Letnik XXXIII, številka 1, jan., feb. 1986
KNJIŽNICA E. MUZEJSKI TRG 63000 CELJE
sprnimr
Poštnina plačana pri PTT enoti Celje
Naše poslovanje v preteklem srednjeročnem obdobju
Velike sistemske spremembe gospodarjenja, kot tudi enkratni administrativni ukrepi ekonomske politike, so v preteklem srednjeročnem obdobju bistveno vplivali na delovanje gospodarstva, s tem pa tudi na delovanje naše delovne organizacije. Stopnja rasti fizičnega obsega proizvodnje je bila nižja kot smo načrtovali in znaša v povprečju 3 odstotke. Je pa veliko višja kot je republiško povprečje, kjer v bistvu rasti ni. Razlogi za tako stanje so v trganju reprodukcijskih verig, opuščanju nekaterih proizvodnih programov, kot so kromov galun, modra galica, PIK kislina in neuresničenju investicijskega programa za preteklo obdobje.
Realna rast realizacije je zaostajala za rastjo proizvodnje saj znaša 2,6 odstotka letno. Na zaostajanje so vplivale zaloge in usmeritev proizvodnje na konvertibilni trg. Zaloge so bile posledica nižje gospodarske aktivnosti in preusmeritve iz domačega na konvertibilni trg, kar je bilo za Cinkarno nujno zaradi uvozne odvisnosti in povpraševanja na domačem trgu- Ker tečajna politika ZIS ni bila dovolj stimulativna in ker premije niso mogle kompenzirati nezadostne aktivne tečajne politike, je to bistveno vplivalo na nižjo realno rast realizacije.
Izreden skok konvertibilnega izvoza od 2,6 milijona dolarjev v letu 1980 na 17 milijonov dolarjev v letu 1985, je narekovalo naturalno gospodarjenje z devizami. Restriktivna uvozna politika minulega obdobja, pa je naslednja značilnost, saj je konvertibilni uvoz ostal na enaki ravni, kljub povečanju proizvodnje.
Struktura celotnega prihodka seje bistveno izboljšala, saj seje na račun prodaje na domačem trgu precej okrepil delež izvoza-Ob tem je potrebno ugotoviti, da so se okrepila prizadevanja glede oblikovanja skupnega prihodka, s katerimi se veliko lažje premostijo obstoječa cenovna neskladja.
Spremembe v strukturi mate-
rialnih stroškov opozarjajo, da so se deleži poslovnih stroškov povečali. To se nanaša tako na povečanje cen vhodnih surovin in materialov kot tudi na povečanje količinskega obsega teh stroškov. Delež amortizacije je upadal in prenizke amortizacijske oziroma revalorizacijske stopnje OS so vplivale na prepočasno obnavljanje sredstev za delo.
Hitrejša rast stroškov od prihodkov je povzročila izpad dohodka, zaradi česar struktura razporeditve dohodka ni najbolj ugodna. Za finansiranje poslovanja je bilo treba nameniti bistveno več dohodka, zaradi česar se je delež stroškov finansiranja v tem obdobju potrojil. Ob takšni obrestni politiki so postali stroški finansiranja za Cinkarno čedalje večje breme-Kljub veliko počasnejši dinamiki družbenih obveznosti se je izpad dohodka zaradi večjih stroškov poslovanja negativno odrazil na bistveno nižjem deležu osebne porabe v dohodku. Uspešnost poslovanja, ki jo kažejo absolutni rezultati poslovanja, je samo na videz zadovoljiva. ker ugodne rasti prihodka niso imele zadostnega vpliva na potrebno	donosnost
poslovanja.
Za notranje gospodarske raz-
mere, v katerih je poslovala delovna organizacija, je značilna predvsem visoka stopnja odpi-sanosti osnovnih sredstev, ki se iz leta v leto povečuje- Ob tem, ko se je tehnična opremljenost absolutno sicer več kot podvojila, se struktura poslovnih sredstev slabša na škodo osnovnih sredstev. Za delitev dohodka lahko rečemo, da seje delitveno razmerje med akumulacijo in osebno porabo bistveno izboljšalo, čeprav se zaradi nizko oblikovanega dohodka in s tem
tudi akumulacije, ta delitev še vedno preveč močno nagiba v korist osebne porabe.
Glede primerjave rezultatov poslovanja delovne organizacije z drugimi je bilo ugotoviti, da bi kazalo za izboljšanje poslovnih rezultatov poiskati ustrezne rešitve, zlasti za:
-	izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti z vidika doseganja dohodka
-	izboljšanje gospodarjenja s finančnimi sredstvi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Uresničevanje programa ekološke sanacije
Drugačni predlogi rešitev
Zaradi dolgoletnega nezaupanja občanov v razvoj naše delovne organizacije, imamo tudi v tem obdobju izredne težave pri pridobivanju raznih soglasij in dovoljenj. Kljub našim naporom in vlaganju velikih sredstev v zmanjševanje onesnaževanja okolja bazne kemije, se od leta 1978 do danes ni nič spremenilo.razen zahteve, da se izvršijo vse naloge zastavljenega programa iz leta 1978.
Trenutna prioritetna naloga 2. Zaustavitev KKČ - piritne
Cinkarne je.da dosežemo soglasje za predlagane spremembe petih nalog iz sanacijskega programa. ki ga je občinska skupščina sprejela leta 1978. Gre namreč za:
1- Odpadne kisline proizvodnje TiOj1 nevtralizirati tako, da pridobimo amonsulfat kot tržni proizvod. Naš predlog je rekonstruirati odpadne kisline in uvesti ponovno uporabo v proizvodnji Ti02 ali uvesti koristno uporabo odpadne titanove sadre (zajema tudi odpadne kisle vode).
V novem poslovno blagovnem centru Cinkarne so DE Marketing, posebna finančna služba ter skladišče, ki si počasi utira pot k novi organizaciji.
linije- Naš predlog je skupna modernizacija in rekonstrukcija piritne in ferosulfatne linije KKČ (doseganje še manjšega onesnaževanja okolja kot ga predvideva program sanacije ob malenkostni povečavi zmogljivosti).
3- Odvod dimnih plinov iz ferosulfatne sušilnice v 100-metrski dimnik. Naš predlog je zamenjava mazuta z zemeljskim plinom in vgraditev bolj učinkovitega filtra za prašne delce ferosulfata.
4.	Čiščenje prelivnih vod iz odlagališča sadre v Bukovžlaku. Naš predlog je, da je kljub izgradnji vsega potrebnega za ponovno čiščenje prelivnih vod v obratu nevtralizacije Ti02, ponovno čiščenje strokovno nepotrebno, saj so vode primerne za izpust v vzhodno Ložnico in predlagamo opustitev te naloge.
5.	Čiščenje dimnih plinov na čistilni napravi Schnakenberg. Naš predlog je, da se naloga okarakterizira kot izvršena. Z veliko zakasnitvijo sicer naprava deluje od januarja letos, tako da že zmanjšujemo emisijo žveplovega trioksida za 95 odstotkov z ozirom na dosedanjo.
Najbolj trd oreh predstavlja seveda ustavitev KKČ linije, pri kateri bi s predlagano modernizacijo uspeli zmanjšati emisijo za 20 odstotkov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Cinkarniški strokovnjaki so namreč prepričani, da togo vztrajanje na obstoječih nalogah brez tehtnega razmisleka in iskanja boljših rešitev ni smotrno, saj so z napredkom tehnologije ponudili boljše rešitve, ki so tudi bolj učinkovite pri zmanjševanju onesnaževanja, hkrati pa tudi ekonomsko dosti bolj upravičene. Enakega mišljenja je bila tudi skupina za oceno posegov v okolje SEPO pri Inštitutu J. Štefan iz Ljubljane, v končnem poročilu ocene dosedanjih rezultatov ekološke sanacije v Cinkarni, ki je bila izvršena marca
Poslovanje DO 81-85
(Nadaljevanje iz prve strani)
-	povečanje donosnosti prodanih izdelkov
-	zmanjšanje vseh vrst poslovnih stroškov.
Ocenjujemo, da se konjuktu-ra za skoraj večino naših proizvodov zmanjšuje. Finančna disciplina je v upadanju, vedno več imamo težav s tekočo likvidnostjo- Stroški distribucije naraščajo. Splošno poslabšanje pogojev gospodarjenja je Marketing spremljal s povečanim delovanjem na naslednjih področjih:
Prodaja doma in izvoz
Tu smo s politiko cen in vezano prodajo uspeli zagotoviti dobre rezultate in nevtralizirati izdatno povečanje cen nekaterim surovinam (cink, žveplo). Na področju izvoza smo dosegli velike uspehe, saj je v letu 1985 Cinkarna izvozila za preko 30 milijonov dolarjev, od tega 13,5 milijona dolarjev na konvertibilni trg. Tudi struktura izvoza se spreminja v prid izdelkom višje stopnje predelave-Devizni položaj
Cinkarna potrebuje za 6 milijonov dolarjev več uvoza, kot ima konvertibilnega izvoza. Različne poti za pridobivanje deviz so zagotovile zadostno količino deviz, le dinamika nabave uvoženih surovin je povzročila nihanja v proizvodnjah, s tem pa slabše rezultate v posameznih obratih in slabše varnostno politične razmere v teh okoljih (manjši dejanski prispevek, premeščanje delavcev itd ) Raziskava trga, propaganda, pospeševanje prodaje so vedno bolj pomembni dejavniki pri izvajanju poslovne politike-Združevanje dela in sredstev Za zagotavljanje surovin se v naši DO združujejo precejšnja sredstva z drugimi DO širom
Jugoslavije- Vendar pa med večino partnerjev še vedno ni trajnega ekonomskega interesa. Veliko SaS je le fasada za dvigovanje cen. Skupno vlaganje, temelječe na dohodkovnem interesu ne živi med ozdi, kot tudi ne med tozdi v sami Cinkarni. Na osnovi združevanja med tozdi so bili realizirani naslednji projekti:
-	nakup Tehnomercatorja in oprema za DSSS
-	oprema za I. fazo skladišča
-	izgradnja Vzdrževanja na novi lokaciji
Kljub nezaupanju med tozdi in kreditnimi odnosi, pa smo z SaS o združevanju dela in sredstev dosegli pomembno zmago za učinkovitejšo delovno organizacijo. Podpisan je sporazum o združevanju sredstev v DO za izgradnjo obrata BaS in modernizacijo Litopona. Posebna finančna služba skrbi za prelivanje sredstev in ob spoštovanju dogovorjenega ni potrebno ukinjati žiro računov ter cele tozd, kar v nekaterih delovnih organizacijah posamezniki že na glas razmišljajo.
Razvojna, inventivna dejavnost
Z organizacijo, ki smo jo sprejeli 1980. leta, smo poslovne in razvojne funkcije združili. Pri kritični analizi našega dela ugotavljamo, da v dolgoročnem smislu zagotavljajo perspektivo le tisti uspešni razvojni projekti, ki so podprti tudi z marketingom in financami. Zato smo do razvojno raziskovalne dejavnosti kritični. Danes imamo v Cinkarni že realiziranih veliko razvojnih nalog, izdelan je dolgoročni razvoj Cinkarne, razvita je IN DOK dejavnost, registrirani smo kot razvojno raziskovalna dejavnost. V razvojno raziskovalno delo je razvojna služba uspela pritegniti tudi druge strokovne sodelavce, ki niso organizacijsko vezani na to službo. Se vedno pa so za uspešno delo razvoja nekatere zavore, ki jih bo potrebno čimprej razrešiti. To so zlasti:
-	kadrovska okrepitev razvojne dejavnosti in sistematski razvoj kadrov,
-	dvotirnost med razvojno službo in tehnološko pripravo v TOZD: opredeliti vlogo RS in tehn. priprav
-	nabava ustrezne opreme
-	motiviranje kadra za kreativno in inventivno delo
-	prostorske rešitve
Kljub nekaterim težavam pa je Cinkarna po razvojni dejavnosti med boljšimi delovnimi organizacijami v občini. Priključevanje v II. fazo projekta je pozitivno ocenjeno.	j.
Bistvo delegatskega sistema niso povratne informacije
Institucija delegatskega sistema je še mlada, saj je od uvedbe delegatskih načel minilo komaj enajst let. Tako se generacija, ki je ta sistem uvedla, srečuje z najrazličnejšimi problemi in težavami, ki jih bolj ali manj spretno rešuje. Toda porajajo se vedno nova in nova vprašanja, ki ne dovolijo »spanja na lovorikah«, temveč stalno budnost in iskanje novih možnosti.
Letos se bliža h koncu tretje mandatno obdobje delegatov (13. marca 1986 bodo volitve). Po pričakovanjih teoretikov delegatskega sistema naj bi le-ta zaživel že v polni meri, saj omogoča ljudem neposredno odločanje o vseh področjih njihovega življenja in dela. Toda ni tako! Nastaja celo vedno več problemov, pri čemer so na boljšem delegacije za družbenopolitične skupnosti, medtem ko sestanki delegacij za posamezne interesne skupnosti čestokrat niso niti sklepčni. Kje naj iščemo vzroke za takšno stanje? Razlogi vsekakor niso enostavni. niti ne površinski, še manj pa rešljivi v kratkem času. Prav gotovo bo steklo še precej Savinje v Savo, preden jih bomo, ne rešili, temveč dodobra razumeli.
Delovanje delegatskega sistema v posameznem okolju (delovnem ali bivalnem) je največkrat odvisno od nekaterih zanesenjakov, ki »porivajo voz dalje«.
Večina (volilci) pa se lepo uspava in je vesela, da ima na sestankih občinske skupščine vedno svojega delegata in obenem nobenih problemov z zagotavljanjem prisotnosti na sejah. Tak delegat spočetka še išče impulze pri volilcih, toda ko spozna, da pri njih ne dobiva ustreznih predlogov in prav tako ne pomoči s strani strokovnih služb, dela v glavnem zaradi veselja do takšnega posla ali pa ožjih interesov. Ko je treba kakšno na-
pačno odločitev (ki je napačna ravno zato, ker je o njej po sili razmer odločala manjšina) kritizirati, pa vsi dvignemo »glave iz peska«. Kdo je kriv? Ali delegat ali delegatski sistem ali vsi volilci?
Kakorkoli že, volitve so pred vrati- Zakon o volitvah se je nekoliko spremenil in sicer pri oblikovanju delegacij v skupščinah SiS- Tako bomo v Cinkarni imeli za vsako SiS skupno delegacijo iz vsake tozd in DSSS, glede na število zaposlenih: DSSS - 5 delegatov Vzdrževanje - 4 delegate Kemija Celje - 2 delegata Grafika - 2 delegata Metalurgija - 3 delegate Veflon - 1 delegat Transport - 1 delegat Ti02 - 2 delegata Energetika - 1 delegat.
