Podjetniška politika in podporno okolje za razvoj podjetništva katja crnogaj Univerza v Mariboru, Slovenija miroslav rebernik Univerza v Mariboru, Slovenija Okolje, v katerem živijo in delujejo posamezniki, pomembno vpliva na njihovo odločitev, da ustanovijo podjetje ali razširijo obstoječega. Ker je okolje mogoče oblikovati z ustrezno industrijsko politiko, v prispevku na osnovi tistega dela podatkovne zbirke svetovne raziskave Globalni podjetniški monitor (gem) za leto 2012, ki je bila oblikovana z anketiranjem nacionalnih izvedencev, analiziramo podjetniško okolje v Sloveniji. Ugotovitve analize smo povezali z možnimi kanali politične intervencije, ki jih predlaga v teoretičnem delu predstavljeni modelni okvir podjetniške politike. Analiza kaže, da v Sloveniji še vedno ni zadovoljivega družbenega konsenza o pomembnosti podjetništva in njegovi vlogi za gospodarsko rast in družbeni razvoj. Rezultati tudi opozarjajo, da je še zlasti pomembno okrepiti intervenčijo na ponudbeni strani podjetništva, saj bo potenčialni podjetnik izkoristil zaznano priložnost le, če bo imel na voljo ustrezne zmogljivosti, sposobnosti in proizvodne vire. Ključne besede: podjetništvo; poslovno okolje; modelni okvir podjetniške politike; Globalni podjetniški monitor; podjetniška politika Da so podjetništvo in podjetniki pomembno gonilo gospodarske rasti, zaposlovanja, inovativnosti in produktivnosti že dolgo poudarjajo številni analitiki in ekonomski teoretiki. Ko so to prepoznali tudi oblikovalci nacionalnih industrijskih politik, se je podjetništvo znašlo v središču številnih političnih iniciativ. Institucije in mednarodne organizacije, kot npr. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj - oecd (1998; 2004), Evropska komisija (Commission of the European Communities 2003) in Svetovna banka (The World Bank 2005), v zadnjih dveh desetletjih intenzivno promovirajo podjetništvo ter izpostavljajo pomembnost njegovega pospeševanja za gospodarstvo in družbo. Konkurencnost nacionalne ekonomije je mogoce uresnicevati v dveh smereh: prvic, da se cim vec ustvarjalnih posameznikov vkljucuje v podjetniške dejavnosti in ustanavlja podjetja, Uvod ter drugič, da se čim več obstoj'ečih podjetij odloča za kakovostno rast in razvoj (Van Der Zwan in dr. 2011; Rebernik in dr. 2013). Množica empiričnih študij potrjuje pozitivne izide podjetniške dejavnosti, kot so nova delovna mesta (Birch 1987; Fritsch in Mueller 2004; van Stel in Storey 2004), zmanjševanje brezposelnosti (Evans in Leighton 1990; Foelster 2000; Thurik in dr. 2008) in povečevanje gospodarske rasti in razvoja na nacionalni ravni, kar v zadnjih letih zbuja še posebno velik interes med raziskovalci (Reynolds, Hay in Camp 1999; Audretsch in dr. 2002; Carree in dr. 2002; van Stel, Carree in Thurik 2005). Audretsch in Thurik (2001; 2004) pri slednjem pojasnjujeta, da so razvita gospodarstva doživela premik iz modela managerske ekonomije v model podjetniške ekonomije, v katerem ne prevladuje zgolj znanje, ampak tudi zelo različen, vendar komplementaren dejavnik, ki je bil do takrat spregledan - prisotnost podjetniške iniciative. Najpomembnejša posledica omenjenega premika je naraščajoča vloga podjetništva in malih podjetij kot poganjalcev gospodarske rasti in razvoja. Za razumevanje vloge podjetništva v procesu gospodarske rasti je potrebna predhodna natančna opredelitev podjetniškega fenomena in ovir proučevanja. Že pred desetletjem sta Wennekers in Thurik (1999), opirajoč se na izsledke njunih predhodnikov z različnih področij, razvila raziskovalni okvir, ki upošteva večdimenzionalen značaj podjetništva in pri njegovi povezavi