ker s to vzkliki žalosti iu žolča, kriki zvezanih in teponili sužnjev, tuljenje vjete zveri. Žetuske so zagnalo tplač. otroci so se pridružili materam — bilo je, da je jočala zemlja in jokalo ozračje. Saona od sebe se je 'začela truma gibati in v bobnečih sunkih pljuskati semintja. Kakor bi zmu čena zver napenjala verigo z zadnjo silo, da jo zdrobi iu -potem uniči vse, kar sreča, naj tudi šalita iz krvav i in pogine. Ki k* i obupa so ginili »pri delavcih, jeaa je treskala grozne klet vine iz ust — množice te je polaščala, divja mr žlica; do orožnikov so prihajale grožnje, zato ao povesili pouke in Nad množico je zavladala groza. Vse je onemelo, vse se je rtiz-ipa-hnilo v temno noč. Vsak do je čutil, da ,se je i^godilo nekaj veli-! kega. Pobožne ženske so se pre-vzkriknila, da da je rezalo v mož- j križevaie in molile, resni možje so gane in so .si dame po stanovanjih zamišljena molčali, mladeniči so trepetajoč zatiskale ušesa. Matere g^vorHi mod seboj šopetaje. Ta so tiščale na levi vedno bližje po-,d0ffodek je vplival tako silno, da »lopja. Kričeč ni jokajoč so dvi- ni nihče mislil na sta viko. da se ni gale deteta proti oknom pisame,;nikdo= mu3gfl z J11isiij0, ikaj bo ju kakor bi hotele zmetati te nedo4Ž-|tri> Vsi so se čudnega strahu zgra ne črve trd o srčnemu baronu pred žali. vsi pa vendar Čutili, kakor bi noge in um vpile kakor besm-: »epoznana silna roka snela z njih \a. tu jih Jmaš! Izpij jim k nI p]^ težko breme. Morilce! Volk! — Moški so se na ! Baron je sedel pozno v noč v,pi-gmli naprej, ktkor reka kipeče sanii DotLgo ]>0 dogodku je cme lave, kateto bruhne vulkan. moK.a} iu llodiI po nje Peter jim je zastavil pot--z so sc gibale velike gromko besedo jih je umiril — z }nasGj koščene da niti stekla ne ubijejo, prednojroke mater? ki ^ avigijie proti ne poiukmdrajo njega v j>rah. — njemu otroke ter ga z očmi nolni-Mnozica je obstala. — Toda od- mi so!z in trpljeaija prosile pomo-zadaj jo pn t iskala tolpa z ulice, -j slifial ^ fkletve, škrtanje po zraku so prileteli kamni. zdh „ iu vso to? ves jolk. ^ ^ A tisteni kritje nem trenutku sej^ hl k]etvine, vse proti njemu, pokaže ztlravnik Sluga, ki je ves NiikoU v življenju & ni videl ob-eas opazoval strani položaj. Sme-;upaile bede kakf>r nocoj. V njo-lo je stopil pred delavce in Jih gt>vi dllii ^ je liekaj podiralo> nagovoril - .Množica je v lupn vj?igala S(1 umjhaia kate. zamirwala. i-a je 'bila doslej neznana. In po- Tedaj se je nadzornik Seme pn-j5Mi ]K>ča^i je prikipela Lanod rnr-blizal orožni kam m pokazal s pr- ;tVeKa dna stoiu nanj: '' ki eni te ga! Ta je hujskač! Ta je vsega kriv. Verige Baron je zopet molčal dolgo casta. "Jutri ukažite delavcem na delo. Njih zahteve odobravam!" Ravnatelj se mu je globoko in hvaležno priklonil. Baron je velel zapreči. Kavna tel j iga je molče spremil do voza. Baron, mu je segel v roko: "Kako se vse stivišuo maščuje!" Konji so odpeiketali v jasno pomladno noč--- Drugi dan opoldne je zapela piščalka nad tovajrno. Stroji so zasicali, v ret ena zašumela. turbine so .gromko stresale pod. Delavcem je bil ta hrup najslajša godba. Roke so prijele za delo z vnemo in veseljem: nobeno lice ni bilo žalostno, vsako oko je gorelo veselja; srca so utripala hitreje in zdelo se jim je, da nad njimi plove perot velikega itngela. ki prepeva himne miru in pravice. V jasnih maje vili večerih, pre-plutih blaženega vonja, pa je pred kočo na liribcu naslanjala 3Iaret ka glavo aia Petrove ipi-si. Sanja-je sta gledala IZURJEN* ČBKOSTAVEC, 1 J" -ki ume tudi splošno tiskarsko de- f lo. se sprejme takoj v novo usta-' f novljeni tiskarni. Ponudbe z na- ^ vedbo zahtevane plače na: J Ivan A. Kaker, S :'»42 Florida St.. Milwaukee. Wis.'S I ZENITNA PONUDBA. 