Skupaj: 21 delegatov.
To pomeni, da bo imela skupna delegacija za vsako SIS (ki pa jih je 10) 21 delegatov. S tem bomo bistveno zmanjšali število delegatov.
Za oblikovanje skupnih delegacij mora delavski svet TOZD in DSSS skleniti poseben Samoupravni sporazum.
Število delegatov se bo tako zmanjšalo iz 598, kolikor jih je bilo doslej, na 270. Delegacija za zbor združenega dela ostaja ista, še vedno je 9 delegatov iz 9 tozd in DSSS, (tozd Kemija v Mozirju spada v mozirsko občino).	_g0.
Družboslovni dnevi »85 na temo Cinkarna
Z reformo srednjega izobraževanja je nekdanja gimnazija v svojem programu v praksi izpeljala poskus spoznavanja oblik in metod znanstveno raziskovalnega dela. V juniju 1985 so drugič izvedli družboslovne dneve v Cinkarni. Več različnih skupin dijakov je obdelalo problematiko naše delovne organizacije z različnih vidikov. Izdelali so poročila in jih objavili v Biltenu.
Skupina samoupravljanja je izvedla anketo, s katero so hoteli izvedeli, kolikšen je vpliv izobrazbe, starosti in socialnega stanja na razporeditev delavca
na dela in naloge, zadovoljstvo in inovacijsko dejavnost. Zanimiva sta podatka iz te ankete. Večina anketirancev je izjavila, da inovirajo zaradi višjih osebnih dohodkov, medtem ko je večina mlajših na vprašanje, kaj jih spodbuja k inovativni dejavnosti odgovorila, da želja po večji samostojnosti.
V drugih skupinah so dijaki, prav tako kot v uvodniku profesor IvanGrobelnik ugotavljali, da bi bilo dobro projekt zgodovinskega razvoja delovne organizacije v prihodnjih letnikih nadaljevati.	-go-
Akcijska konferenca
Potreba po vsestranski enotnosti komunistov
Da je Cinkarna zaradi razprav o dolgoročnem razvojnem načrtu v središču pozornosti, je potrdila tudi razprava na januarski akcijski konferenci ZK, saj so bile razprave naravnane v naš bodoči razvoj, vse drugo pa je bilo tokrat potisnjeno na stran.
Skoraj vsi razpravljalci so poudarjali, kako pomembna je v današnjem položaju vsestranska enotnost in povezanost komunistov v vsej delovni organizaciji, posebej še enotnost mnenj vseh strokovnih kadrov, saj ima o razvojnem programu malodane vsak svoje mišljenje: ali je privržen predlogu, ga zavrača, ali pa se še sprašuje oziroma išče, kaj je prav in kaj ne- Pri tem pa pogrešamo odkritost, iskrenost in objektivnost informacij. Nekateri zato menijo, da je slaba propaganda, naperjena proti Cinkarni, namerna. Zato bo bitka za razvojni program in nove predlagane spremembe iz ekološkega programa težka, in bo, po besedah sekretarja občinskega komiteja ZK Staneta Meleta, težko upoštevala vse naše predloge-
Bitka za naš plan
Prvi je o teh problemih spregovoril Dani Podpečan, programski vodja KPO: Razprave o Dolgoročnem razvojnem programu Cinkarne so se začele v prvih dneh po novem letu- Pri-ppmbe družbenopolitičnih skupnosti Celja so izvirale predvsem iz nezadostnega poglabljanja v naše dokumente, ne izključujemo pa tudi vpliva negativnega pisanja novinarjev v javnih glasilih. Razpravljalci nam najbolj zamerijo prevelik delež načrtovane bazne proizvodnje- Dejstvo je, da Cinkarna ne more opustiti baznega področja proizvodnje- Delež bazne kemije in predelave naj bi bil v razmerju ena proti ena. Predelovalna industrija pa ne more rasti tako hitro, ker so potrebe že zadostne. Naša predelava ima sicer zmogljivosti, ni pa rešena njena reprodukcijska sposobnost, da bi sama sebi zagotavljala devize za surovine.
Doseženo in predvideno razmerje bazne in predelovalne industrije zagotavlja ekonomsko stabilen položaj, uravnoteženo devizno bilanco in skladen razvoj Cinkarne.
Organi DPS pa gledajo tudi na dobre strani predlaganega dolgoročnega programa Cin-
karne. Pozitivno so spregovorili o predelovanju odpadkov, oziroma njihovi koristni uporabi, vendar pogrešajo alternative. Tudi ocena našega vztrajanja na dosedanjih programih je bila dobro sprejeta, in izboljševanju kadrovske politike ter vzgoji kadrov, bo potrebno v načrtih dati večji poudarek. Uspešen bo na-mfeč le tisti, ki bo danes znal vlagati v raziskovalno dejavnost in vse te prednosti izkoristil za svoj razvoj«.
Razpravljalec je zaključil, da pričakuje v naši delovni organizaciji glede dolgoročnega načrta vsaj take razprave, kot zunaj nje.
V nadaljevanju je Jože Ko-rent, obratovodja piritne linije podal zanimivo idejo, ki bi jo bilo moč razvijati. Celju bi lahko ponudili toplotno energijo (namesto ekološko nečiste kotlovnice) iz Cinkarne, ki bi jo razvijali s pomočjo praženja pi-ritnih ogorkov.
Zelo argumentirano je obrazložil tudi predlog Cinkarne, da še naprej obratuje piritna linija KKČ, ki jo je potrebno le temeljito sanirati.
Razpravljali so tudi o inovacijski dejavnosti, uporabi gudro-na in dohodkovnem povezovanju s partnerji, ki ga bo potrebno načrtovati kratkoročno in dolgoročno.
Komunisti so v razpravi pravzaprav ugotavljali da enotnost mišljenj v Cinkarni ruši prav dolgoročni načrt in ekološki problemi, k čemur jih spodbuja tudi javno mnenje- Sklenili so, da bo potrebno več akcijskih konferenc na leto, kjer bodo lahko vsi demokratično pojasnjevali svoja mnenja in poglede, predvsem o najvažnejših problemih naše delovne organizacije-
Zveza komunistov je namreč še v težjem položaju zaradi krize gospodarskega sistema. Komunisti morajo biti nosilna sila za uvajanje optimizma, torej ne smejo dopustiti apatičnosti, neučinkovitosti, biti morajo dobri organizatorji se opirati na realne perspektive, skratka, odgovorni za izboljšanje njihove vloge v sedanjem trenutku-
Tajne volitve
Delovni predsednik akcijske konference je bil Leopold Slapnik, člana pa Nevenka Laščak in Silvo Ramšak. Navzoč je bil tudi Stane Mele, sekretar OK ZKS Celje. Sprejeli so predlog spremembe 47- člena poslovnika o delu OO ZK v delovni organizaciji, kjer se v predsedstvo akcijske konference predlaga 9 kandidatov (iz vsake OK ZK eden) izvoli pa se pet članov s tajnim
glasovanjem. Izvoljeni člani predsedstva pa na svoji prvi seji izvolijo predsednika.
V predsedstvo akcijske konference OO ZK so bili izvoljeni: Mira Gorenšek, Jože Farčnik, Stane Jakše, Marko Tukarič in Jože Hernaus. Na prvi seji so izvolili za predsednika predsedstva akcijske konference Marka Tukariča za njegovega namestnika pa Miro Gorenšek-
Komunisti, zbrani na akcijski konferenci
Poročilo dosedanjega predsednika predsedstva akcijske konference Z K
V preteklosti smo se srečevali z nekaterimi specifičnimi problemi, kot so:
Usklajevanje odnosov med TOZD, skupnimi službami in vodstvom podjetja. Pri medsebojnem usklajevanju smo hitro našli načelna in zelo težko konkretna soglasja, ko bi se posamezna temeljna organizacija morala začasno odreči svojih ambicij v prid enotne in učinkovite DO. S tem se srečujemo še danes, saj bi nekatera okolja rada urejala po svoje v preteklosti že utečene tokove, kot so sklad skupne porabe itd- Reševanje takih problemov je oteženo, saj vsak najraje prebere iz zakona o ZD le tisto, kar mu je v danem trenutku v prid, od teženj po uveljavitvi »tovarne v tovarni«, do izrekanj ukrepov družbenega varstva ali celo ustanovitvi enovite DO, kar je v nekaterih krogih v Sloveniji zelo privlačna rešitev.
Pomanjkanje strokovnega, timskega, kolektivnega dela, z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem. Te pomanjkljivosti so se v preteklosti manifestirale širše v KPO, prisotne pa so tudi na drugih ravneh, le da se ne odražajo tako močno.
Spomnimo se razmer v DE Marketing, ko je šlo za delno reorganizacijo službe, spomnimo se očitkov, ko smo krivili za pomanjkanje dobrih razvojnih usmeritev tovariše iz razvojne službe, nismo pa jih vprašali, če imajo postavljene usmeritve razvoja, če imajo dovolj usposobljenega kadra, kakšne pogoje
za delo imajo itd- Spomnimo se naših medsebojnih odnosov, tudi odnosov med strokovnimi delavci, ko smo reševali npr. inovacijske predloge. Timsko in kolektivno delo zahteva zrele ljudi in verjetno le načrtovana politika razvoja kadrov lahko to omogoči.
Vpetost v širši prostor, slabšanje ekonomskega položaja delavca, odtujevanje temeljnih samoupravnih pravic in inflacija formalnega odločanja, so tudi povprečnega člana ZK potisnili na obrobje. Akcijska konferenca in njeno predsedstvo je po veljavnem statutarnem sklepu le koordinacijsko telo med OO ZK, z ohlapno in šibko statutarno opredelitvijo- Verjetno bo nov kongres tudi akcijskim konferencam dal vsaj tako vlogo, kot jo ima danes koordinacija med OO ZS. Vprašanje neučinkovite akcijske povezanosti v DO in SOZD sem izpostavil na problemski konferenci pri CK ZKS.
V bodoče, posebno, ko bo kongres okrepil vlogo akcijske konference smatram, da bo potrebno v ZK:
vrniti delo komunistov na izhodišče programa in statuta, ponovno uveljaviti kritiko in samokritiko. Potrebno bo organizirano uveljaviti stališča OO ZK in akcijske konference komunistov preko samoupravnih organov in drugih DPO, delegacij in strokovnih služb ter okrepiti vr-
(Nadaljevanje na 4. strani)
ste ZK z mlajšimi in poštenimi delavci z načrtno kadrovsko politiko-
Pri realizaciji teh aktivnosti bo Z K Cinkarne tako idejno in akcijsko okrepljena, da bo lahko reševala probleme kot so: Konsolidacija vseh kreativnih sil pri realizaciji nalog, ki so pomembne za učinkovito Cinkarno. Danes je še vedno prisotno nasprotje med proizvodnimi tozdi in tozdi skupnega pomena, med tozdi in DSSS. posameznimi službami.proizvodnjo in režijo, kot da nismo vsi del Cinkarne in da v okviru delitve dela ne prispevamo vsi k boljšemu jutri. Uveljaviti je treba načela nagrajevanja po rezultatih dela, kjer lahko kreativna, produktivna in inventivna dela dobro nagradimo tudi brez napihovanja analitičnih ocen, indeksov in postavljanja »raznih vodij«. Uveljaviti v praksi spoznanje, da je razvojno raziskovalna dejavnost porok za integralni inovacijski proces, daje v to dejavnost
potrebno vlagati, jo razvijati in negovati, da se bo jutri lahko Cinkarna tudi enakopravno vključila v mednarodno delitev dela, v klub razvitih, ki ne prodajajo le mišice in znoj-Uveljaviti moramo integralni informacijski sistem in se vključiti v svet informatike, s ciljem, zagotavljati učinkovito in racionalno proizvodnjo, in nenazadnje, zagotoviti tako klimo in pogoje v Cinkarni, da bo razvoj kadrovske politike usposobil in indentificiral take nosilce posameznih funkcij, ki bodo lahko te probleme uspešno reševali.
Tovarišice in tovariši, vsem članom predsedstva, pa tudi vsem sekretarjem in vsem komunistom se zahvaljujem za pomoč’ in sodelovanje- Prav tako se zahvaljujem tudi predstavnikom drugih DPO, samoupravnim organom in vsem delavcem kolektiva.
Prepričan sem, da bo to sodelovanje med vami in novo izvoljenim predsedstvom še boljše.
10.KCNGRIE5 ZKS
Predstavljamo vam
Vlarjan Drev
Obvezujoče naloge
Ob koncu lanskega leta so osnovne organizacije Zveze komunistov v delovni organizaciji opravile volilne postopke in izvolile nove sekretariate in sekretarje. Kako si bodo v svojih okoljih prizadevali uresničevati začrtane poti Zveze komunistov, kako bodo skušali postali učinkoviti, kako bodo krepili vlogo te družbenopolitične organizacije in enotnost v njej, so povedali sekretarji s svojimi mnenji, ki jih objavljamo spodaj:
Menim, da delo osnovne organizacije v Titanovem dioksidu pod vodstvom prejšnjega sekretarja ni bilo dobro. Novemu sekretariatu in meni kot sekretarju je naložena dolžnost, bolje nadaljevati dosedanje delo. Naša delovna organizacija si v današnjem stabilizacijskem času prizadeva za čim večjo proizvodnjo in kakovost izdelkov. Titanov dioksid prav gotovo zavzema vodilno mesto v verigi izdelkov naše delovne organizacije- Zato
se je potrebno v največji meri zavzemati za rekonstrukcijo in modernizacijo, saj bi s tem lahko občutno povečali proizvodnjo. Poseben poudarek je potrebno dati kakovosti izdelkov, saj bomo le na ta način dosegli zadani cilj. S tem je povezana tudi ekološka problematika. Naša temeljna organizacija je do sedaj vložila veliko dela, znanja in truda za čistejše okolje. Prepričan pa sem, da ne bo ostalo le pri tem.
Izstopov iz članstva Zveze komunistov v naši temeljni organizaciji ni- Naš cilj je zadržati stabilnost osnovne organizacije, sprejemati nove člane ter se zavzemati za aktivnejše sodelovanje članov, predvsem pri reševanju tekoče problematike.
Dobro delo in polna izkoriščenost strojev bi lahko izboljšala materialno stran delavcev. Tako bi se zmanjšale socialne razlike in izboljšal standard.