z gospodarsko rastjo upošteva različne ravni analize - raven posameznika, raven podjetja in institucionalno raven. V delih Wennekersa in Thurika (1999) ter pozneje Carree in Thurika (2003) najdemo pregled razlicne literature, ki je pomenil pomemben prispevek k nadaljnjemu proučevanju podjetništva in gospodarske rasti ter razvoja na nacionalni ravni. Danes vemo, da je poleg podjetniške dejavnosti za gospodarsko rast in razvoj izjemno pomembno tudi podporno okolje v posamezni državi. Številne države si zato prizadevajo cim bolj spodbujati podjetništvo in želijo čim celoviteje spoznati in razumeti njegove spremenljivke, učinke, ovire in rezultate različnih političnih pristopov. Temeljni namen prispevka je osvetliti vlogo pospeševanja podjetništva in inovativnosti na načionalni ravni v tistem delu, kjer je ključna vloga zunanjega (podjetniškega) okolja. V raziskavi smo iskali odgovore na temeljno raziskovalno vprašanje, ali je in na kakšen način je mogoče s podpornimi ukrepi na ponudbeni in pov-praševalni strani učinkoviteje vplivati na vzpostavljanje in ohranjanje primerne ravni podjetniške dejavnosti v načionalnem gospodarstvu. Pa tudi, ali je mogoče očeniti, za katero vrsto ukrepov je večja verjetnost, da bodo pripomogli k pospeševanju podjetništva ter s tem k povečevanju konkurenčnosti podjetij in razvoju gospodarstva? Pri tem se opiramo na tesno prepletenost človeških in razvojnih dejavnikov, ki jo premalo upoštevamo pri oblikovanju gospodarske politike, ki želi pospeševati podjetništvo. Gospodarska politika in politika pospeševanja podjetništva bi morali razumeti, da niso vse podjetniške dejavnosti enake, še manj pa, da so motivi za ukvarjanje s podjetništvom enoznačni. Omogočanje pogojev za ambiciozno ino-vativno podjetništvo je prečej drugačno kot omogočanje pogojev za samozaposlitveno preživetveno podjetništvo. Ni zgolj število podjetnikov in podjetij tisto, ki določa razvoj, ampak so to podjetniki, ki imajo željo in sposobnost razvijati svoje podjetje in zaposlovati. Tako na strani ponudbe podjetniškega talenta kot na strani povpraševanja po njem pa je vselej treba upoštevati konkretne razmere v posamezni državi. V prispevku bomo zato teoretično opredelili in predstavili vlogo podjetniške politike ter modelni okvir, kot so ga oblikovali Audret-sčh, Grilo in Thurik (2007). Ta modelni okvir z upoštevanjem razlike med ponudbeno in povpraševalno stranjo podjetništva predvideva ustrezne kanale, prek katerih je mogoče politično intervenirati na eni ali drugi strani. V empirični raziskavi, ki se opira na mnenja na-čionalnih strokovnjakov, anketiranih v okviru vsakoletne svetovne raziskave Globalni podjetniški monitor (Rebernik in dr. 2013), bomo najprej analizirali podjetniško okolje v Sloveniji ter očenili nekatere spečifične pogoje načionalnega gospodarstva. Pri tem se bomo osredotočili na tiste temeljne pogoje, ki pomembno vplivajo na podjetniški sektor. Ta način nam omogoča podrobnejši vpogled v kontekst, v katerem podjetniki začenjajo in razvijajo svojo dejavnost. Naše ugotovitve bomo na konču povezali s kanali politične intervenčije, ki jih predvideva predstavljen modelni okvir podjetništva. Na ta način je mogoče ustvariti podlago oblikovalčem podjetniške politike, ki lahko s svojimi ukrepi stimulativno ali pa zaviralno vplivajo na podjetniško okolje in s tem na razvoj podjetništva ter inovativnosti. Prispevek bomo sklenili z nekaterimi spoznanji, ki bi jih pri izboljšanju poslovnega okolja v Sloveniji kazalo upoštevati. Vloga podjetniške politike Z naraščajočo globalizačijo in ekonomijo, temelječo na znanju, se tradičionalna industrijska politika