461etni samec, ki ima svojo tr-govino, se želi seznaniti s Slovenko čez ijO let staro, katera zna angleški govoriti, citati in pisati. Naslovite: Hot Springs- Junk Co.. Bower and Magnolia Sts.. Hot Springs, Ark.' POPOTNIK!. Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako imate $ družino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se boC-ete I nastaniti v nasi naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike £ prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po- / Reno in zanesljivo blago. f Ako dospete v Cleveland na postajo in se ne veste kam obrniti, po- i kličite na telefon Princeton 13S1 ali pa Rosedale 1SS1 in jaz bom poslal en avtomobil po vasL Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clatr ■ karo do C2. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov: A. GRDINA, , 6127 St. Clair Ave., • Cleveland, O. ' Pri meni se vedno dobi letni koledar za 20c. poStrlh mnmfc. Pozor! LJUBITELJI GODBE. V zalogi imam zadnje slovenske rekorde in želim, da b„ i„ aeu posebno pozornost bia strojem, ki jih imam vedno v zalogi. Noben dom ni popolen brez godbe — in i^o-ob praznikih pride tek, ki jima pokloni tako gorko 1iia^ilu vsakovrstnim Colmn-sdaiželjeno in tako dolgo pričakovano 4>rečo — — — Aim a je odšla z Viukotuin. Njegova strokovna znanost in še bolj' sebllO njegova nikdar tiiidna rOka. da „„,,. .... i - i ? , . , , i vam prav en Columbia, da obrise sobo bednemu etovekuj i. . . „ 7 slovi daleč j>o okrožju. In vso sla-! VaS YZlvl V domače staro-vo uživa žiijim Ahna — a še bolj Grajske šege. da se boste raz-uživa sladke sadove tistega skriv- jokali ob lepih Spominih, n ost noga cvetja, ki vzklije iz dveh j Zdaj je eas, da kupite en polnih stroj, ali pa izberete nove ko- Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET VACKIGAN, ILL, PHONE Z4Š Zastopnik "CIAS NARODA" 82 Cortlandt Street. New Xork, N. PRODAJA fina vina, izvrstne unotke, patentirana edravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj sanesljivo in, poštena. UPRAVLJA vse v notarski posel spada-1 joča dela. 4tMmmmmmmmmmmmi*mmmmmmmmmmmimmmm*t3 združenih src — vseli iskrene ljubezni, ki je tako redek sad modernega sveta. (Konec.) made še pred božičnimi praz-i nikn Jaz plaeam prevoz «a vsa naročila izvnn mesta. Pišite po brezplačni kata- NAZNANTLO. Članom društva sv. Barbare št 70 v Gilbertu, Minn., se nazna-' log še danes, nja. ua se mora prihodnje redne seje vdeležiti vsakdo brez izjeme.1 ker bo zaeno .glavna letna seja", j Kdor izostane. Ln moral plačati v. TRGOVEC Z COLUMBIA GRAPHOPHONI IN Joseph Mesaros društveno blagajno $1.00. kakor velevajo naša pravila. Xa dnevnem redu imamo več važnih točk,' katere bo treba rešiti in voliti nov j odbor za 'bodoče leto. Zato je po-: trehno. da se vak vdeleži. tla se| izvoli odbor, ki bo vsem po volji,' ker nepotrebne so* debato pri ba-j rak itd. Priporočam pa tudi vsem' članom. d;i rešujejo vse društvene' zadeve pri seji in nikjer drugje.' S scrbratsikim pozdravom Josip Brajer. tajnik. REKORDI 833 BUCKEYE ROAD, CLEVELAND, OHIO. MAIKERJKV' BRINJE VEC no^e — on je delavski v srcu--- Baron je zahteval ravnatelja. Toraj nadzornik je mrtev?" 