Dragiša Jankovič - Titanov dioksid
Osnovna organizacija Zveze komunistov v Metalurgiji ima posebnosti, ki so značilne za večino osnovnih organizacij v naši delovni sredini in ožji ter širši družbenopolitični skupnosti, kjer je proizvodnja težka in organizirana v več izmenah. Kriza v naši družbi, ki se pozna tudi v Zvezi komunistov, se kaže v tem, da se je začel spreminjati odnos do nekaterih vrednot, ki so se oblikovale stoletja, zlasti pa potrdile v polpreteklosti.
Brez dvoma je Zveza komunistov nosilka pozitivnih prizadevanj v proizvodnem, upravnem in samoupravnem procesu. Prepričan sem, da jedro delavskega razreda dobro dela in da je pripravljeno nadaljevati s prizadevanji kljub temu, da ni vedno zadovoljno s pogoji življenja Mislim, daje Zveza komunistov najbolj odgovorna za položaj delavskega razreda, je pa kljub vsemu največ naredila za reševanje konfliktov. Morda preradi sprejemamo kritike in dovoljujemo, da se vse nepopularno skriva v množici- Skratka, potrebno je preiti v ofenzivo, ki bo gotovo izboljšala položaj naše družbe in s tem tudi njene avantgarde.
Emil Dokler-Metalurgija
V naši osnovni organizaciji bomo morli v prihodnjem obdobju okrepiti politično delo. Vsi skupaj se bomo morali idejnopolitično usposobiti tako, da bomo lahko pri svojem delu postali učinkoviti in prodorni pri reševanju problemov.
Prav tako pa moramo člani ZK dajati ugled pri delu na svojem delovnem mestu, prisluhniti težavam in problemom sodelavcev v okolju, kjer delajo.
Mislim, da moramo člani utrditi ugled Zveze komunistov, toda to ni le stvar posameznika, temveč akcija vseh članov na vseh ravneh. V prihodnjem obdobju mora naša osnovna organizacija povečati napore v dveh smereh:
-	oživiti delo mladinske organizacije v tozdu
-	pridobiti nove člane
Delo članov naše osnovne organizacije se mora okrepiti tudi pri reševanju tekočih gospodarskih in ekonomskih problemov naše tozd- Ne sme nam biti vseeno, kakšen je ekonomski položaj delavca in kako je temeljna organizacija uspešna pri izvrševanju sprejetih letnih načrtov.
Bombač Alojz-Grafika
Vsi vemo, daje Zvezo komunistov zajela v preteklem obdobju pasivnost oziroma monotonost in da sedaj, z ozirom na družbenoekonomski položaj, že nekaj časa čutimo potrebo po močnejšem uveljavljanju in utrjevanju vodilne vloge ZK nasploh. Da bi se temu še bolj približali, moramo vso našo na-daljno pozornost posvetiti dogajanjem, ki krojijo življenje v tozdih in DO. Komunisti Cinkarne moramo prvi razpravljati, dajati mnenja in odločitve, šele nato ostale DPO, kajti sedaj se dogaja obratno. V tem smislu je potrebno posvetiti tudi več pozornosti pomembnemu vprašanju povezave mladinske organizacije z Zvezo komunistov. Pomembno je tudi politično izobraževanje članov ZK. ki ga sedaj skoraj ne poznamo.
Se bi lahko našteval smernice za oživljanje vloge Zveze komunistov v delovni organizaciji, vendar sem mnenja, da moramo najprej razviti naštete osnove, šele potem bomo lahko gradili naprej-
Stanc Jakše-Kemija
Ko sem sprejemala mesto sekretarja osnovne organizacije ZK sem se zavedala, da je pred mano mnogo pomembnih nalog. Med najpomembnejšimi je prav gotovo ta, da člani ponovno pridobimo tisti pomen, zaupanje in vlogo, ki jo je Zveza komunistov že imela. Zavedam se, da je to težka in odgovorna naloga, ki jo bomo lahko izpeljali le z enotnostjo in angažiranjem vseh članov.
Ocenjujem, da je zaupanje delovnih ljudi v delo ZK upadlo. Mislim, da so vzroki v razdvojenosti same organizacije. Nezaupanje v delo ZK je tudi v tem, ker na sestankih vse preveč ponavljamo ene in iste stvari. Za realizacijo pa nam vse prepogosto zmanjka moči. Tako sicer dobri slepi ostanejo le na papirju.
Med članstvom bi moralo biti več akcijske pripravljenosti za delo.
V partijskih dokumentih - programskih usmeritvah za delo komunistov - sprejemamo sklepe. s katerimi želimo preprečiti odtujevanje samoupravnih pravic delavcev, oziroma doseči to, da bi delavec bolj odločal o rezultatih dela in manj o formalnih aktih.
Tako bi morali biti člani ZK bolj odločni, da bi pravica odločanja ostala v rokah delavskega razreda. Le-to in krepitev delovne zavesti nam bo pomagalo, da bomo utrdili vlogo ZK.
Nevenka Laščak-Vcflon
Najvažnejše, da izboljšamo delo osnovne organizacije Zveze komunistov je da posvetimo več časa idejnopolitičnemu usposabljanju članov, kajti v minulem obdobju izobraževanje članstva ni potekalo po programu. Odgovornost članov se mora znatno poostriti. Potrebno je tudi budno spremljanje varnostno političnih razmer ter izvrševanje nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite- Dosledno je potrebno izvajati programska izhodišča ZKJ, ter izhodišča obeh kongresov. Največjo pozornost pa moramo posvečati sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v tozdu. Vse zgoraj omenjene naloge pa morajo biti usmerjene na področje gospodarske stabilnosti naše samoupravne socialistične družbe. Zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda mora postati gibalo celotnega življenja v naši samoupravni družbi- Ne, da prevzema oblast, postati mora partija gibanja. Partija, ki bo za sabo potegnila ves delavski razred, delovne ljudi in občane naše države v skupni boj za gospodarsko stabilnost gospodarstva-
Branko Kozovinc-Vzdrževanje
V osnovni organizaciji bomo morali okrepiti politično delo. Člani ZK se bomo morali idejno in politično usposobiti, da bomo lahko učinkovito delali v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organih.
Zaostriti bomo morali odgovornost za izvrševanje nalog in sklepov, ki predstavljajo sedaj resno pomanjkljivost v delovanju Zveze komunistov. Komunist v pravem pomenu besede je človek, ki uživa zaupanje delovnega in življenjskega okolja. Zaupanje pa si lahko pridobiš samo z pozitivnimi lastnostmi, biti moraš delaven, požrtvovalen, resnicoljuben. discipliniran, samokritičen, pošten, vztrajen, tovariški. Komunist se ne sme bati in izogibati
kakršnekoli odgovornosti, pa naj je še tako težka. Političnega dela komunista ni mogoče ločiti od njegovega osebnega življenja, komunist mora biti vedno in povsod zgled ljudem in ciljem Zveze komunistov. Komunist se mora tudi nenehno učiti ob vsakodnevni praksi in to usklajevati z znanostjo marksizma. Biti komunist tudi pomeni, boriti se za boljšo družbeno ureditev in boljši jutri.
Franc Kolar-Transport
Mislim, da smo si ugled člani Zveze komunistov zapravili sami.
Tako tisti, ki so ta ugled soustvarjali in so še vedno »na oblasti,« kot tisti, ki bi ga naj vzdrževali in se za to oblast »borijo«. Menim, da so forumi ZK preveč stari tako po načinu dela, kot tudi po strukturi članov. Dokler pa tudi sami tega ne bodo priznali, bomo še vedno le govorili o istih zadevah na podoben način.
Malo je takih, ki so revolucionarni vse svoje življenje- Morali se bomo vsi skupaj spomniti, kakšni so bili komunisti po svojih značilnostih, zaradi katerih bi naj bili sprejeti v ZK takrat, ko je bil ugled ZK ustvarjen. Danes pa smo vse preveč »komunisti« le med delovnim časom in takrat, ko smo na sestanku Glede na naš sedanji družbeni trenutek sem mnenja, da je to čas. v katerem si bomo člani ta ugled povrnili, ali pa povsem zapravili Več časa bomo morali posvetiti lastnemu izobraževanju.
Doseči moramo tudi lo. da se bomo znali pogovarjati demokratično, da bomo iz razprave izluščili najboljše in iz tega izoblikovali smernice za svoje delo. Vsi si bomo morali prizadevati. da bomo svoje sklepe tudi uresničili in jih izvajali ter tudi ocenjevali, kdo jih dejansko izvaja in kdo ne. ter se na podlagi takšnih ocen tudi znali komu odreči-
Prav tako bomo morali pri delu pomagati mladim in njihove in-
terese tudi uveljavljati. Le tako bomo ustvarili možnosti, da bodo mladi pripravljeni za vstop med člane Z K. Dokler mladi ne bodo imeli zaupanja v članstvo in organizacijo, ki nas združuje, tako dolgo ne bomo mogli računati na kvaliteten kader iz mladinskih vrst.
Prav tako moramo doseči, da bomo samoupravljanje dali v roke vsem delavcem in ne samo delegatom, ker so za to sposobni, če jim bomo le nudili primerna gradiva, ki bodo razumljiva vsakomur. Prav tako se moramo truditi, da ne bo prihajalo do navideznega odločanja z potrjevanjem že izvršenih zadev, ter odgovorne za takšne primere tudi kaznovati-
Zavedam se, da je na določene zadeve težko vplivati, prav tako pričakovati rezultate v kratkem času, vendar, če stvari ne poizkušaš spremeniti, se same od sebe prav gotovo ne bodo.Tako je tudi z ugledom, ki si ga - hote ali nehote - ustvarjaš sam, a ga imaš šele takrat, ko ti ga priznajo drugi!
Silvo Ramšak-DSSS II.
Mislim, daje v bodočem mandatnem obdobju najvažnejše, da uresničujemo zastavljeni program dela Zveze komunistov, ter da smo nenehno vpeti v gospodarjenje, kadrovsko politiko in izobraževanje članstva- V našem delovanju, ko bomo budno spremljali vsa dogajanja, se mora čutiti prisotnost Zveze komu-tov. Pričeti moramo tudi z poudarjanjem in zaostrovanjem odgovornosti na vseh ravneh. V prvi vrsti pa moramo oživiti delo mladine, da bo lahko so-kreator naše aktivnosti ter naš učinkovit naslednik.
Jernej Ozis DSSS I.
Sindikat zahteva uresničevanje sklepov
Komisija za sklepe, ki je bila izvoljena na prvi ustanovni seji konference OO ZS Cinkarne, je predlagala v sprejem novemu izvršnemu odboru kar 29 sklepov. O problemih in pomanjkljivostih so namreč delegati odkrito in kritično spregovorili. Na osnovi take razprave pa so bili izoblikovani naslednji sklepi:
Sindikat zahteva od poslovodnih organov, da čim prej odpravijo neodgovorno obnašanje, negospodarnost, nered in nedisciplino v vseh okoljih, kjer je to prisotno, in vzpostavijo tovariške in dobre medsebojne odnose- Nadalje zahteva, da se skrbno posvetimo organizaciji dela in poslovanja ter začnemo odkrivati vzroke neučinkovitosti poslovanja tam, kjer ne dosegamo načrtovanih ciljev. Preprečiti je potrebno odtujevanje in škodo na družbenih sredstvih, urediti evidenco osnovnih sredstev ter izdelati kriterije za nabavo in uporabo službenih vozil.
Sklepi se nanašajo tudi na organizacijo družbenopolitičnih organizacij, ki ni nova stvar, vendar je v zadnjem času precej zamrla in se pozabila. Tako na primer sindikat zahteva, delovanje samoupravnih delovnih oz. sindikalnih skupin. Nadalje so v sklepih upoštevani predlogi za ustanovitev delovnega mesta organizatorja kulturne dejavnosti, za organiziranje »cinkarniških dnevov« in zgraditev objekta širšega pomena za samoupravno, kulturno, športno in dejavnost Ljudske tehnike. Sklepi govorijo tudi o zagotavljanju osebnih dohodkov po delu ter dokončno izdelavo sistema dejanskega prispevka. Narediti se mora analiza vzrokov in nastanka nesreč pri delu, zaradi slabih pogojev dela, vzpostaviti red v jedilnicah in izključiti alkohol iz reprezentanc-
Sklepi se nanašajo tudi na organiziranost in metode dela sindikata, ki so že tudi znana stvar, z namenom, da se bolj oživi delo te organizacije. Podana je zahteva po izdelavi enotnih organizacijskih pravil za pomoč članom DO ter zagotovi stalen kvaliteten zdravstveni kader v obratni ambulanti- V sklepih tudi piše, da se mora izvajati izobraževanje kadrov za odgovornejše funkcije, ter da se v letu 1986 organizira praktična vaja preverjanja in delovanja SLO, DS in NZ.
Sklepi nakazujejo tudi organizacijo obveščanja, tako da zadolžujejo K PO, direktorje in vodje služb, da bolje in redneje
obveščajo kolektiv.
Sklepi so bili posredovani vsem nosilcem s postavljenimi roki in zahtevo, da so le-ti za vse obvezujoči. Izvršni odbor konference sindikata Cinkarne pa je dolžan nenehno preverjati njihovo uresničevanje.
-go-
gUt
►♦♦♦♦♦Vi s ♦♦♦♦♦♦♦
r
Kako do boljšega sindikata
»Bitko za boljši sindikat je mogoče dobiti z boljšim in drugačnim delom,bol j pogumnim in borbenim vodenjem sindikalne politike!« Tako je splošno mnenje vseh sindikalnih delavcev, ki so bili konec lanskega leta izvoljeni za predsednike osnovnih organizacij in katere vam na teh straneh predstavljamo. Povedali so, kaj menijo o bodočem delu v tej pomembni družbeno-politični organizaciji:
V tekočem mandatnem obdobju bi po mojem mnenju delo sindikalne organizacije in njena vloga v delovnem okolju morala biti usmerjena predvsem v: razvijanje resničnih samoupravnih odnosov na vseh ravneh, v spodbujanje tovariških in kulturnih medčloveških odnosov, v izboljševanje delovnih pogojev, nagrajevanje po delu in rezultatih dela, ki naj bi bili za dejanski prispevek enotni za vse delavce. Kot množična organizacija, naj bi sindikat pomagal pri odpravljanju morebitnih nesoglasij, pomagal delavcem pri reševanju socialnih in stanovanjskih vprašanj. sodeloval pri reševanju kadrovske politike, pomagal pri uveljavljanju in varstvu delavčevih pravic, ki izhajajo iz dela, sodeloval pri delu disciplinske komisije in aktivno sodeloval na delegatskem področju in pri pospeševanju inovativne dejavnosti v tozdu Kemija.