vse bolj usmerja k sodobni podjetniški politiki. V nasprotju s tradičionalnimi instrumenti politike, ki so bili usmerjeni predvsem v ohranjanje velikih podjetij, se sodobni instrumenti osredotočajo na nastajajoča, nova in mala podjetja ter se izvajajo na vseh vladnih ravneh (Gilbert, Audretsčh in MčDougall Faza zavedanja Faza nastajanja Ustanovitvena faza Poustanovit-vena faza Delovanje/ širitev (Časovni proces slika 1 Prekrivanje domen podjetniške politike in politike msp (povzeto po Lundstrom in Stevenson 2005, 55) 2004, 313). Podjetniška politika tako predstavlja povezan in prodoren političen pristop, ki zajema vse vidike družbe in ne zgolj ekonomske politike (Audretsch, Grilo in Thurik 2007) ter se osredotoča na podjetnega posameznika in promocijo podjetništva v vlogi glavnega motorja ekonomskega razvoja (Lundstrom in Stevenson 2005). Rebernik, Tominc in Pušnik menijo (2007, 113), da politika pospeševanja podjetništva ne more imeti samo ene razsežnosti. Najmanj, kar je treba razlikovati, je njen socialni in ekonomski vidik. Pri prvem gre za široki splet vprašanj, povezanih z zaposlovanjem, pri drugem pa za elemente, ki vplivajo na ekonomski razvoj. Zato je tudi smiselno upoštevati razliko med politiko podpiranja malih in srednje velikih podjetij (angl. sme's policy) ter politiko pospeševanja podjetništva (angl. entrepreneurship policy), ki se v dolocenem segmentu tudi prekrivata, kar prikazuje slika 1. Ce so za managersko ekonomijo znacilni velika podjetja, ekonomija obsega, kapital in (nizkokvalificirana) delovna sila, so za podjetniško ekonomijo znacilna manjša, inovativna podjetja, znanje in nov tip kapitala - podjetniški kapital, ki pomeni zmožnost najti in izkoristiti poslovne priložnosti. Zato bo morala ekonomska politika najti prave ukrepe, ki bodo spodbujali nastajanje in izkorišcanje podjetniškega kapitala, in se od omejevanja preusmeriti k omogocanju, od poudarjanja outputov preusmeriti k razvoju inputov in se z nacionalne ravni podati na regionalno in lokalno raven, kjer nastajajo nova podjetja (Thurik 2008). Jasno je, da vladna politika mocno vpliva na podjetniško dejavnost. Jasno je tudi, da tovrstni vpliv ni nujno pozitiven, saj lahko usmerja podjetnike v dejanja, ki imajo negativne socialno-ekonomske posledice (Minniti 2008, 781). Ekonomsko utemeljitev politicnih interven- cij lahko najdemo predvsem v odpravi tržnih nepravilnosti oziroma nepopolnosti (Audretsch in dr. 2007). Pri tem imajo pomembno vlogo institucije; z njihovo vlogo v družbi se je ukvarjal že North (1990), ki meni, da so institucije (in politika, ki jih oblikuje) odločilnega pomena pri dolocanju podjetniškega vedenja. Baumol (1990) pa poudarja, da pravila igre, ki veljajo v posamezni družbi, usmerjajo podjetnike v produktivne, špekulativne ali destruktivne podjetniške dejavnosti. Zaradi vpliva politike na oblikovanje podjetniškega vedenja je pomembno natancno poznavanje podjetniške stvarnosti in zakonitosti, ki jo obvladujejo, sicer ekonomska politika ne more biti uspešna. vzpostavljen modelni okvir podjetniške politike Teoreticna literatura o podjetniški politiki je v zadnjem desetletju doživela velik razmah in na osnovi tega so bili do danes razviti nekateri pomembni okviri podjetniške politike. Ti so še vedno v razvoju, vendar je postal jasen njihov glavni obris, ki se odmika od tradicionalnega pogleda na gospodarski razvoj in se od makro ravni in velikih podjetij usmerja v podjetnega posameznika. Z ustrezno podporo in spodbudo je mogoce dosegati pomembne gospodarske koristi na ravni posameznika, podjetja in družbe. Audretsch, Grilo in Thurik (2007) so na temelju