1 'Gotovo. Struga je globoka, S voda silno dea*oča, ker je ne gre I uič ]io rakali. Truplo iščejo s svetilkami — toda v teani no dobijo ! ničesar!'' ''Usoda .se je maščevala!" branili zdra\nrka. Ravnatelj in baron sta molčala na no.'-, računil, da zami^jena mu na agent!" "Saj on miri!" ''Protveza! Njega [>roč — in bi! mir!" ^••menu >e j«- zbudila sitla^tska ž«'! j;t po o>v« ti. V^lel je dobro, da bodo delavci Ali računil j« ga orožniki ne poznajo in da vi "Dru-geg^a se ni zgodilo?" spi "sil i gneči i*i ro vanju /ondurle izpraša čez nekaj čas« baa*on. Vinkota zadene ali udarec) "Morda je kdo kaj malega ra- na glavo. njen. Orožje sc pa ni rabilo." Oddelek orožnikov stopi proti 0 vraftarju Klesmanu sc trdi, zdravniku. Cedovodja mu veli v je blazni." imenu j>ostave in ga prime. Dr. "Ta se mi je zdel že zadnjič na-Slugta je ost rnicl — beseda mu je l^met!" zastala in silno razburjenje mu ni' 4'Pravkar ga je privedel zdrav-dalo. da bi se hitro opravičil ter JlIk- Jcki« m vpije ter prosi milo-orožnikom razložil zmoto. !sti- naJ vržejo za Semenom. Hipna osuplost je tudi prevzela ^^ da je bil podkupljen!" množico, da je onemela za časek.i "Pomočnik intrigantov!" Ali to je bilo samo zato, da je iz- ''Odvedite ga v varnost, za bruhnila s toliko večjo silo. Hipo- družino*naj se skrbi!"_ ma je bil zdravnik obkoljen od delavcev — nobena beseda, se ni več razločila — bila je gneča, pri- J tisk in krik. |#avi metež divje vojne. Uro/.niki .75 — f3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ Q.00 SUvovitz zaboj........................ $13.00 *W Rye Whiskey 6 V "* *tar, zaboj......911.00 Rndeča Ohio vina per saL......Kfc. «0c^ 75c. Catawba in Delaware per gaL......75c.—80c. Za 6 In 10 gaL posodo računam« $1.00, n 25 gaL 92.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar all Maiey Order In natančni naslov. Za priahieat pijač* The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIK AVE.. CLEVELAND. 0 Kdor" želi poslati svojcem v staro domovino kako svoto denarja za <5> na to takoj stori in sicer naj pošlje po^ brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja. ■V Za cene glejte v listu na prvi strani. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N Y. m*>taviU bodala. Jlno«ica je blatnih vse sovraatvo, trvava žc- Slovenska Društva po vseh Zjedir.jenih državah imajo zs. geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrneiv na slovensko unijsko tiskarno 'Clevelandska Amerika' Mi izdelujemo rse draštvene, trgovske in privatne tiskovine. Naja tiskarna je nsjbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskar en v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri naa dobite lepše, cenejše in boijše tiskovine CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA «11» ST. CLAIR AVli CLEVEI^AND. O V ! Kaj je vojna? Bojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote. Največja zločinstva kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be • sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve "Doli z orožjem r Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. g-LAS NARODA. 13. NOV. 1916. I* I* Kraszewsklt UMIRAJOČI. ZGODOVINSKI ROMAN. (Za "Glas Naroda" priredil ^T.) — Zembrinski —#je zašepetal starec. — On so je tudi pisal Zem-briski. General ga je začuden pogledal rekoč: — Meni se ni zdel tako strašen. — Oči ima kakor mačka. — Naroči! bom. da ga ne sinejo več pustiti v palačo. f istarr*c je odkimal: , — Bost varuj I — Bog varuj: — Še večkrat moram govoriti žnjim. — Na vsak način ga moram poi>oliioma poznati. — Zembrin-ske poznam kot zelo ravne plemiče. — Morda je žnjimi v sorodu! — Toda te njegove oči. njegove oči. (Dalje prihodnjič). 