Milica Končan-Kemija
Na področju sindikalnega dela je mogoče še veliko narediti. V tem času, ko pada standard in raste nezadovoljstvo delavcev, mora sindikat skrbeti za gmotno in socialno varnost. V Metalurgiji so obrati, kjer je še vedno prisotno fizično delo, saj je tehnologija zastarela- To delo pa je tudi najslabše plačano. Potrebno je poskrbeti, da nihče od zaposlenih v proizvodnji, ki se s svojim delom uspešno dokazuje, ne bo socialno ogrožen.
Sindikat mora preprečevati spore in reševati nesoglasja, če do njih pride. Potrebno bi bilo poskrbeti, da se v našem tozdu izboljša izobrazba delavcev. To lahko dosežemo z usposabljanjem delavcev iz dela in ob delu-
Morali bi uveljavljati in zagotavljati ustrezne pogoje in osnove delavcem, ki odhajajo v pokoj ter skrbeti za njihovo boljšo socialno varnost, saj so prav upokojenci socialno najbolj ogroženi.
Potrebno je tudi bolje poskr-
Janko Rebov, predsednik izvršnega odbora OO ZS Cinkarne
beti za zagotavljanje pogojev in hitrejše reševanje socialnih vprašanj mladih delavcev, ter se boriti za socialistično samoupravljanje.
Cvetka Šanca-Metalurgija
Minila sta dobra dva meseca, odkar je bilo izvoljeno novo sindikalno vodstvo v Grafiki, in že smo krepko poprijeli za delo. Po samoupravnih delovnih skupinah smo pripravili razprave o pravilniku o različnih oblikah delovnega časa in aktih s področja samoupravne normativne dejavnosti.
V obdobju, ki je pred nami, mora sindikat glede na težke pogoje gospodajenja izpolniti temeljne cilje gospodarske stabilizacije, to je ustvariti možnosti, ki vplivajo na povečanje dohodka, zvišanje rasti proizvodnje (še posebej izvozne) in izboljšanje kakovosti izdelkov. Prizadevati si moramo uveljaviti sistem socialističnega samoupravljanja, opozarjati na morebitne slabosti, pomanjkljivosti in nepravilnosti pri samo pripravi, orgnizaci-ji in izvedbi oblik in načinov odločanja v tozdih.
Uresničiti moramo načelo, da naj bodo sredstva za OD in skupno porabo odvisna od tega, koli-
ko so delavci prispevali k povečanju dohodka z učinkovitejšim gospodarjenjem ter v zvezi s tem izdelati sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Predvsem pa bomo še naprej skrbeli za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev ter obvladovanje socialnih razlik.
Na področju zdravstvenega varstva bomo dali več pobude za preventivo in tako poudarili skrb delavcev za lastno zdravje-
Podpirati moramo organizirano udejstvovanje naših delavcev na kulturnem in športnem področju.
Verjetno ni delavca v Grafiki, ki bi si ne želel normalne preskrbe s surovinami, saj vemo, da pomanjkanje le-teh ustvarja negotovost, ki pa v veliki meri vpliva na slabo razpoloženje.
Zavedamo se. da so pred nami težke naloge. Če jih hočemo rešiti, moramo dobiti pomoč pri družbenopolitičnih organizacijah, vodstvenih delavcih ter v strokovnih službah.
Omenil sem le nekaj bistvenih področij, kjer se bomo morali angažirati z vso odgovornostjo, veliko pa je ostalo tistih področij, ki jih nisem omenil, pa zato niso nič manj pomembna.
Albin Valand-Grafika
Program dela osnovne organizacije sindikata je zasnovan predvsem na nalogah in preverjanju naših sposobnosti pri uresničevanju sprejetih stališč in nadaljni razvoj političnega sistema, saoupravljanja in položaju-delavcev v našem sedanjem sistemu.
Marsikje pa bi lahko dejali, da sindikat ni prav preveč prodoren, zlasti na področju dviganja cen. Ni vseeno, kako sc obnašajo posamezni člani izvršnega odbora sindikata do vseh sprejetih stališč. Za izvajanje nalog moramo biti odgovorni vsi, ne samo predsednik in njegov namestnik. Kljub izmenskemu delu v Titanovem dioksidu delo sindikata nikakor ne bi smelo trpeti. Nalog se moramo lotiti skrbno, vestno in odgovorno.
Jože Ljubič-Titanov dioksid
Najvažnejše pri družbenopolitičnem delu je zagotovitev čim boljšega informiranja, ter stem osveščanje članstva, da je sindikat delavska organizacija in ne privesek nekoga. Delavec mora čutiti stalno prisotnost sindikata kot svojo moč- Pri tem mislim tudi na pomoč članstva,saj izvršni odbor in predsednik ni oblast, ampak le koordinator mnenj in stališč delavcev.
Čeprav je bilo v tozdu Vzdrževanje v preteklem odobju zelo veliko narejenega pri izboljšanju delovnih pogojev vzdrževalcev menim, da bi lahko naredili še več in se hkrati borili za boljši standard vseh nas.
Želim, da bi bili delavci bolj odkriti drug do drugega, da bi v realnosti, v kateri živijo, nenehno opozarjali na probleme, kijih terjajo v njihovem okolju, ne pa za vogalom.
Boris Blažič-Vzdrževanje
V naslednjem mandatnem obdobju bomo posvetili največ pozornosti uresničevanju programov, ko smo jih sprejeli na letni konferenci. Naše osnovno vodilo je, da čim bolje delamo, smotrno izkoristimo delovni čas, več inoviraino, varčujemo z materialom, energijo in surovinami. Prizadevali si bomo tudi za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, uveljavljanje nagrajevanja po delu in učinkovitejše uresničevanje stabilizacijskega programa-
V obdobju, ki je pred nami. se moramo zavedati, da stojimo pred težkimi nalogami, katerih se bomo morali lotiti enotno in predvsem zavestno. Premnogi imajo še vedno zmotno pojmovanje o sindikatu, ker mislijo, da je sindikat samo izvršni odbor in tako vse delo preveč sloni na predsedniku- Delavce je potrebno vključevati v delo sindikata za realizacijo vseh sprejetih sklepov in nalog, ki smo si jih zadali-Potrebno je povečati obtok informacij v tozdu in med tozdi, saj delavci vse prevečkrat dobijo zmotne informacije. Zavzemali se bomo, da se poostri odgovornost do dela na vseh področjih. Delavce je treba spodbujati k boljšemu delu in samoupravljanju
Miro Primc-Energetika
Menim, da je v obdobju, ki je pred nami, ena prioritetnih nalog sindikata aktivno vključevanje v tokove gospodarjenja. Le z dobrim gospodarjenjem bomo v teh zaostrenih pogojih kos nalogam, ki smo si jih zadali, s tem pa tudi ohranili, če že ne izboljšali, gmotni položaj delavcev. Poleg tega bomo skrbeli za izboljšanje pogojev dela, preventivno zdravljenje in za čimboljšo izrabo naših počitniških zmogljivosti.
Nadalje upam, da bomo še naprej dobro sodelovali znotraj delovne organizacije in tako skupaj želi uspehe.
Adolf Janc-Veflon Janez Lovrenčič-Kemija.Mozirje
Ocenjujem, da smo si v sindikatu prizadevali, vendar vseh nalog nismo mogli uresničiti. Čeprav je bil sindikat ves čas prisoten v življenju tozda, še nismo uspeli uskladiti nagrajevanje po delu. V naslednjem mandatnem obdobju bo temu potrebno posvetiti več časa, predvsem pa je pred nami velika naloga - nova organiziranost tozda. Upajmo, da nam bo le-ta prinesla boljše rezultate. Poleg tega je želja sindikata, da bi delavci imeli čim boljše pogoje dela, to pa pomeni obnovitev voznega parka.
Franc Gaberšek-Transport
Potrebno je ustvariti takšne pogoje dela, da bodo ljudje lahko sprostili svoje sposobnosti-Premagati bo potrebno avtar-hične pregrade v vodstvih posameznih služb in tozdov. Z boljšim informiranjem in občutkom, da tudi sami pomagajo upravljati, bodo delovni ljudje bolj elastični in zainteresirani.
Vlado Očko-DSSS
Delegat za kongres
Sindikat kemične in nekovinske industrije Celje je potrdil delegata za 11. kongres sindikatov SRS, ki bo 21. in 22. marca 1986 v Ljubljani, in to našega sodelavca Maksa PEČNIKA. Sprejeta je bila tudi njegova ideja za razpravo o odgovornosti do kvalitete proizvodnje, ki jo bodo v sindikatu oblikovali skupaj s Službo kakovosti in K PO.
Naš pogovor
Odtujevanja družbene lastnine je vedno več
Da je prilaščanja družbenega premoženja vedno več, priča vse večje nezadovoljstvo delavcev, ki ostajajo brez delovnih sredstev in predmetov dela na delovnem mestu. Vprašanje pa je, zakaj je tako, saj vsak doma dobro varuje svojo lastnino, v tovarni pa se obnaša drugače.
V naši delovni organizaciji, kjer imamo organiziran oddelek za zavarovanje z 32 vratarji in čuvaji, ki opravljajo to delo s fizično prisotnostjo vseh 365 dni noč in dan, je bilo lani ugotovljenih le 10 primerov večjega odtujevanja. 12 delavcev pa je bilo zaradi tega izključenih iz DO-Kraje se pojavljajo kar naprej, niti ni moč dobiti podatkov, kaj in koliko vsega zmanjka dnevno, ker so evidence počasne in površne. Po popisu osnovnih sredstev za leto 1985 je bilo ugotovljeno, da 130 osnovnih sredstev, od tega samo v DSSS 84, kratkomalo niso več našli. Temu botruje verjetno tudi veliko škode pri preseljevanju v nove prostore. Skratka, večinoma storilci ostajajo neznani. Navsezadnje pa samoupravna delavska kontrola niti enkrat ni bila pobudnik za razščiščevanje primerov odtujevanja družbenega premoženja-
Kaj vse smo in bomo storili?
Dani Perčič, vodja splošne službe meni, daje za uspešno varovanje družbenega premoženja potrebno spremeniti odnos do varovanja s skupnimi napori vseh tistih, ki lahko zagotovijo varovanje»S tem pa ne mislim, da so samo vratarji, čuvaji in varnostniki dolžni varovati družbeno lastnino, temveč vsi subjekti, od odgovornih služb, do družbeno političnih organizacij.
Menim, da je največ odtujitev v dopoldanskem času, ko je zaradi velike frekvence dostave in odvoza materiala iz skladišč možno med regularnim odvozom izvršiti tudi odtujevanje družbenega premoženja. Odtujevanje
iz skladišč je potrebno rešiti v skladišču, ne pa pri vratarju ob odhodu, kajti količine materialov so tolikšne, da jih vratar brez viličarja ali ostalih naprav ne more prelagati ali ugotavljati vsebine, ki je lahko skrita v ali med regularno vsebino.
Strokovne službe in samoupravni organi pri varovanju družbenega premoženja niso odigrali svoje vloge, saj se sicer ne bi dogajalo, da ni mogoče ugotoviti, koliko ter za kakšne vrednosti je odtujenega materiala. Močno namreč dvomim, da je to, kar odkrijemo in preprečimo vse, kar je odtujenega v delovni organizaciji, zato bodo v bodoče posamezni odgovorni morali problemom odtujevanja posvečati več pozornosti. Le z dobro evidenco in točnimi pregledi proizvodnih, prodanih in neuporabnih surovin ter natančno kontrolo dostavljenega materiala, je možno ugotavljati odtujevanje ter usmerjati kontrolo vozil. Vratar ali čuvaj z rutinskimi pregledi ne more v celoti zagotoviti varovanja družbenega premoženja. Če pa dobi oddelek zavarovanja od služb pravočasne podatke o dogajanjih v skladiščih, lahko z usmerjenimi pregledi odkrijemo storilce odtujevanja. Odgovorni za varovanje družbene lastnine so tudi obratovodje in izmenovodje, ki morajo zagotavljati evidenco o vseh premikih materialov.
Zaradi velike prostorske raztresenosti objektov, investicijskih aktivnosti ter prisotnosti povprečno do 150 tujih izvajalcev dnevno, so pogoji varovanja tem bolj otežkočeni. Za učinkovitost na tem področju je potrebno še izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v oddelku zavarovanja, popraviti in dopolniti nekatera varovana področja, omogočiti vratarjem vzpostavljanje reda pri vstopih in izstopih, opremiti oddelek s prenosnimi radijskimi zvezami ter z. vztrajnostjo doseči spoštovanje reda in discipline. Povedati je potrebno, da pogrešamo predvsem aktiven odnos vseh zaposlenih in družbenopolitičnih organizacij pri odkrivanju storilcev
sredstva v DO in objektih izven delovne organizacije, last Cinkarne. Zadolžena za izpeljavo tega sklepa sta oddelka za zavarovanje in družbeni standard. Nasploh pa bi morale sindikalne organizacije na vseh ravneh kar največ storiti za utrjevanje zavesti o nujnosti varovanja družbenega imetja.
Kako spremeniti zavest in odnos?
Žal se v naši družbi vse bolj uveljavlja koncept, po katerem je družbena lastnina nelastnina. Ta koncept se namreč lahko razvije le v administrativnem upravljanju z gospodarstvom, to je nesamoupravnem položaju delavca. Tudi kritična analiza političnega sistema socialističnega samoupravljanja daje podporo razvijanju družbenolastninske-ga značaja sredstev za proizvodnjo in drugih sredstev dela. Sremeniti je treba določbe, ki ne zagotavljajo smotrno uporabo in učinkovito varstvo družbene lastnine. Zato bo potrebno določiti nove pravne mehanizme in zagotoviti njihovo dosledno izvajanje. Poostriti bo potrebno odgovornost za varovanje družbenega imetja, vendar bo to mogoče le, če bo delavčev zaslužek odvisen od vloženega dela. Večja ko bo ta odvisnost, manj bo kraj.
-go-
Delamo po novem
Pravilnik o različnih oblikah delovnega časa je precej razburil delavce. V razpravah, kjer so bili na dnevnem redu sicer samoupravni splošni akti, so sc dotikali le te teme, kot najbolj zanimive in pereče- Sindikat je menil, da bi o tem pravilniku morali razpravljati že pred novim letom in ne hkrati s samoupravnimi akti.