predhodnih del Verheula in dr. (2002) ter Wennekersa, Uhlanderja in Thurika (2002) vzpostavili modelni okvir podjetniške politike, ki pojasnjuje raven podjetništva v posamezni državi z upoštevanjem razkoraka med ponudbeno in povpra-ševalno stranjo podjetništva. Ponudbena stran podjetništva zajema dejavnike, ki vplivajo na podjetniške zmožnosti in ponudbo podjetniškega talenta, povpraševalna stran pa zajema dejavnike, ki vplivajo na nastajanje poslovnih priložnosti in z njimi na potrebo po angažiranju podjetniških sposobnosti. S tem ko modelni okvir vkljucuje dejavnike, ki vplivajo tako na ponudbo kot na povpraševanje po podjetništvu, je omogocen vpogled v vlogo vladne politike z opredelitvijo kanalov intervencije in politic-nih instrumentov, ki se nanašajo na posamezno stran podjetništva. Navedeni okvir prikazuje, da je na podjetništvo mogoce vplivati na razlicne nacine in da se ukrepi lahko nanašajo na raven posameznika, podjetja ali nacionalnega gospodarstva (slika 2). Tako oblikovan modelni okvir zagotavlja jasnejši pregled oblikovalcem politik, ki imajo namen spodbujati podjetništvo na nacionalni ravni. Slika prikazuje, da ima vlada možnost ukrepati na povpraševalni strani tako, da ustvarja okolišcine, v katerih se bo rojevalo cim vec poslovnih priložnosti, z njimi pa povpraševanje po podjetniškem ta- lentu, ki bi te priložnosti znal izkoristiti. Na ponudbeni strani pa morajo vladne politike in ukrepi delovati tako, da bo cim vec posameznikov pripravljenih (in usposobljenih) za podjetniško kariero. V preglednici 1 so navedeni možni kanali, po katerih lahko z oblikovanjem primerne podjetniške politike vlada intervenira. Na povpraše-valno stran vpliva predvsem prek kanalov gi in g6, na ponudbeno stran pa prek kanalov g2-g5. Poleg šestih kanalov vladne intervencije avtorja predlagata v razmislek tudi sedmi kanal (g7), ki opredeljuje razumevanje vlade, koliko podjetništva in kakšno podjetništvo je potrebno v družbi. Od razumevanja, kakšna je želena optimalna stopnja podjetništva (e*) in kolikšno je odstopanje od dejanske stopnje podjetništva (e), je namrec odvisno, v kolikšni meri bo vlada s svojimi politikami vplivala na podjetništvo ter kakšen tip podjetništva bo podpirala. Osrednjo premiso prikazanega modela torej predstavlja klasična logika delovanja ponudbe in povpraševanja. Na strani povpraševanja najdemo poslovne priložnosti (trg proizvodov), kar se nanaša na ustvarjanje primernega prostora za podjetništvo in dostop do trga, medtem ko stran ponudbe ustvarja s svojimi individualnimi znacil-nostmi potencialni podjetnik, ki lahko izkoristi zaznane priložnosti, ce ima na voljo oziroma poseduje ustrezne zmožnosti, sposobnosti in proizvodne vire (trg dela). K temu prištevamo tudi posameznikove psihološke znacilnosti, ki pomembno vplivajo na njegovo motivacijo za vstop v podjetništvo. ukrepi podjetniške politike Evropski oblikovalci politicnih ukrepov so relativno pozno prepoznali pozitivne ucinke podjetništva, saj je bil Zeleni dokument o podjetništvu v Evropi (Commission of the European Communities 2003) prvi dokument Evropske unije, ki je podjetništvo predstavil kot najpomembnejše gonilo gospodarstva. Po njem je glavni izziv Evropske unije identificirati kljucne dejavnike za gradnjo ozracja, v katerem lahko uspevajo podjetniške pobude in poslovne dejavnosti (Commission of the European Communities 2003). Evropska unija je potrebe msp kot kljucni dejavnik ustvarjanja blaginje lokalnih in regionalnih skupnosti umestila v središce lizbonske strategije za rast in delovna mesta, zlasti od leta 2005 z uporabo partnerskega pristopa, s katerim je tudi dosegla