40 (Nadaljevanje). — Kam bos sel ? Ne vem. moj dragi, usoda mi bo kazala pot. — Hvala ti za v.-,e, kar mi dobrega izkazal. — Komedijant I — je v/klinil Popanc* — Saj si mi plačal vse, kar *em ti storil. Zembrinski tra je potrcptal po rami. nekaj zamrmral in odšel. Popam* j«' *e dolgo gleda I za njegovo kočijo. Od tistega «Jih? ni bilo več Zembrinskcga v Viničarsko predmestje. — Voznik je pri|H>vedoval. da sta ostala Zembrinski in Jalovca v neki varšavski gostilni in pristavil, da ne ve, če sta liada-1 Ijevala pot ali ne. IlartkiuM-h. ki jc zastopat Zembrinskega. s«' je moral pogoditi s km/i. k« r so imeli na razpolago dovolj denarja, zaboje z dragocenostmi so kmalo prepeljali v Bransk. \ si so se g!o boko oddahnili, ker so se iznebili velike skrbi. Samo Štela je bila nekako zamišljena. — Nikomur ni povedala,i kaj je obljubila mlademu Uarbovskcmu. — Na njenem obrazu ni bilo veselja ne žalosti. •S i gin uda ni bilo že dolgo časa v Bransk. — Nekoč je prišel stari j* i!arbov»ki k Gozdovskcmu. — Kje pa imaš sina? Zaposlen je. — Vas bo še obiskal, nikar se ne bojte. — Ali* s ne veš. da se bo Sieia poročila žnjim* Gozdowski bi bil kmalo omahnil na tla. Ko mu je starec vse pojasnil, je zajeeal: — Kako vendar? — Na kak način? — Obljubila mu je in to menda zadostuje. Kaj bo pa z očetom, stricem in bratom? To je njihova stvar — Kaj me briga. — Sigmiuid ji je vr- energije, ki je pridobivamo iz prejel in me je slednjič prepričal. — Zdaj se pripravlja na odločile* j trenutek. Ooz«lo\vski je molki-il in začel premišljevati. — Posestva so za j nekaj časa rešena. — Medtem se l»o poročil knez Robert in Garbov-! ska bosta odšla z dolgim nosom. Mene nič ne briga. — Jaz si umijeni roke. Štela >e je o Sigismundu pogovarjala edinole z Antonijo. Bog ve, kdaj bo prišel? — jo je večkrat vprašala. In nekoč ji je rekla: - Tako je plemenit in tako obziren. Prešlo j«' več dni. toda o Sigmundu ni bilo še nobenega «"«rs|MhIična Antonija je eelo govorila, da je tako pameten, da je za vrgel svoj nepremišljen sklep. — Nikar ne govori tako — ji je odvrnila kneginja. rekla, .>ciu rekla. — ln svojo obljubo bom izpolnila. --■ To je vendar presmešno — je odvrnila Antonija — prosim j Edison o izumih v prihodnjem desetletju. Veliki izumitelj Edison meni. da se bode na polju izumov v prihodnjem desetletju storilo več kot pa zadjih petdeset let. Ne bode dolgo trajalo in kmet bode z ni-trogenoni uspešneje mogel gnojiti svoje polje kot pa doslej z navadnimi gnojili in kar je največ vredno. nitrogen se bode dobival iz zraka. Doslej so ga proizvajali le v laboratorijih v majhnih količinah; pred kratkim pa se je usta-1 uovilo na Norveškem podjetje, ki bo novo gnojila spravilo v promet. Kar se tiče elektrike, smo še v o-troški dobi. Tudi on sam je navzlie vsem uspehom pravzaprav tam kjer je bil. V prvi vrsti upa, da se mu posreči pridobivati električno eneržijo neposredno iz premo* .'ga ob robu rudnikov brez parnih in dinamo strojev. Seveda bo ta | energija dokaj eenejša in se bode dala tudi v večje daljave napeljati. To bode povzročilo, da sčasoma izgine iz tehike parna sila. tudi konji bodo potem nepotrebni, j