In kaj je bilo povedano v razpravi o delovnem času? Veliko delavcev je bilo mnenja, da bi morali razmišljati o 40-urnem delovnem tednu za vse delavce v DO, predvsem proizvodni tozdi pa so hoteli, da bi delovna skupnost skupnih služb delala ob sobotah, tako kot oni. Izražena je bila želja, da bi vsaj Kadrovska služba delala od 6. do 14. ure zaradi vozačev. Veliko pripomb je bilo na žigosanje kartic. Ure so velikokrat v okvari. V titanovem dioksidu se že dogovarjajo, da bodo kupili svojo uro za evidentiranje kartic, ki bo nameščena v obratu-
Na delavskem svetu DO je pred-
sednik KPO komentiral poskus prehoda iz 42 na 40 urni delavnik ter predlagal, da se izdelajo analize posledic, če bi tudi mi poskusno prešli na skrajšanje delovnega časa.
Delovna skupnost je v januarju delala še po starem. Od 1. februarja dalje pa veljajo spremembe Pravilnika, kije bil sprejet na delavskih svetih vseh tozdov in DSSS. Novi delovni koledarček so prejeli vsi, a že nanj je veliko pripomb. Morda pa se bomo do konca leta le lahko navadili na spremembe ali pa bomo še naprej negodovali.
go
kaznivih dejanj«.

5
4
Andrej Meze, vodja oddelka zavarovanja meni. da je važno, kakšna je doslednost slehernega delavca pri delu- »Večkrat smo analizirali vzroke pojavov odtujevanja, vendar pridemo vedno do spoznanja, da sam oddelek brez pomoči poslovodnih delavcev in obratovodij pravzaprav ne more dosti narediti. Z razumevanjem dosedanjega vodstva pa smo že naredil tisto, kar prej leta in leta ni bilo mogoče. V preteklosti je namreč bilo preveč toleriranja in seveda premalo odločnosti. Želim, da bi tudi vsi imeli interes pošteno in bolje delati!«
Eden izmed poglavitnih sklepov konstitutivne seje konference osnovnih organizacij sindikata DO je namreč bil, da je potrebno zaradi povečanja pojavov odtujevanja in malomarnega ravnanja z družbenimi sredstvi, uvesti poostreno kontrolo in sankcije za vse delavce, ki odtujujejo in poškodujejo družbena
Cinkarnarjeva pošta
Včasih smo trdo delali za boljši jutri
Vprašujete - odgovarjamo
KAKŠNE SO RAZLIKE MED VREDNOSTJO TOPLE IN HLADNE MALICE
Vprašanje je bilo postavljeno na seji uredniškega odbora 17. jan. 1986, kjer se je delegatom zdelo potrebno objaviti jasen in celovit odgovor.
Nedavno tega sem obiskal in obhodil delovno organizacijo in si posebej .ogledal stari del, v katerem sem preživel večji del svojega življenja. Nisem opazil sicer večjih sprememb v zunanjosti, a srečal sem nekaj sodelavcev in z njimi kratko pokramljal.
Lahko rečem, da mi je življenje in delo v Cinkarni ostalo v trajnem spominu-Menim, da se preteklost in sedanjost kar se tiče pogojev dela in standarda delavcev ne more primerjati. Povedati hočem, kako smo delali včasih. Lahko trdim, da smo delali vse sobote in nedelje, pa nismo dobili nobenih doplačil, niti tople malice, kaj šele delovno obleko- Vse dobrine smo ustvarili s trdim delom, da nam je danes nekoliko lažje in boljše živeti. Morda bodo mlajši delavci negodovali nad tem pisanjem, češ da smo za svoje opravljeno delo dobili plačilo. Resje, dobili smo denar, a zelo malo. Takrat smo se s svojimi predpostavljenimi pogovarjali nekako takole: »Dajmo, fantje, bodimo pridni, da nam bo jutri bolje »Nikoli ne
Moja nesreča
S ponosom in veseljem sem začel s svojim delom v obratu Humovit. S prvimi plačami sem si kupil moped, saj sem si ga v življenju najbolj želel- Ta pa me je tudi skoraj spravil ob življenje.
Spomnim se prvih besed v novem letu, ko mi je zdravnik dejal: »Fant, imel si veliko srečo, da si ostal pri življenju«. V tistih najhujših urah sem si želel le smrt, izginilo je upanje, pa čeprav sem še mlad- Sedaj ležim že mesec dni v mariborski bolnišnici-
Nekega dne so stopili v sobo štirje možje. Približali so se moji
Obvestilo
bom pozabil ing. Pipuša, kije ob neki priliki rekel: »Fantje, lahko mi verjamete, da danes res trpimo-
A kdor bo preživel te težave, bo jutri lažje delal, mnogo več zaslužil, samo potrpeti je treba!« To je bilo leta 1952. Mislim, da so se njegove besede uresničile, le da je razlika v tem. da to ne velja za vse delavce, saj ne dobijo za enako vloženo delo enako plačilo.
Zakaj sploh to pišem? Ko dobim Cinkarnar, čeprav z večjo zamudo, ga rad prelistam. Preberem vse, kar se dogaja v tovarni. Če gre vse dobro, tudi jaz čutim zadovoljstvo, saj mislim da temelji niso bili slabi- Menim, da bi lahko v Cinkarnarju napisali tudi kakšno besedo za tiste delavce, ki so delali v najtežjih časih. Med njimi je bilo veliko zaslužnih, takšnih, ki so dajali mnogo več, kot pa samo »šiht«, mnogo prostovoljnega dela in neplačanih ur. zato da nam bi bilo jutri boljše.
Viktor Domjanič cinkarniški upokojenec
postelji in mislil sem, da sanjam. Vendar ne, bila je resnica, ki jo v življenju nikoli ne bom pozabil. Obiskali so me obratovodja Ante Ivelič, izmenovodja Franc Dečko ter dva sodelavca. Nisem imel besed, le na obrazu se mi je videl nasmeh sreče- Prinesli so mi tudi darilo.
S tem pismom bi se rad zahvalil tem sodelavcem. Posebej se zahvaljujem tovarišu Dečku za vso skrb in trud, ki ga ima z menoj. Vse ostale vodje obratov pa prosim, naj si vzamejo zgled pri mojem izmenovodji in v hudih trenutkih pomagajo delavcem!
Franci Korez
Ceno tople malice potrjuje oziroma določa Prehranski svet pri občinskem sindikalnem svetu občine Celje in je za celotno občino enotna- Trenutna cena tople malice znaša 350.000 din in sicer od 1. februarja 1986 dalje.
Od te cene znaša prevoz 40,00 din in se plača kot transportni strošek tako, da je čista cena malice 310,00 din.
Hladno malico pripravljamo sa-
Namenjeno tistim, ki pišejo anonimna pisma
Prejel sem anonimno pismo in ugotovil, da to ni prvo, ki ste ga pisali v zadnjem letu. Prvo je le zame, ker mi je bila šele pred kratkim zaupana naloga direktorja tozd.
S pismom opozarjate vodstvo v delovni organizaciji in izven nje, na samovoljne in nečloveške, skratka diktatorske odnose vodstva Ti02 do delavcev. Iz pisma je razvidno, da za začetek vidite rešitev v takojšnji menjavi vodstva, potem pa naprej v »iskanju pravice«.
V pismu ste podpisani kot»delavci Cinkarne« in posebej poudarjate, da niste zaposleni v Titanovem dioksidu. To je tudi razlog, da iščem zvezo preko cinkarniškega glasila.
Izjavljam, da glede prejetega anonimnega pisma ne nameravam ničesar ukreniti in pričakujem, da boste izpolnili grožnjo ter se pritožili na višji organ, to je sodišče-
Čestitamo Ramotu
Znova smo dobili potrdilo, da imamo med nami zelo sposobnega oblikovalca- V naši tiskarni dela Ramo SELIMO-VIČ, ki dosega priznanja tudi v jugoslovanski javnosti.
V decembru so v Beogradu izbirali znak za olimpijske igre (leta 1992 v Beogradu). Znak so poimenovali po sotočju-ustju dveh rek. Avtorja osvojenega znaka sta sicer zakonca Stamenovič, vendar je takoj za njima drugo mesto na natečaju zasedel Ramo Selimovič- Na natečaj je
mi in znaša v povprečju 310,00 din, prav tako od 1. februarja 1986 dalje- Povprečni znesek se vzame zato, ker se giblje cena hladne malice od 220,00 din do 630,00 din. V povprečju pa mora znašati 310.00 din. kar preko obračunov kontrolira računovodska služba-
Lastna udeležba delavca trenutno ostaja ista in znaša 35.00 din za blok.
Irena Selčan
Popolnoma nesmiselno je, da na moj sestavek poskušate odgovoriti v cinkarniškem glasilu-Preprosto - ne bom vam odgovoril.
Če menite, da je v vašem pismu vsaj malo resn ee. potem prilezite iz vaših anonimnih lukenj in pogovorite se z menoj kot mož z možem. Če, potem vas pričakujem na svojem delovnem mestu - oglasite se v tajništvu Ti02-
Direktor TOZD Ti02 Štumberger Jože, dipl. ing.
prispelo kar 108 del. Nagrada za prvo mesto je znašala 250.000 din. Spodaj:	drugonagrajeni
znak.
BEOGRAD ’92
Od I 2. 1986 veljajo nove višine avtorskih honorarjev za glasilo Cinkarnar in sicer:
I- Ena tiskana vrsta	16 din
2. Anketa, šala. pesem, satira, glosa ali aforizem	740 din
3. Karikatura	1.000 din
4. Križanka - en kvadrat	24 din
5- Barvni posnetki	800 din
6. Črnobeli posnetki	400 din
7. Posnetki iz drugih slikov. gradiv	200 din
8. Grafični prikazi (grafikoni, rebusi), piramide, vretena, uganke)	500 din
9. Lektoriranje - ena tipkana stran	200 din
Poročilo o delovanju mladine v Metalurgiji
Z delovanjem naše osnovne organizacije v letu 1985 smo lahko kar zadovoljni, glede na to, da smo to leto praktično začeli od začetka. Uspeli smo razbiti monotonost in nezainteresiranost med člani. Iskali smo načine in metode, kako omogočiti posameznikom aktivno delovati- To pomeni, da nismo hoteli nikomur porezati kril. niti podcenjevati mnenje kogarkoli. Ta objektivni pristop do vsakega člana je naletel na podporo vseh mladincev in to je omogočilo. da seje večina mladih aktivno vključila v delo. Z druge strani smo delovali samokritično in kritično, odvisno od situacije. Če je nekdo zaslužil pohvalo ali nagrado, smo to z zadovoljstvom storili ali obratno, če je nekdo zatajil, smo mu povedali, da tako ne more več naprej-Za naše dobre rezultate je posebno zaslužno vodstvo tozda z direktorjem J. Naraksom, ki nam je v vsakem trenutku dal moralno podporo in dobronamerne nasvete- Zaradi tega mu lahko mladi rečemo le »HVALA«. Želimo, da to leto bolje sodelujemo s sindikatom, Zvezo komunistov in ostalimi samoupravnimi organi našega tozda. Uspeli smo, da vključimo večino mladincev v vse aktivnosti, ki jih je organizirala naša osnovna in občinska konferenca mladine.
V lanskem letu smo izvedli štiri prostovoljne delovne mladinske akcije, katerih seje udeležilo 72 mladincev. Čistili smo okolico na KKČ, novi valjarni in Zn prahu. Zbrali smo okoli 12 t odpadnega železa. V teh akcijah smo opravili okoli 400 ur prostovoljnega dela- Posebno ljubo nam je, ker seje naših akcij udeležilo tudi petero starejših sodelavcev iz našega tozda. Vsi imajo preko 40 let-
Na letošnjem »ZLF.TU SVOBOD 85«. katerega pokrovitelj je bilo Celje, sta sodelovala tudi dva naša mladinca kot vodiča: Vilma Pevec in Davorin Čander-Enodnevnega političnega seminarja v Ljubljani sc je udeležil naš mladinec Boris Fur-
jan. Na tridnevnem političnem seminarju v Zrečah pa je sodeloval Zoran Šupič. Mladinske delovne akcije Slovenske Gorice 85 se je udeležil Milisenko Mal-bašič in bil proglašen za udarnika. Mladinske akcije Otok ’ mladosti 85 pa se je udeležil Ruvejd Omerovič, ki je dobil pohvalo. Na MDA Ibar-Lepe-nac sta bila dva naša mladinca Milisenko Malbašič in Fi-kret Imamovič. Oba sta udarnika- Lokalne akcije, ki jo je organizirala O ZSMS Celje seje udeležilo dvanajst naših mladincev. V mesecu maju smo ustanovili mladinsko samopomoč, ki se je že izkazala v dveh primerih. Veliko nam pomeni, da je naša mladinska samopomoč sprejemljiva tudi v našem tozdu.
Lani so bili na počitniškem delu 104 praktikanti- Naša osnovna organizacija je konec meseca avgusta organizirala srečanje vseh praktikantov, ki so se v velikem številu odzvali. Bilo jih je kar 82. Na tem srečanju smo jim predstavili našo delovno organizacijo, pogovarjali smo se o delovanju mladine, o problemih praktikantov, bil je prirejen kulturni program in zakuska. Ta srečanja bodo v bodoče tradcionalna- Trije naši mladinci so člani Centra za mladinsko prostovoljno delo, trije pa člani komisije pri OK mladine Celje. Zelo nam je žal. ker ni bilo na nobeni od naših aktivnosti prestavnika OK mladine Ccje. Povabili smo jih štirikrat in bi že s svojo prisotnostjo spodbudili naše delo. Nosilec vseh aktivnosti je bilo predsedstvo, ki ga sestavljajo: Fikrct Imamovič. Anton Turk.Cvetka Šanca. Vilma Pevec, Davorin Čander. Abdulah Smajlovič. Boris Furjan in Joško Štenberger. Zaradi neaktivnosti in slabega odnosa do dela, smo bili prisiljeni iz predsedstva izključiti Borisa Furjana in Joška Stenbergerja. l/brali smo novega člana Mileta Markovski. Želimo pošten odnos do dela in vsak delegat, ki ne bo izpolnjeval svojih dolžnosti bo zamenjan z novim, ki bo aktivno
delal. Za aktivno delo v osnovni organizaciji mladine za leto 1985 so bili s knjigami nagrajeni:Vilma Pevec, Anton Turk, Davorin Čander in Mile Markovski.