nekatere oprijemljive rezultate. Z Aktom za mala podjetja (Evropska komisija 2008) je Evropska komisija želela izboljšati splošen odnos politike do podjetništva in na osnovi dosežkov politike Komisije in držav clanic ustvariti nov okvir politike, ki bi združeval obstojece politicne instrumente na podrocju ©- t (A o i ti n e ir S >N o a o n >N iz r a M o a e iš ni e lt M h t je r dj Q o P aj t ki e ,0 jn a v o iv š lo oj a v ol n e v z a r e a e r e š a r p >N lo ol p o r vir p v z I/J o p a M ni d o p ja "s? ap jetn lna) odj maln ft g ja pti no ft oa ts a an d ja n ej ed ri m o i ti vir n d ja nj in od o iv iti in a T» o F| cfl O n & o 1 0) 1 n e r Ml e v t o N o p H C/J v v ni ni v 'S n tfl > .H vdo lni e ja d p iz ao >u > or tp tn ^ rt ^ in nih a je oav blje d a > k a n o p o k š niš d o p 3 U ri je o p nj p a a lj vl lj vl K n a p M ji n d rt el re « >u na p o n e K t/i >N O dJ * § N 3 _ ns 5" i e od ov pi vo ni a 13 ivi di n rt S A v i t va ni je h -S ^ rd re o d tr p z ot 5 nj e o jt rt p cfl d an ras avr p iv n o i a ,S «S tj > • 2 : & fl f 1 p- s o —1 fl N 5 O Z a ln al n io u a n dnih politik in v zadnjih letih pogosto tudi do izobraževanja za podjetništvo v osnovnih in srednjih šolah. Financna in gospodarska kriza je še bolj poudarila potrebo po daljnosežnih in celovitih ukrepih politike za pospeševanje in podporo podjetniške dejavnosti. Potencial za vecjo podporo podjetništvu ter s tem pogoje za gospodarsko rast in družbeni napredek je šele treba ustvariti, tega pa ni mogoce narediti brez resnih intervencij na po-drocjih, ki primerjalno z drugimi najrazvitejšimi državami najbolj pešajo. Možni kanali intervencije za odpravo slabosti slovenskega podjetniškega okolja Vec kot polovica slovenskih nacionalnih izvedencev, ki so leta 2012 sodelovali v raziskavi gem, kot poglavitno slabost za razvoj podjetništva v Sloveniji pripisuje predvsem kulturnim in družbenim normam. Izvedenci pretežno poudarjajo slabšalni odnos javnosti do podjetništva ter netolerantnost do nadpovprecnih in uspešnih. Kot dominantni vrednoti v družbi, ki zavirata podjetniško dejavnost, omenjajo predvsem zavist in nevošcljivost. Po mnenju nacionalnih izvedencev širša družba v Sloveniji še vedno ne razume podjetniške dejavnosti in njene vloge pri razvoju in napredku ter jo pogosto podcenjuje. Na drugi strani pa nacionalni izvedenci pogosto kot slabost v okviru kulturnih in družbenih norm izpostavljajo strah in nepripravljenost posameznikov za prevzemanje tveganja, strah pred neuspehom, ki v slovenski družbi ni sprejemljiv, ter vse pogostejša koruptivna nagnjenja v poslovanju. Modelni okvir podjetniške politike (slika 2) za pospešitev podjetniške kulture predlaga kanal intervencije G4, ki se nanaša na preference posameznikov (vpliv prek kulture). Avtorji modela (Audret-sch, Grilo in Thurik 2007) menijo, da je podjetniško kulturo v najvecji meri mogoce izboljševati prek podjetniškega izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh formalnega izobraževanja ter tudi po njem. V Sloveniji je ukrepanje še posebno potrebno na ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ki, kot kažejo rezultati raziskave, v Sloveniji in tudi na splošno v številnih drugih gospodarstvih najbolj peša. Zato je spodbudno, da je Evropska komisija umestila podjetniško izobraževanje v strategijo Evropske unije kot enega od pomembnih ciljev v prihodnjem desetletju (Evropska komisija 2010). Zraven tega je pomembno tudi vecje ozavešcanje mladih in širše javnosti o vlogi podjetništva prek medijev. Gre za vlogo medijske podpore in promocije inovacij ter podjetništva, favoriziranje uspešnih podjetniških