Ladje bode gnale elektrika in sieer tako hitro, da bode mogoče pre-pluti Atlantsko morje v treh dneh. Ker se dandanes devet odstotkov SVARILO ALI $1000.00 NAGRADE. tNeka lažnjiva oseba si je izmislila, da je bilo pri meni sj>o-daj podpisanem Franku Jurjov-cu po roki pravice izpuščenega več sodov vina. J&T* Opomniti moram, da je to gorostasna laž. ter hočem vsake mu, ki mi more dokazati gori orne njeno obrekovanje, plačati tisoč dolarjev na roko. Vsakdo pa, ki ga zasačim, da me kaj takc-ga po krivem obsoja. se bo moral pri sodišču zagovarjati, pa naj bo Peter aH Pavel, ter vsak. kdor še ne ve. kakšna kazen ga čaka za obrekovanje in odškodnino trgovine, lahko pri meni poz ve. Sieer pa mislim, da sva z Ju mi edini bnafto |ov<(f-0 Specialist muških bofeai « Pittsburgh o, Pt DR. LOBBNS. M« Pwm As. U. Uradu« ore: dnevno od V. dopoldne do 8. ore svefier. V petkih od 9. dopolne do 2. popoldne Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL OPOMIN. Vsem. "ik mi dolgujejo okroglo dve leti. v naznanjo in prevdarek Ako ne poravnajo svoj dolg meni Blažu Kova-čiču do l. januarja 1017 mirnim in lupim potoru. jil pozneje priobčim s polnim ime no m. lilaž Kovačič. Box 238. Moon Run, Pa (16-18—11) OTROKE vzannum na dom. tla jm euvum. istim strupenim jezik run. ki si je Plačo na teden ali mestec, to izmislil, že blizo. Am ilia J-alušič. JS^' VSEM V SVARILO! ^£1 409 F. 16. St. New York. N. Y S spostovanjam MODERNO JJREJENA TISKARNA GL4S MOM moga. izgubi v kotlih, kolesju in dinamo strojih, bode z novim proizvajanjem "elektrike človeštvo orklobilo desetkrat več sile. Ali so Slovaki Jugoslovani? S tem vprašanjem, -se je bavi! profesor Fr;ui Pastrnek v "Vest-uiku češke akademije cesarja Frana Josipa za vedo. slovesnost glasu, in umetnost.**. Že Miklošič je trdil. da se je panonsko-slovaJrski jezik raztezal do "Moravskega. da Kar sem so to.^ij današnji Slovaki pravza-; prav Jugoslovani — Sloyenei. Tudi dr. Samuel Osambcl v svoji Knez Robert je bil od Varšavo. — Po Brans k u so za- pokoljenja •e Natalije. — Baje mu je ze lova. so ga zopet za- Zembrin- Ie, ne pogovarjajva sc vee o tem. T.iko so se ponavadi končali pogovori. Pana Sigmiuula pa le ni hotelo biti. -potoval po nekem važnem opravku v č di govoriti, da je šel zastran grofic par incm'tTV pisarila v Bransk. Ko se je nekega večera vrnil Vineentovu celi dražiti z Zembrinskim. Jezno j«- pogb-dal naokoli in odvrnil: Čakajte, zdaj se boni pa jaz delal norea iz vas. k: s» je zopet pojavit in posestvo Podmoščan jc kupil Po teh besedah se je vse zakrohotalo. Omenjeno posestvo je in^jiz dveh strani na Bransk. — Zastran ink-« mej«' j.- tekla ž:' nad dvesto let pravda med posestniki I liratiska in posestniki Podmoščaua. — Zadnja leta je bila pravda nekako zastala, ker niso imeli lastnik' Podmoščana dovolj denarja. «la bi jo vodili. Ta pravda j«' veljala ob*x stranki ž» več sto tisoč dolarjev. O Vincentovie ne sanja — je rekel paler Seratin — bo lio-\ ■ lastnik obnovil tožbo. - Bomo že videli, kaj bo — s,, odgovorili drugi. Vinerntovič pa ni odgovoril. j Na>ltari Zurba s. isto novieo. — Poveda? .)••. da je kupil Podmoičan nek Felieijan Zembrinski, dočim je bil Oiieiun. katerega je jn»znal Vineriitovič. ime Leon. - Brat. novieo ti moram povedati — je rekel nekega dne general staremu knezu. — Kaj pa ? — Podtnošean.sko i»os> >tvo je bilo na dražbi prodano. — In kdo je novi lastnik? Nek Zembrinski. Starec je vzdrgetal. - Zembrinski? — Zembrinski? — Kako mu je pa ime? - Zdi se mi. da je Felicjan — je pristavil stari Zurba. ki bil slučajno navzoč. — Kdo je? — 0«lk<>d je prišel? — Ali veste.morda kaj natanč _ I V .