Zahvaljujemo se vsem, ki so se vabilu odzvali, posebej pa se zahvaljujemo nastopajočim iz KS Teharje in mladinkam Zdravstvenega centra Celje. Napravili smo tudi manjšo anketo:
Silvo RAMŠAK predsednik ZSMS v Cinkarni: bilo je dobro, čeprav sem opazil manjše napake pri organiziranju kulturnega programa.
Jože NARAKS - direktor TOZD Metalurgija: Srečanje je bilo zelo prijetno-Daniel PERČIČ - vodja splošne službe: Menim, da je pozitivno, da se je mladina vsaj v enem tozdu organizirala oziroma začela aktivno delovati.
Jože KORENT - obratovodja piritne linije: Srečanje je bilo dobro pripravljeno in zelo pestro, vendar menim, da bi v Cinkarni lahko bilo več aktivnih mladincev tudi iz drugih tozdov. Takšna srečanja bi lahko v bodoče organizirali na ravni konference OOZSM Cinkarne.
Anton Turk
Vključevanje v volilne priprave
V ospredju sedanjih prizadevanj celjske mladinske organizacije je vsebinsko vključevanje mladih v priprave na volitve, v kar je zajeto tudi delovanje na kandidacijskih konferencah v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih.
Med stalne naloge mladih v osnovnih organizacijah ZSMS v OZD sodi tudi aktivno spre-
mljanje dela in usposabljanje pripravnikov ter kakovost mentorstva, pomoč pripravnikom in vključevanje le-teh v delo osnovne organizacije. Spremljajo tudi njihovo pot po preteku pripravniške dobe ter obravnavajo in razčlenjujejo razloge za nesklepanje delovnih razmerij za nedoločen čas.
Mladina v Veflonu
Mladinska organizacija Ve-flona ima evidentiranih 17 članov. Mladinci sodelujemo v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah v tozdu-
Lastnega programa sicer nimamo, vendar smo kot organizacija aktivni na vseh področjih samoupravljanja in družbenopolitičnega dela. Skupaj z vsemi delavci Veflona nam je jasno, da bomo le z prizadevnim delom uspeli doseči zastavljene načrtovane cilje in na ta način dali svoj prispevek k rešitvi težkega ekonomskega položaja našega gospodarstva-
Kljub temu se zavedamo, da
nismo storili vsega, kar bi kot člani ZSMS morali.
Med delovnim časom ne želimo imeti sestankov, po delovnem času pa je sklepčnost vedno vprašljiva, zaradi tega, ker so skoraj vsi mladinci iz oddaljenih krajev in vezani na organiziran prevoz.
Menimo, da bi tudi v naši organizaciji bilo potrebno kritično spregovoriti o tem, koliko delovnega časa se nepotrebno porabi za razne sestanke in dogovarjanja, sklepov in dogovorov pa se ne držimo tako. kot bi morali-
Predsednik OOZSMS TOZD VEFLON
Recitatorji na občinskem sindikatu
Recitatorska skupina Cinkarne je 27. januarja nastopila na slavnostni skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov Celje- Z recitalom so hkrati tudi počastili spomin na rojstvo
Edvarda Kardelja. Nastopali so Zlatka Klemenčič, Mihela Jagodič, Fikrct Imamovič. tekst pa je spremljala s kitaro Brigita Cmok, kije tudi končala skupni nastop z lastno skladbo.
Šport in rekreacija
Športna rekreacija v letu 1985
Letnega programa športno rekreativne dejavnosti, ki je bil smerokaz za delo komisije, v letu 1985 nismo v celoti realizirali. Tokrat ne zaradi finančnih sredstev, temveč zaradi pomanjkanja športnih objektov in tudi vremenskih razmer (zimski športi, planinstvo). Največ pozornosti smo posvetili internim tekmovanjem med tozdi v smučanju, streljanju, kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, košarki in šahu. Največ udeležencev je bilo v veleslalomu in teku na Rogli (preko 80), v streljanju z zračno puško, malem nogometu, kegljanju, odbojki in košarki, manj pa pri namiznem tenisu in šahu. Izven internega tekmovanja so dobro delovale planinska, tenis
in kolesarska sekcija. Z udeležbo naših delavcev na občinskih TRIM akcijah prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, saj se jih iz leta v leto udeležuje manj, kar pa ni primer le v naši DO, temveč tudi v drugih. Vzrok stagnacije je iskati v enoličnosti akcij že vrsto let nazaj.
Zelo zanimiva in tudi dobro zasedena so občinska sindikalna tekmovanja, ki jih razpisuje in organizira ZTKO Celje za moške v 8. in ženske v 6- športnih panogah, ki se odvijajo v spomladanskem in jesenskem delu. Naše ekipe so dosegle zadovoljive rezultate, predvsem moramo pohvaliti naše strelke, saj so občinske prvakinje Celja.
V tekmovanju množičnosti, kjer se ocenjuje vsa športna dejavnost (tekmovalna in rekreacijska) smo se uvrstili v 3- skupini nad 500 zaposlenih takole:
Moški	Ženske
1. Železarna Štore	1. Železarna Štore
2. EMO	2. Cinkarna
3- Aero	3. EMO
4. Cinkarna	4. Aero
5- Ingrad	5. Kovinotehna
6- Kovinotehna	6. Ingrad
V naši DO je zaposlenih okoli 600 žensk in 1800 moških, vendar se v športno rekreativni dejavnosti udejstvuje le okoli 600 zaposlenih s tem, da se nekateri pojavljajo v več panogah. Zelo pomembno je vprašanje bodočega financiranja športne rekreacije, saj vsi vemo, da iz dneva v dan rastejo cene, bodisi rekvizitov, objektov, prijavnin, startnin itd. Samo za primer naj navedem naslednje: Zaorganizacijotekmovanja med TOZD v košarki ali odbojki (pokriti objekt) v hali Golovec na treh igriščih (sodeluje 7 ekip tozdov), moramo plačati 3.500.-din na uro (stara cena), brez organizacijskih in sodniških stroškov. Podobno dragi so tudi ostali objekti kot so: kegljišča, bazen, telovadnica in zunanja igrišča, brez katerih našega programa ne moremo realizirati. Edini naš (sramotni) objekt je baraka pri ambulanti, v kateri imamo 4-stezno strelišče in 2 mizi za namini tenis, ki ga skoraj ni mogoče igrati, saj so tla do kraja uničena. Že vrsto let vabimo vodilne delavce Cinkarne, da si ogledajo od znotraj to našo
športno dvorano, vendar do ogleda ni prišlo. Kot da je tudi njih sram, da ima delovna organizacija z več kot 110-letno delovno tradicijo še takšno barako, ki služi delavcem za športno rekreacijo-
Marjan Leban
Predsednica komisije za šport Vera /.upanc prejema priznanje
Strelski pozdrav - muš
V začetku januarja smo strelci na svojem občnem zboru pregledali opravljeno enoletno delo-Rezultati, ki smo jih dosegli, nas obvezujejo, da bomo v letošnjem letu še bolj aktivno delali. Posebej je potrebno pohvaliti žensko ekipo, ki je vodilna v občinskem merilu. Ostale kategorije so nekoliko slabše, vendar je potrebno povedati, da glede na pogoje, ki jih ima strelski šport v Cinkarni, še kar solidne. Izvolili smo novo vodstvo, ki ga še naprej vodi Mira Gorenšek.
Tekmovanja strelcev so se januarja letos pričela z vso silovitostjo. Izpeljano je prvo kolo občinske strelske lige, kjer smo
Kaj je novega v tenisu
Čeprav je zdaj čas za druge športne dejavnosti, tudi teniška dejavnost ne miruje. Pridno se pripravljamo na sezono 1986. Rezultati, ki smo jih dosegli nas spodbujajo, da bomo delali še dalje in potrdili dosežene rezultate- Večina namreč pridno nabira kondicijo za prve spomladanske tekme.
Drugi del priprav pa je namenjen uresničitvi lastnega igrišča-
Zadnje športne vesti
Na grafičnih igrah je Cinkarna osvojila 5- mesto od 28 delovnih organizacij v SRS.
Na tekmovanju med tozdi in DSSS v veleslalomu na Golteh
nasprotnika Lik Savinjo premagali kar za 79 krogov. Streljali so: Kukovič 332, Kranjc 339, Gorenšek 333, in Luzar 328-
Udeležili smo se ekipnega občinskega tekmovanja za vse kategorije-Žal smo dosegli le 7 krogov premalo, da bi se uvrstili na regijsko tekmo. Sodelovali so: Kukovič, Luzar, Kranjc, posamezno pa Gorenšek.
S sklepom občnega zbora strelcev bo v letu 1986 organizirano tekmovanje strelcev med tozdi po liga sistemu. Tekmujejo vsi tozdi in DSSS- Do sedaj sta bili izvedeni dve tekovanji, in sicer za tozd Veflon in DSSS. Rezultate bomo objavili, ko bodo tekme zaključene-
F- Smeh
Lahko povemo, da smo del opreme, kije potrebna za takšno igrišče, že dobili. Ob koncu leta 1985 smo imeli občni zbor, kije bil zelo lepo obiskan. Od celotnega števila članov, ki jih je 35, je bilo prisotno kar 23 članov. Prav tolikšna udeležba kaže, da dobro delamo in daje za to zvrst športne dejavnosti veliko zanimanja.
F. Smeh
so zmagali smučarji iz Kemije Mozirje. Najboljši čas je dosegel Tomaž Razoničnik 37,96 in Sanja Grubar 40,79.
Več o obeh tekmah bomo poročali v naslednji številki.
Zahvale
Ob izgubi očeta Rudija KLAUŽARJA. se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremljanje na njegovi poslednji poti.
Nevenka Stopinšek
Obveščamo vas, da je Adi Vrečer namesto prispevka za venec za umrlega Rudija Klaužar-ja podaril 1.000 din za izgradnjo nove bolnišnice v Celju.
Ob smrti Jožeta JARHA se zahvaljujem sodelavcem tozda Vzdrževanje in Keramike za denarno pomoč.
žena Silva
Ob izgubi očeta Milana Javornika se iskreno zahvaljujem Kadrovski službi.posebej pa oddelku družbenega standarda za darovano cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti-
ženaFanika in hči SonjaTratnik
Ob boleči izgubi dragega očeta Rudija Oblaka se iskreno zahvaljujem tozdu Transport za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
sin Rudi z družino
Ob boleči izgubi drage mame Danile Kunej se iskreno zahvaljujem službi za varstvo pri delu in sodelavcem za izraze sožalja in darovano pomoč.
hči Tatjana Oblak z družino
Upokojeni so bili
Ob koncu lanskega leta so se upokojili številni delavci, od katerih vam jih nekaj predstavljamo. Vlorda vas bo zanimalo, kaj so rekli ob odhodu.
Jože KOSABER se je rodil leta 1929 v Ponikvi pri Šentjurju-Leta 1947 seje zaposlil v Kemični tovarni v skladišču končnih izdelkov, nato je delal v miniju, superfosfatu in pri plinskih generatorjih. Nekaj časa je bil tudi sovoznik. Kmalu za tem ko je leta 1959 opravil vozniški izpit, je odšel za voznika k Interevro-pi. Tovore je prevažal po vsej Evropi, vozil je tudi v Turčijo in Iran. Delo je bilo sicer zanimivo, toda zelo naporno. Po sedmih letih se je vrnil v Cinkarno, v Transport; s cisterno je vozil mazut in kislino. Ker je življenje v tujini drago, si vozniki pogosto sami kuhajo hrano- Nekoč sta si Jože in sodelavec skuhala kosilo. Medtem, ko seje hrana hladila, seje priklatil pes in jo pospravil namesto njiju. Morala sta biti zadovoljna s kruhom in pašteto-Jože je bil invalidsko upokojen, čas si bo krajšal z vrtičkarstvom.
»Sodelavcem želim srečno vožnjo in čim manj neprijetnosti na cesti ter dobro medsebojno razumevanje«.
Rozalijo LESKOVŠEK, naj- ' brž vsi poznate, saj nam je 23 let obračunavala osebne dohodke.
Če mi ne poznamo njo, ona prav gotovo slehernega izmed nas. Pogoji dela so se tudi v medznem oddelku spreminjali z napredkom znanosti. Rozalija je včasih štela denar na roko. Ponavadi je to trajalo od jutra do večera. Od ročnega knjiženja jo je dostikrat bolela glava. Ob izplačilnih dneh je včasih hodila celo v obrate. Najhuje je bilo pri iskanju kakšne napake. Sedaj, pravi, je strojna obdelava osebnih dohodkov spremenila način dela, toda delo je še vedno ostalo natančno in odgovorno.
Rozalija je prilagodljiva osebnost, delavci jo imajo radi. Kljub dolgotrajni bolezni je vedra in zgovorna. V Ljubečni imata z možem hišo in že enega vnuka.
Jože MATEJ, rojen leta 1931 pod Donačko goro pri Rogatcu, je v mladosti zelo rad delal na zemlji- Zaposlil se je pri nekem bogatem kmetu kot »purš«. Kljub temu, da je bil marljiv in deloven, gaje kmet slabo nagrajeval, zato si je poiskal delo pri železnici. »Ker so vsi govorili, da
se v Cinkarni dobro zasluži, sem to delo po štirih letih zapustil in prišel v Cinkarno v transportni oddelek. Vozil sem premog h generatorjem, od 1970. leta pa sem delal v Plinarni. Stanoval sem pod Donačko goro. Šest let sem hodil od doma ob pol dveh zjutraj, vračal pa sem sc okoli 20. ure. Ko me je nekoč obiskal bolniški kontrolor, je dejal: »Ne bi hodil tako daleč na delo, pa čeprav ne bi nikoli videl nobenega dinarja«. Leta 1971 sem sc preselil v Žalec. V Cinkarni sem imel vloženo prošnjo za stanovanje petnajst let, pa ga nisem dobil. Ko sem kupil hišo v Žalcu pa sem dobil odločbo za stanovanje. Še vedno rad delam na zemlji, zato se bom posvetil delu na vrtu«, je ob koncu razgovora dejal Jože-
Rozalija TREBIČNIK je bila rojena leta 1929. Prvo zaposlitev si je našla v Podčetrtku, v decembru 1963 je pričela delati v Cinkarni kot čistilka v finančni službi, pozneje pa v Samskem domu. Zadnjih pet let je opravljala delo perice v domu. »Delati je potrebno povsod, zlasti pa v pralnici, kjer sem delala s štirimi ali petimi pralnimi stroji. Prala sem perilo in obleke za stanovalce našega samskega doma in zavese- Čeprav si perila in oblek ni označevala, ni imela reklamacij. Z delom sem bila zadovoljna, če je bilo potrebno sem pomagala tudi v bifeju. Kaj bom sedaj počela? Čistila bom stanovanje in verjetno stopnišče v bloku«.