zgodb, nagrajevanje in dodeljevanje priznanj uspešnim podjetnikom ter s tem postopno spreminjanje vrednot in kulture v smeri bolj stimulativnega podjetniškega okolja. Bosma, Wennekers in Amoros (2012) ugotavljajo, da kulturne in družbene norme pomembno vplivajo na to, ali se bo posameznik začel ukvarjati s podjetništvom. Zato bi se v Sloveniji spodbujanje podjetniškega zavedanja in pozitivnega odnosa do podjetništva moralo znajti najviše na seznamu vladnih prednostnih nalog. Pomemben zaviralni dejavnik za razvoj podjetništva v Sloveniji je tudi dostop do finančnih sredstev za zagon ter rast podjetja, o čemer je prepričana več kot tretjina izvedencev. Nekateri med njimi ocenjujejo, da je sistem financiranja podjetniških dejavnosti v Sloveniji še vedno premalo razvit, kritični pa so predvsem do nepovratnih sredstev ter kreditne politike bank. Mičhaelas, Chittenden in Poutziou-ris (1999) ugotavljajo, da se v času krize relativno krepi kratkoročno dolžniško finančiranje za izboljšanje likvidnostnih težav podjetij, po drugi strani pa se zmanjšuje obseg dolgoročnejšega dolžniškega fi-nančiranja za finančiranje naložb. Podjetja iščejo alternativne načine za priskrbo virov finančiranja, žal pa je kriza povzročila tudi upad ponudbe tveganega kapitala. V okviru poslovne in strokovne infrastrukture tretjina izvedenčev kot slabost zraven tega največkrat izpostavlja birokratske ovire ter dolge administrativne postopke. Vse to nakazuje na kanal intervenčije g3, ki označuje vpliv na sposobnosti in resurse potenčialnih podjetnikov. Crnogajeva (2012) ugotavlja, da so za pospeševanje podjetniške dejavnosti ključne predvsem politike, ki se nanašajo na zagotavljanje ustrezne infrastrukture, odpravljanje administrativnih ovir in urejen finančni sistem. To potrjujejo tudi gem izvedenči, med katerimi je leta 2012 prevladovalo mnenje, da je treba izboljšati dostop do ugodnih virov finančiranja ter odpraviti administrativne omejitve. K temu lahko dodamo tudi nujnost krepitve svetovalnih mrež za podjetnike, saj tudi nekatere druge naše predhodne raziskave kažejo na to, da poznavanje drugih podjetnikov (poslovne povezave, mreže, vzorniki ipd.) pozitivno vpliva na podjetništvo (npr. Šireč in Crnogaj 2008). Glede na to, da se že vrsto let zapored med najslabše očenjenimi okvirnimi pogoji v Sloveniji pojavljajo vladne politike - regulativa, se mora področje političnega vpliva v veliki meri osredotočati na pro-čes odločanja oziroma poklične izbire (kanal intervenčije g5). Gre za vplivanje na izboljšanje okvira, ki je po mnenju izvedenčev oče-njen najslabše in s tem tudi pomembno zavira razvoj podjetniške dejavnosti v Sloveniji. Politika bi se tako morala v večji meri osredotočati na ukrepe, ki lahko pomembno prispevajo ali pa odvrnejo posameznika od odločitve za podjetniški poklič. V prvi vrsti so to, po- leg administrativnih omejitev, davčna bremena, socialna varnost in zakonodaja na trgu dela. Stimulativni ukrepi morajo biti naravnani v smeri davčnih olajšav, v oblikovanje dolgoročne in jasne politike za spodbujanje podjetništva ter tudi v potrebo po zmanjšanju javne porabe. To nakazuje, kar ugotavljajo že van Stel, Storey in Thurik (2007), da lahko oblikovalci ekonomske politike svoje ukrepe naravnajo v smeri nizke regulative ali v smeri visoke podpore, kar je bolj značilno za države Evropske unije. Gre za upoštevanje dveh tipov gospodarstev - managerskega in podjetniškega (Audretsch in Thurik 2001; Thurik 2008). V t. i. managerskem gospodarstvu ločimo tri temeljne tipe vladnih politik: protimonopolna politika (politika konkurence), regulativa in javno lastništvo; relevantno vprašanje, ki si ga zastavlja politika, pa se glasi: »Kako preprečiti podjetjem, da bi ta zlorabila svojo tržno moč?