____ m nojsega ? — Ne. nikdo ne ve. * | S tem je bil pogovor končan. Pnšlo je teden dni. *— Nekega dopoldne se jc pripeljala v: 'Vransk krasim kočija in iz nje je vstopil postarcn človek, ki je re-!.el, tla je laMtnik Podmošea in da bi rad govoril s knezom. — Knez p*»na\ adi ni sprejemal obiskov. — S takimi stvarmi sta se bavila general ali pa Robert. Kotnornik je od vedel jrosta v ».alon ter mu naročil, da naj lieku-iiko počaka. Novi sosed, ki je bi! pravzaprav Leon Zembrinski. se je nekoliko izpreinenil. V gumbiei je imel dva inozemska redova. hodil je visokozrav-nun in je imel temno kostanjeve lase. — Morda je imel tudi lasuljo, i oda tega ni bilo mogoče razodeti. Ko ga je general videl, ga je takoj vprašal, če nima nekega sorodnika istega imena, ki se je mudil pred kratkim z advokatom Hartnoehom v Bransku. Gost je povedal, da je to njegov brat Leon. Po kratkem premisleku je general sklenil, da bi bilo nazadnje \seeno dobro predstaviti ga staremu knezu. Ko so vprašali starea. je po kratkem premisleku dovolil. Pvljali so ga v njegovo sobo. in ko ga je starec zagledal, je mahoma prebledel. — Ko sta izpregovorila par navadnih fraz, sta se poslovila. General je hotel gosta pridržati pri čaju. kar je pa odklonil. — Vrjameš — je rekel zvečer starec generalu — da je napravil ta človek name silno neprijeten utis. — Njegov pogled jc bil neprestano vprt v me. — - Saj sem videl. — Zato sem pa skrbel, da se je čimprej poslovil. T - ; knjigi "Slo vac i a ieh reč (jezik)" j— ki je izšla v Budimpešti dokazuje, da sij Slovaki jugcst'ovaii-Prol . Past inok v Pragi pa pobija t«3 dokaze, češ. da so Slovaki in Cehi en narod. Frank Jurjovec, 1S01 YV. 22. St.. Chicago. 1U. (16-1S—11) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik V uradnih krogih je bilo danes naznanjeno, da predsednik Wilson zopet resno premišljuje, kako bi se to stvar trajno rešilo. Zelezniee se bo najbrže zaslišalo pred sodiščem prihodnji četrtek. Delovanje za mir ni znamenje strahopetnosti. {Emerson). * Skrb bt>i Im'Ii. (N. pr.) Brezplačen nasvet in pou* priseljencem. "THK BUREAU OP INDUS TRIES AND IMMIGRATION' za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili oino M Naroda" in izdajati VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • • • DELO OKUSNO. * * * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • » • UNLJSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. vsa naroČila pošljite na: 82 Cortlandt St., New York, N. Y Ur. Janko Plafifcn, <1 je pooblaščen sprejemati naroft- K;wl bi zvedel za naslov s\oje>ga prijatelja JOSIPA BERG1NC. Donui je s Primoo-skega. Pr«sl petimi mes.-ei se je nahajal v Racine. Wis. Tja sem mu ptsal, j>a nisem dobil noibenega naturalizacijskih zadevah — kake postati državljan Združenih dr Žav, kjer se oglasiti za državljan «ke listine. Sorodniki naj bi čakali dovo doile priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pičite: STATE DEPARTEMENT OF LABOB, BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih de poldne do petih popoldne in ot sredah od osme do devete are zvečer. Urad ▼ Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dar od devetih dopoldne do petih po poldne in ob sredah od sedme dt i«r«tfl ure sveče*. tozadevne potrdila. — Upati js. is mu bodo ftli rojaki v vsth ostrih na roko. Uredništvo. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste toeno in solidno postreženi. Rešimo slovenski narod lakote! -svojim HARMONIKE popravljam po najnlijlh ensh. s dt le trpeino ln ssaealjlvo. T poprav« ■iwljh n mkdo pdDJe. tor mmm a ■sd 18 1st tukaj v tem poslu In asds t svojem lsaiiws domu. V popravek kakor vse drap ter raAman po drin km kdo sshtsv« *rm mi JOHN Zdravje jc splošno blagostanje. Ako se ne poeutite dobro, nikar ne razposta vljajt^ svojejra zdravja s tem, da bi pili alkoholi«"ne ?ren čiee, ker te le oslabe kri iu ohromc bolj alt manj krvne celice. Kri j»; ona moe, ki da življenje. Preteka se po žilah in donaša hrano vsake mu d**Iu v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvariue iu uniei vs* škodljive bakterije. Torej treba se je čuvati pred vsem. ki slabi krv nc celice. Le močne in čvrste krvne krogljice zamorejo upravljati pravo hranjenje iu braniti pred posledieami. 4'Cisto naravno vino ne škoduje, pae pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse najtežje napore", pravi Dr. Arman Gautier. elan francoskega instituta in ta izjava je bila pred kratkim eitana na medicinski akademiji v Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le TRINER-J EVO 8H8ri5ko Elixir piko viio To ncprekosljivo zdravilo jc narejeno iz rajnih grenkih zelišč, bilk in skorij, ki so velikih zdravilnih vrednosti in čiste, ter iz čiste ga naravnega rdečega vina. Prosto vseh kemikalij ali strupov. Po-vspeši redno odstranjenje, oživi organe in okrepča živce. Ozdravi: Velika zaloga vina in žganja ZAPRTJE, KOLCANJE, BRUHANJE, GLAVOBOL, NERVOZNOST, OSLABELOST KRVI, POMANJKANJE ENERGIJE, SPLOŠNO OSLABELOST IN DR. Itdeee vino v s^-lili ................Toe. ^alou r ;$jjk»uah i»a jk>........$1.00 „ IJelu vino v wniili................$1-00 • v £ulotiah i»a |">.......... r«0 ^alou je zastonj: s*«i za 'J-S gulon se mora plačati. I »rožnik ! salone za....................$11.00 Brilijevee 1-' steklenic za ..............$12.00 Bril'je vee 4 galone (stxicek > zji..........?1U.U0 MARIJA GRILL, 3308 St. Clair Avt, X. K„ Cleveland. Ohio. Deluje hitro in gotovo. Izogibajte sc cenih ponaredb ker s tem se le troši denar I Naš priueip je. da ga priredimo dobro kolikor le mogoče, in cena — ako upoštevate visoke cenc vseh primesi posebno vina — ga priporoča: $1.00. V vseh lekarnah. Slovensko-Amerikanski Koledar bo tekom par dni iišeL Vseboval bo najraznovrstnejše članke in povesti. Krasilo ga bo nebroj slik, med katerimi ne najbolj odlikujejo FOTOGRAFIJE Z ITAJANSKE FRONTE in prison is PORUŠENE GORICE. Ker smo ga tiskali le omejeno število, svetujemo rojakom, da ga PREJKOMOGOCE NAROČE. Cena 35 cpntov. Naročite ga še danes! SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt Street, New York, N. 7. TRINE RS bitter-wine V zadnjem času se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno reu-mati/.em in nevralgija. Ali veste kako sc jih obrani? Najbolje je, ako rabite TRINERJEV LINIMENT. To močno zdravilo je zelo pri poročfjivo. ako imate okorel vrat. spahneuje, prišč, otekline itd. Cena 25c in 50c v lekarnah. S pošto pa 35c. in 60c. Pri vseli boleznih, ki so spojene s kašljem. vzemite TRINER'S COUGH SEDATIVE. Cena 25c in 50c v i-karnah. S pošto pa 35c in 60c. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., 7 miwtRovo horke VINO CHIGA60, ILL-