Alojz BLAŽIČ se je rodil leta 1930 v Zvodnem pri Celju- Kot enajstletni deček je bil s starši izseljen v Slavonsko Požego od tod pa v Grubišno polje. Prvo zaposlitev si je poiskal v Cinkarni, in sicer v valjarni, pozneje v pražarni do odhoda v vojsko. Zaradi bolezni jc služil vojaški rok le šest mesecev, nato se je zaposlil v takratni Kemični tovarni. 1972. leta je bil premeščen v proizvodnjo titanovega belila-Aprila 1984 je doživel srčni infarkt, zaradi katerega jc bil več kakor leto dni v bolniški. Upokojen jc bil kot invalid prve kategorije.
Sodelavcem želim čim boljšo
proizvodnjo, veliko uspehov in osebnega zadovoljstva«.
Franc ŠPILER, je bil rojen 29. oktobra 1924 v Anovcu pri Krškem. Najprej se je zaposlil v Industrijskem servisu (današnja Kovinotehna) kot industrijski miličnik. Avgusta 1950 je prišel v Cinkarno na delovno mesto vratarja, bil je tudi glavni kurir, nato čuvaj, pa vratar. Franc je bil tudi družbenopolitično aktiven, več let je bil poverjenik sindikata, bil pa je tudi delegat delavskega sveta. »Po upokojitvi se bom ukvarjal s hišniškimi posli v bloku. Sodelavcem želim predvsem zdravja in zadovoljstva«.
Avgust POSL se je rodil leta 1925. Kot mladeniča gaje zajela vojna vihra. V narodnoosvobodilno vojsko je stopil leta 1944 in sicer v Prekomorsko brigado, bil je tudi pri artileriji. Konec vojne je dočakal v Bazovici pri Trstu. Po osvoboditvi je odšel za dve leti na dosluženje vojaškega roka. Nato je nekaj časa delal kot tesar, tri leta pa kot skladiščnik pri KZ Poljčane.
»V Cinkarni sem se zaposlil septembra leta 1954 v pražarni-Tu sem delal tri mesece, nakar so me premestili v kemijo, kjer sem delal v različnih obratih: v starem litoponu, v superfosfatu, kjer sem bil brigadir, v novem litoponu pa sem dočakal upokojitev. Ja, veste, povsod smo fejst' delali, ni bilo časa za postopanje. niti se nismo izogibali delu. kakor nekateri danes.
Nekoč v kemiji nismo imeli stalnih delovnih mest, ampak so nas premeščali v skladu s potrebami proizvodnje.
Pred leti sem predlagal inovacijo, da bi iz lužine odstranjevali kovino z elektrolizo, namesto filtriranja lužine. Na ta način bi se skrajšal postopek, pa tudi delo bi bilo lažje«.
Pred približno tridesetimi leti si je zaželel ustvariti lasten dom,kupil je brunarico, kije bila potrebna večjega popravila. Podrl jo je in zgradil novo in to z lastnimi sredstvi, ker ni dobil kredita- Leta 1974 je hišo razširil in zgradil klet ter hlev.
»Čeprav mi doma dela ne zmanjka je bil prehod od aktivnega delavca v upokojenca prehiter. Dolga leta vstajaš ob isti uri, se odpravič na delo, opraviš šiht, nato se lotiš domačih opravil..-, po upokojitvi pa je kot odrezano. Nekaj ti manjka- To bom nadomestil z vinogradniškimi deli, pa tudi sinu bom pomagal graditi hišo«.
Avgust nam je povedal, da ima občasno težave z revmo. Nekoč je nekje prebral, da so Indijanci uživali sadeže divjega ribeza in niso poznali revme,zato je začel pripravljati sok iz črnega ribeza. Pravi, da mu pomaga.
Ob koncu razgovora je sodelavcem zaželel obilo zadovoljstva in uspešno delo.
Marija MOHOR se je rodila v Hotunjah pri Ponikvi. Svoje delo v Cinkarni je pričela v transportu, nato je delala v proizvodnji cinko-vih strešnikov v valjarni in čašicah. Marca 1979je postala invalid tretje kategorije. V obratu cinko-vih čašic je ostala do invalidske upokojitve.
Diplomirala sta
Piero VENIŠNIK, na 2. stopnji VŠOD v Kranju dne 5. novembra 1985 in si pridobil naziv diplomiran organizator - računalniške smeri. Čestitamo!
28. januarja 1986 je na Visoki ekonomski šoli v Mariboru, na I stopnji - smer mednarodna menjava diplomirala Angelca MLAKAR, rojena 10. maja 1949 v Celju ter si pridobila naziv EKONOMIST Čestitamo in ji želimo veliko delovnih uspehov!
Kadrovske
spremembe
V januarju 1986 se je v naši delovni organizaciji zaposlilo 20 novih delavcev, izstopilo pa jih je 13.
V DSSS in Metalurgijo sta vstopila po dva delavca, v Kemijo Celje trije, v Grafiko in v Vzdrževanje po pet delavcev, v Transport dva in v Ti02 en delavec. Iz DSSS so izstopili trije, iz Metalurgije eden, iz Kemije Celje dva, iz Kemije Mozirje eden, iz Grafike eden, iz Vzdrževanja trije in iz Veflona dva delavca. Stanje zaposlenih na dan 31. januarja je bilo 2432.
VSTOPI:
Cmok Aleksander, pripravnik VII. stopnje DSSS, Trobiš Metka, samostojni prodajni pospeševalec za agrokemijo - DSSS, Halužan Slavko in Sunkovič Lazar, delavec za pomoč v valjarni - Metalurgija, Jelenko Marija, operativni tehnolog - Kemija Celje, Zagorščak Stjepan, skupi-novodja litopona - Kemija Če-Ije, Ilič Dragan, pakovalec tržnih proizvodov - Kemija celje, Stančevič Jovo, I- delavec v proizvodnji - Grafika, Mirnik Alenka, pripravnik IV. stopnje - Gra-
hi vajanje integralne kontrole kakovosti ni pretekla zadeva. Še vedno vztrajamo pri svojem cilju, dati informacije za Cinkarno in zagotoviti potrošnike informacij. Tak širok cilj pa zahteva enoten pristop vseh dejavnikov. Enotnost je pojem, s katerim radi okitimo marsikatero misel, zelo neradi pa zaradi enotnosti kaj naredimo.
Do sedaj zbiramo podatke o kakovosti že v: novi valjarni, »S« - kislini, ferosulfatni in pirit-ni kislinski liniji, TOZD Kemiji Mozirje, TOZD Vzdrževanju -mehanične delavnice.
V vseh teh obratih naberemo mnogo podatkov o kakovosti-Te podatke potem uredimo v mesečna poročila. Vsak mesec pa imamo v vsakem od teh obratov sestanek, kjer na osnovi poročila sprejmemo sklepe za odpravo odstopanj od predpisanih normativov. Na teh sestankih podrobno razpravljamo o različnih odstopanjih.
Enkrat na mesec pa imamo
ftka, Vrbnjak Marko, pripravnik IV. stopnje - Grafika. Gajič Vesna, pripravnik IV. stopnje -Grafika, Zajc Roman, pakova^ lec - Grafika, Leskovar Ivan in Posilovič Josip, pripravnik IV. stopnje - Vzdrževanje, Pavič Ivan, pripravnik IV. stopnje, Ocvirk Jurij, tehnolog za ARM opremo - Vzdrževanje, Antauer Aleš, zidar - Vzdrževanje, Čala-san Aleksander, voznik kamiona - Transport, Mitevski Slobodan, II. skladiščni delavec -Transport, Marčen Zvone, pripravnik V. stopnje - Ti02.
IZSTOPI:
Rozman Damjan, prevzemni kontrolor - DSSS (v JLA), Ban-dek Krešimir, 2. čuvaj - DSSS, Dordievska Violeta, čistilka -DSSS, Gašparič Stjepan, oprav-nik filterskih in mešalnih naprav - KemijaCelje, Tanacek Drago, izmenovodja - Kemija Celje, Drečnik Zlatko, pakovalec tržnih proizvodov - Kemija Mozirje, Smrtnik Ignac, izmenovo-• dja - Grafika, Perc Branko, ključavničar za manj zahtevna dela -Vzdrževanje (v JLA). Halilovič Safet, pomočnik zidarja - Vzdrževanje, Šklebek Mladen, pleskar za manj zahtevna dela -Vzdrževanje (v JLA), Udovč Bogdan, strugar - specialist, Ve-flon, Lazar Ivan, gumar - Ve-flon, (v JLA).
tudi sestanek teama DO- Člani tega teama so člani KPO in direktorji tozdov. Oblikovali smo tudi mesečno poročilo za KPO- To je izvleček mesečnih poročil za posamezne obrate, kjer je poudarjena le tista problematika, ki zahteva takojšen poseg KPO.
Že nekaj časa pa se ukvarjamo z definicijo (določanje parametrov) surovin in izdelkov. Zajemanje podatkov za surovine A skupine je že steklo v decembru lani. Pri organiziranju tega dela informatike se povezujemo z organizacijsko službo in AOP saj obe delata na projektu Skladiščno transportno poslovanje. Čaka nas še veliko dela, saj je naša tovarna velika in raznolika.
Vsi vemo, kaj pomeni kakovost v privatnem življenju. Ko se bo ta miselnost preselila tudi v delovno okolje.bo naša pot krajša in lažja.
Mija Marin
Tudi z vztrajnostjo se daleč pride
Nova cena stanarin
1 • februarja letos so se družbeno najemna stanovanja v celjski občini povečala za 43 % na osnovo stanarin decembra 1985. To pa ne bo edino povečanje v tem letu, saj predvidevajo, da bo drugo predvidoma L julija letos- Medtem ko stopnja februarskega povišanja velja za vso Slovenijo, bo drugo povišanje različno v tem, da bodo prej opravljene strokovne ocene za aneks k družbenemu dogovoru, s katerim se bo opredelilo drugo povečanje stanarin v tem letu. Vzporedno s povečavo stanarin se tudi zdaj uveljavlja sistem delnega nadomeščanja stanarin skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic-
Pojasnilo uredništva
Prva številka našega glasila v letošnjem letu žal ni aktualna, ker je bilo med pripravo veliko težav.
Največ so jih povzročili tisti, ki niso pravi čas prinesli gradiva, še več pa stavni stroj v tiskarni, ki je zatajil. Pričakujemo, da boste bralci z razumevanjem sprejeli to pojasnilo, v bodoče pa bomo takšne zapetljaje reševali po drugi poti.
Uredništvo
Rešitev novoletne nagradne križanke
Vodoravno: Neca, kapisa, Apo-gej, solata, vena, zet, tesnost, Ada, kropar, Delo, Evropa, Senovo, čorak, Esad, gaga, inlet, Stare, Allan Poe, malik, kasa, Tass, Una, minaret, Koine, Ko-marno. Neža, Nol, Lama, EPP, Gallus, ez, lan, Dia, kvar, mal-gaš. fraza, rariteta, sak. svet. srečelov, knez, Ane, tanatos, oskrbnik, ananas, kasnost.
Prispelo je 150 rešitev. Uredni-ški odbor je na svoji redni seji, 17. januarja 1986 izžrebal tri nagrade. Nagrade prejmejo: 3-000 din Amadeo Dolenc, 2.000 din Ivan NOVAK, 1000 din Štefka Knez. Nagrade prejmejo pri izplačilu OD kot avtorski honorar!
Pomemben obisk v Cinkarni
3. januarja 1986 je našo delovno organizacijo obiskal novoimenovani ambasador Jugoslavije v Kairu, Milan Zupan-V krajšem razgovoru, ki je potekal ob prisotnosti predsednika KPO. tov. Prelca, direktorja DE Marketing, tov. Belaka, pomočnika direktorja DE Marketing, tov. Flisa in vodje izvoza, tov. Horvata, smo tov. Zupana podrobno seznanili z dejavnostjo Cinkarne na egiptovskem trgu, s posebnim poudarkom na aktivnostih, ki bodo intenzivneje potekale z ustanovitvijo začasnega skupnega predstavništva v Kairu- Načrt, ki smo si ga zastavili, pomeni v letu 1986 prodati na tem trgu za 1,7 milijona dolarjev izdelkov Cinkarne ter okoli 2 milijona dolarjev proizvodov Lame in ostalih, v aranžmanu Elektrotehne- Tov-Zupan je poudaril vlogo in pomen obojestranske menjave, ne samo izvoza, ampak tudi kupovanja na
tem trgu, morda v obliki kon-penzacijskih poslov ter nas seznanil z možnostmi poslovanja tudi na osnovi drugih, višjih oblik gospodarskega sodelovanja z Egiptom, ki je eden najpomembnejših jugoslovanskih partnerjev med državami v razvoju. Cinkarna ima v ta namen pripravljenih nekaj ponudb za prenos tehnologije, prodajo know-howa, ustanavljanje mešanih firm s sovlaganjem kapitala, ipd.
Tov. Zupan nam je obljubil vso pomoč pri iskanju možnosti za poglabljanje sodelovanja s tem trgom, kot tudi pri odstranjevanju ovir pri realizaciji konkretnih projektov.
Zelo koristen obisk v poslovnem pogledu, in seveda tudi za utrjevanje ugleda naše delovne organizacije v svetu-
Edo Belak
Sella - Dolomiti - Italija
Sella! Samo ime ne pove veliko. Če pa povežeš to ime z Dolomiti, z Italijo, je stvar jasnejša. In če kakšnemu alpinistu začneš naštevati gore kot so:
Piz de Ciavazez, Sasso Pardoi, Torri di Sella, se bo verjetno raznežil in se zazrl nekam v
nakupila kruh in pogledala devizni tečaj. Morala nama je malo upadla in takoj sva začela v mislih črtati nekaj stvari, ki sva jih mislila kupiti-
Potem pa čez drn in strn, oziroma čez prelaz na prelaz, po lepi,ampak obupno vijugasti ce-
Dolomiti
daljavo.
Tako sva se prijatelja, oba člana šaleškega alpinističnega odseka iz Titovega Velenja odločila, da obiščeva to veličastno skupino, oddaljeno le 7 km od mondenega ski centra Val Gardene-Dolomite poznava, ker sva že lani plezala in prezebala v Treh Cinah.
Torej sva naložila goro opreme v »juga«, ki je, moram priznati, ponekod vzbujal precej pozornosti in se odpeljala v Cortino,
sti do prelaza Passo Sella na 2300 m.