« Medtem ko se glavna vprašanja v modelu managerskega gospodarstva nanašajo na presežek dobička in zlorabo prevladujočega položaja na trgu, so v modelu podjetniškega gospodarstva v ospredju vprašanja mednarodne konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja. Za podjetniško ekonomijo namreč ni osrednjega pomena prepovedovanje in omejevanje tržne moči z regulativo, ampak omogočanje in spodbujanje podjetij oziroma gospodarskega razvoja in uspeha s pomočjo ustreznih politik, značilno vprašanje pa se glasi: »Kako bi lahko vlada ustvarila okolje, ki bo spodbujalo uspeh podjetij?« (Thurik 2008). Druge slabosti, ki zavirajo nastanek in razvoj podjetništva v Sloveniji se v manjši meri nanašajo tudi na odprtost in konkurenčnost na notranjem trgu, ki ga je po modelu mogoče pospeševati prek politik in ukrepov, ki vplivajo na lažjo dostopnost trga (kanal intervencije g6), v smislu politike konkurenčnosti, zaščite intelektualne lastnine in regulatornega okolja, ter na nekatere druge dejavnike, ki ustvarjajo prostor za podjetništvo (prenos raziskav in razvoja, dohodkovne razlike) ter se nanašajo na ugodno demografijo podjetništva (kanala intervencije gi in g2). Izvedenci so podali tudi poglavitne prednosti, ki so po njihovem mnenju v letu 2012 najbolj pospeševale podjetniško dejavnost v Sloveniji. V okviru poslovne in strokovne infrastrukture so izvedenci prednosti pripisali predvsem preprostim postopkom ustanovitve podjetja ter dejavnostim inkubatorjev in tehnoloških parkov. Velik delež odprtih odgovorov se je nanašal na zmogljivosti za podjetništvo, pri čemer kot prednost izpostavljajo tržne niše in poslovne priložnosti na enotnem trgu, geografsko lego Slovenije ter veliko željo posameznikov po neodvisnosti in novih izzivih. Izvedenci hkrati menijo, da trenutna ekonomska klima na podjetniško dejavnost lahko deluje stimulativno, saj trenutna kriza in negotova gospodarska situ-ačija pogosto pospešujeta podjetniško ravnanje posameznikov. Omenjene prednosti se nanašajo na povpraševalno stran podjetništva (kanali intervenčije gi in g6) in s tem na pogoje, v katerih se rojevajo nove poslovne priložnosti. Sklenemo lahko, da tovrstni kanali v Sloveniji delujejo in zato je potrebna posebna previdnost pri sprejemanju morebitnih novih ukrepov, ki bi posegali na ta področja in bi lahko eventualno morebiti tudi poslabšali relativno dobro stanje. Prednost okolja izvedenči prav tako vidijo v kakovostnem izobraževalnem sistemu in finančni podpori, pri čemer izpostavljajo jamstva Slovenskega podjetniškega sklada, poslovne angele in druge podporne sheme na ravni države. V Sloveniji je za podjetništvo ugodna tudi sestava delovne sile, za katero sta po mnenju izvedenčev značilni delavnost in zavzetost, ter trenutna visoka stopnja brezposelnosti, ki posameznike sili na samostojno podjetniško pot. Druge prednosti se v manjši meri nanašajo še na nekatere druge okvirne pogoje obravnavane v okviru raziskave gem. Sklepna spoznanja Podjetniški pročes je kompleksen pojav, na katerega vpliva veliko dejavnikov ter okoliščin: od naklonjenosti podjetništvu v družbi do nagnjenosti posameznika k podjetništvu, od demografskih značilnosti narodnega gospodarstva do razvitosti gospodarskega sistema in vrsta drugih. Dejavniki različno vplivajo na ponudbo in povpraševanje po podjetništvu, pri čemer je pomembno natančno opredeliti vlogo vladne politike in kanale intervenčije ter političnih instrumentov, ki se nanašajo na posamezno stran podjetništva, sičer rezultati intervenčije niso