Pokrajina je čudovita- Zadaj za kočo, kije bolj podobna hotelu, opazim okoli 30 šotorov, večinoma plezalcev iz vse Evrope. Na majhni vzpetini si postaviva »Induplati« in medtem ko Lojz (moj soplezalec) nekaj »čara« na kuhalniku, si jaz ogledujem okolico in preučujem ostenja.
Zadnji »1'ree climberji« se vračajo iz stene. Šopi vponk »gurten«, frendov« in ostalih pripomoč-
kov jim visijo izza pasu, zagoreli izčrpani obrazi ne skrivajo veselja nad uspelim vzponom.
In ker sva poležuha, se naslednji dan odpraviva v steno šele ob 10. uri-
Cilj: 1. stolp Selle, smer Trenker-jeva (V).
Pod steno se naveževa in že se poženem naprej po navpični poči. Zanimivo je. da je ključno mesto že v 1. raztežaju. Po 20. metrih pridem do previsa. Skala je gladka, a zanesljiva. Na sredi previsne poči je zabit mogočen klin. Vpnem vponko, a niti ne pomislim, da bi se potegnil za klin.
Počasi se goljufam čez previs, roke tipajo, plezalniki zagrabijo, . celo telo je napeto. Začutim vodoravno razpoko. Odličen oprimek. Potegnem se čez in že sem na stojišču- Zavarujem se in Lojz že pleza proti meni.
V	dveh urah sva na vrhu 1. Sellinega stolpa-
Čas nama ostane še za en vzpon. Tokrat JV poč- Ocena (V +), Lepo atraktivno plezanje, večinoma gvozdenje po kaminih in tudi to smer hitro premagava. Dobre volje sva, ker sva prej doma dosti trenirala in tako nimava težav.
Zdrviva v dolino in ostanek dneva prelenariva in se mučiva z nemškimi alpinističnimi opisi raznih smeri- Noč se počasi •spušča in takrat nastopi vsaj zame najtežji del dneva-Lojzove kulinarične specialitete. Z neprikritim odporom pojem mešanico raznih golažev, omak in drugih nedoločljivih komponent, nato pa se spraviva spat.
Zjutraj sva vstala zelo zgodaj, hitro pojedla in se odpravila proti steni. Odločila sva se za Vinatzerjevo smer (V + Al (Ocene za smeri v dolomitskih stenah so precej »našpanane« in Vinat-zer je ena najlepših in tudi dokaj težka.
Pod steno sva. Malce sva prepozna- Dve italijanski navezi pravkar vstopata, zato si počasi obu-jeva plezalnike, pa pas in čelado. Naveževa se. Opreme imava dosti. Navesim si vponk, »gurtn«, pa »friende«, »džebice«, sami pripomočki, ki nam življenje naredijo še lepše, predvsem pa varnejše.
Prvi raztežaj ni težak. Na stojišču se zavarujem in pokličem Lojza.
V	treh minutah je pri meni. Drugi raztežaj' se postavi navpično. Za pest široka poč se vleče do odurnega črnega previsa, kjer pravkar telovadi eden od Italijančkov. Počakam, da spleza, da ne pride do »prometnih zagat« in se zaženem za njim. Mišice se napno, telo premaga
težnost in počasi se premikam navzgor proti previsu. Lojzu se derem, naj zategne vrv. On pa spodaj lepo sedi na polici, se mi škodoželjno reži in me vsake toliko časa vpraša kakšno neumnost- Nekako se prigoljufam čez previs, ko pa se z roko stegnem daleč navzgor, skoraj potegnem Italijanu za plezalnik. Stojišče: Z Italijanom sva čisto skupaj, v zadregi se smejiva drug drugemu.
Pokličem Lojza. Začne plezati. Varujem ga in do previsa je kar hitro. In zdaj ga ne vidim več, samo čujem še njegov glas, ki me sprašuje, kako sem prišel čez. »Težko«, mu zavpijem. Skoraj je že čez. Z eno roko se je zagrabil za trden oprimek, samo z nogami čim višje in .... Tedaj ga spodnese- Obvisi na eni roki. Zatuli, kot bi bil zmešan. Stisnem vrv. Padec!!
Ne, ni padel! Še vedno se drži za skalo- Ko vrv zategnem kolikor se da, se nekako privleče čez previs. Stoka, ker mu je roko vrglo iz ramenskega sklepa in nazaj. Leve roke ne more več uporabljati, Zavem se, da je to konec najinega plezanja v Dolomitih. Ampak to zdaj ni važno, važno je, kako prijatelja spraviti iz stene.
Plezam naprej- Stena ni več tako težka, pa vendar sem skrajno napet- Po nekaj mučnih raztežajih prideva sredi popoldneva na vrh. Vsa čast Lojzu, da je prišel sicer res z veliko improviziranja, na vrh.
Počivava, veselje se meša z zaskrbljenostjo, kako priti dol. Lojz bo težko »abzajlal« to se pravi, spuščal z vrvjo. Pa vendar, po dolgih dveh urah spuščanja sva pod steno.
Hitiva proti šotoru, na steno se niti ozreva ne več. Sedeva v avto in se odpeljeva v Val Gardeno. V prvi trgovini si nakupiva piva in se ga do večera pošteno nacediva. Hvala bogu, cela sva. Kljub Lojzovi poškodovani rami in spodletelim načrtom, sva ostala optimista. Letos nimava v Dolomitih več kaj iskati. Naslednje jutro spakirava, se nahitro posloviva od sosedov in že se voziva proti Lago di Garda.
Dva čudovita dneva se namakava v topli vodi, se sončiva, pojeva gore sladoleda, potem pa domov, jaz na Okrešelj, Lojz pa v bolniško-
Zdaj zopet trenirava. Letos sc nama bodo verjetno uresničile najine sanje.
Naš odsek organizira odpravo v južnoameriške Ande in midva sva zraven.
Andrej Govedič
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev pošljite na uredništvo Cinkarnarja do 15- marca 1986. Prva nagrada je 3-000, druga 2.000, in tretja 1.000 din. Na kuverto pripišite »NAGRADNA KRIŽANKA«, na hrbtno stran kuverte pa napišite svoj naslov. Veliko sreče!
post| Post šiRokih ust!
človek z
VELlKlM
NOSOM
UDELOvAIIC COPAT
KUBANSKI
VOWA
tOOftNA
ŽIVAL
1						>>	\		spevoigra								IUO, tLIUA	JE.LKIU les	SRBSKO Ml IME
			/		• • 1				ŠKRABU' DEL OCEANIJE				1						
		j :	kj	i. l’v* /	T							AttAbfeKl žrebec			OStSA ki ČASI							
		|	4	1										MOČ.							
									pritok DONAVE			S		DlN,	VftSTA jAoantCE				
															RADU				
									IGRALEC. flAuta.				JU^	P				0	AFRIŠKA plemenska skupnost
									tOoPMLA PAPlGA				GHAUPI						
CJNKAfiJJAR	TtLO guv SESTAVLJ ll TAVjKtM NITK	PUŠČAVA V ČILO	LAHKA TKANINA	AVll C\aUn		LtOSLO tH6		▼						N		VESTA vrbe			
					Z)	HRAbSKA DRŽAVA													
COOA NA D IDRSKIM	M									vrteči st t>tl tL£K-aoMOToti*	OALHAT ŽENSKO IMR			E	VAMA ll kamene DOBE v ZRN PAl KRAJO HOLHEIM	OCVIREK			
																fižolovka, PO. E K. L. J A			
potovalni NAČRT											UNKARuAC.	SOBA 2A rftiatDiTVt							
												6LADEKUE rtfttL A							
rt sit a RISANK Z. LOftUO vJA GLAVI	L_J										TKIV VJA TtKOČlUA, MEZGA				F		ALri, VJlPlC		
																	PROSTOR v RtMLJAJJ HI iv		
EMIL ctvc			DflŽAV SVIT V STAfitM AlMU								rt OZ. UKA							ČLOVEK VEL-1 KIH OČI	ZOLAJEV OOMAvJ
											ST ML ŠPANSKI KOVANEC								
			URtlA																
NtRLSvJiCA				KttKO TAurtft.					UBIJALSKI RIT					ANGl PEVEC JoWr	E				
				ČLA»J VLADE.										SOVJETSKA POKRAJINA					
MOSLIM VERSKI POGLAVAR						ea.s2.tLO, L.OT		STROKOV- NJAK 2A AVlTtlLD	grška MATI BOGOV				Sl ARA it VOSKA						
													ZLATNIK						
LEPOT VJA RAMUvjA, OZIMKA	J					C			STENSKI LOR	J AMtRlŠlO Goaovjt					PIJAČA KO 2Dft Kasu samo OPARIMO	PISATELJ FLEMING			
< IUU.Afi.VJAa	NAŠ PRSUlK Dta^iUn	Romunsko rtt&TO								Šercer			u		0	KttATiCA armade IZDELOVALCI			
		zc.oo.vjiA STtvJA								Too mx									
																GODAL 11 CREMONt			
(JI. A it V V) A SKUPNOST			Z.UOTRAJ (laVin.^								MOŠTVO, TEAM						PRITOK SALHA5t0> jezera	PEKJEČL VINO	avjkARvA R
			DODiCt								drogo tMt ZA DUŠIK								
NRAVI						fi.lb.lt JAJČE.C.E						T>U*^NSOV mušketir					1		RUSKI VLACiARSKl NASLOV
						IVAN MINATTI						turški VELIKA i							
rt OČViRla RASTLINA										kdor tOGA žAriaA									
										RlGTO SAvikI									
INOOAnUU Pu.rn.NWto ZNAMENJt								TtLOVAt^jC OftODit	D				BOLEZEN ru^oč						
hribovita Gt&KA ?0*Q.MIDA						UKARNAfi,		IMS. ifoR ALKt VJttLStKl					COESKl REŠEVALNI to V »J				TOMA ROSANDIC		
aonvasKA
stovjOga
CIRKUŠKI
ooefl.
u.le£wica
- t,tV)CALSt7N
2. ALI V/
Izleti planinske sekcije
Najstarejša, hkrati tudi ena najpomembnejših dejavnosti v Sloveniji je planinstvo, saj združuje različne vidike človeškega življenja. Človek išče v planinstvu mnoge koristi: želi ohraniti neposreden stik z naravo, z gibanjem si neposredno krepi telo, sledi raznovrstnemu doživljanju, spoznava gorski svet, vse to pa bogati duha in prevzgaja čut za lepoto.
Zavoljo tega si planinska sekcija prizadeva zainteresirati in vključiti čim več članov našega kolektiva za izlete v planine.
V začetku vsakega leta predložijo vodje posameznih sekcij, (ki jih je 12) svoj program, kije tudi finančno ovrednoten. Če se odobrijo planinska sredstva, se program v celoti izvede, v nasprotnem primeru pa v okviru materialnih možnosti- Vsi programi sekcij, razen planinske, se odvijajo v tekmovalnem duhu, zato so člani kolektiva bolj zainteresirani vključevati se v te sekcije.
in delo ter koristno izrabljanje prostega časa.
Program planinske sekcije je sestavljen tako, da se izletov lahko udeležujejo člani vseh starosti, kakor tudi začetniki, ki želijo zahajati v planine.
Seveda pa vključujemo tudi izlete za izurjene in tudi najbolj sposobne planince- Novost letošnjega programa sekcije pa je planinski tabor za otroke naših delavcev.
Program izletov:
Februar: Stol
Vlarec: Snežnik, Porezen, Triglav - zimski vzpon za tiste, ki se bodo podali na Eiger in Grossglockner,
AprihMirna gora, Baza 20, Zasavska pot, Janče-Kum, Veleslalom smučarjev planincev na Raduhi.
Maj: Pohorje - od Maribora do Slovenj Gradca, kolesarski maraton planincev Celje - Log. dolina
Junij: Ojstrica, Planjava. Turska
labor planincev pionirjev v Logarski dolini
Za planinstvo, ki se odvija v netekmovalnih oblikah, na prostem v naravnem okolju in ob različnih vremenskih pogojih, udeleženci izletov ne dobijo priznanj, potrebnih rekvizitov in ostalih oblačil, temveč se sredstva rabijo za drage prevoze do vznožja gora. Minimalna sredstva pa za izobraževanje in obnavljalne tečaje planinskih vodnikov, ki vodijo izlete.
Nadalje se minimalna sredstva porabijo za planinsko poslanstvo na OŠ in VVO, kjer cinkar-niški planinci, ki so mentorji, vzgajajo cicibane in pionirje za uspešno vključevanje v življenje
gora. Turski žleb, Okrešelj -kondicijski pohod za Eiger in Grossglockner, Mozirska planina, Smrekovec, Raduha, Bijelaši-ca, Trebevič (BiH)
Julij: Matajur - Mangart. Na Mangart se predvideva vzpon z italijanske smeri, Grossglockner. skupaj s planinci PD Metalurg Titov Veles Avgust: Triglav, masovnejši pohod Cinkarnarjev, možnost da se ena skupina poda na Škrlatico, Eiger - samo za planince, ki so se udeležili vseh kondicijskih tur in pokazali svoje sposobnosti.
7-dnevni planinski tabor v Log
Vzpon na Grossglockner leta 1983
dolini za otroke cinkarniških delavcev. Vsi, ki bi želeli poslati otroke na planinski tabor, naj se prijavijo najkasneje do konca meseca marca predsedniku planinske sekcije- V poštev pridejo otroci od 4-8 razreda osnovne šole. Tabor se bo organiziral, če bo dovolj prijav. Vse podrobnejše informacije boste dobili ob prijavi oz. sestanku s starši, ki bo sklican po zaključnih prijavah. September: dan planincev na Mozirski planini, izlet na Menino planino;
Oktober :-Novcmber:	udeležba
na izletih pobratenih društev, nadaljevanje Zasavske planinske poti-
Izleti niso datumsko določeni.
Čez RŽ. na Triglav
Spust z Nanosa
pač pa vas bomo o dnevu izleta pravočasno obvestili s plakati ali pa v Informatorju.
Planinstvo, ki je v Sloveniji najmasovnejša organizacija, če-
prav ni tekmovalnega značaja, je bilo in je zanimivo od mladih let do po/ne starosti.
Pridružite se nam!
Adi Vrečer
»C INKARN AR- izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3IMKI i/mdoi. \ si elani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira (.orenšek. odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila ,( inkarnar t inkarna Celje' Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 3*3, lisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata /a informiranje v izvršnem svetu skuptfinc SRS je* glasilu opravičeno davka Sl. 421-1/72 / dne 5. 4. 1974.