in ne morejo biti dovolj sistematični ter učinkoviti. Sobel, Clark in Dwight (2007) opozarjajo, da se bo več ustvarjalnih posameznikov vključevalo v produktivno podjetništvo v zasebnem sektorju v tistih državah, ki zagotavljajo spoštovanje lastninskih pra-vič, pošten in uravnovešen pravni sistem, dosledno izvajanje sklenjenih pogodb in učinkovito omejitev države, da bi prek davčnega sistema in regulative premeščala ustvarjeno vrednost. Nasprotno je v državah z nepopolnimi in neustreznimi institučijami verjetneje, da se bodo ustvarjalni posamezniki bolj angažirali v poskusih transferja vrednosti z vključevanjem v tako imenovano politično podjetništvo špekulativne in destruktivne narave. Iz rezultatov naše raziskave, ki ponujajo odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje glede potrebnih ukrepov in načinov inter-venčij, je razvidno, da je treba v Sloveniji podjetništvo spodbujati tako na ponudbeni kot na povpraševalni strani. Pri tem je po mne- nju slovenskih izvedenčev še posebno pomembno okrepiti interven-čijo na ponudbeni strani, ki se nanaša na perspektivo na trgu dela ter podjetniške zmožnosti. Ponudbeno stran predstavlja potenčialni podjetnik s svojimi individualnimi značilnostmi, ki bo izkoristil zaznano priložnost le, če bo posedoval ustrezne zmogljivosti, sposobnosti in proizvodne vire. Analiza izvedeniških odgovorov, pridobljenih v raziskavi gem 2012, je pokazala, da je dostop do fizične infrastrukture v Sloveniji v povprečju očenjen najbolje, najslabše očene pa so izvedenči v povprečju pripisali okvirnemu pogoju, ki se nanaša na zasnovanost in vodenje vladne politike - regulative za nova in rastoča podjetja. V splošnem je bilo podjetniško okolje leta 2012 v Sloveniji očenjeno zelo kritično. Potenčial za večjo podporo podjetništvu ter s tem pogoje za gospodarsko rast in družbeni napredek je tako treba šele ustvariti, kar pa ni mogoče brez resnih intervenčij na področjih, ki primerjalno z drugimi najrazvitejšimi državami najbolj pešajo. Pregled prednosti in slabosti podjetniškega okolja nas navaja tudi k sklepu, da v Sloveniji še vedno ni zadovoljivega družbenega konsenza o pomembnosti podjetništva in njegovi vlogi za gospodarsko rast in družbeni razvoj. Pozitivno naravnani vladni dokumenti pomenijo malo, če te intenče niso materializirane v lokalnem okolju in v vsakodnevnem poslovanju podjetij. Politika pospeševanja podjetništva mora namreč; temeljiti na realnih analizah ter zanesljivih primerjavah, ki omogočajo učinkovite ekonomske ukrepe in njihovo nenehno preverjanje. Raziskava nam je tako omogočila nekatera pomembna spoznanja, ki nam pomagajo ustvarjati zanesljivejšo sliko podjetniške stvarnosti, da bi ukrepi ekonomske politike in mehanizmov pospeševanja podjetništva v Sloveniji lahko bili usmerjeni tja, kjer si lahko dolgoročno obetamo največje učinke. Članek ne nazadnje ponuja spoznanje, da je v skladu z modelom podjetniške ekonomije (Audretsčh, Grilo in Thurik 2007) treba graditi na spodbujanju podjetij oziroma gospodarskega razvoja s pomočjo ustreznih politik, ki ustvarjajo stimulativno poslovno okolje, kar ponuja možnosti za nadaljnje, poglobljeno proučevanje tematike. Področje obravnave tako ostaja široko odprto. Pri tem je z nači-onalnega vidika pomembno najprej razumeti dejavnike in ovire za podjetništvo na vseh ravneh proučevanja, kar omogoča nadaljnje ukrepe in analizo učinkovitosti političnih pristopov. Primerjava podjetništva v mednarodnem prostoru pa je otežena iz več razlogov. Cr-nogajeva (2012) ugotavlja, da se stopnja podjetniške dejavnosti sistematično razlikuje med državami in v času, zato je pomembno zagotoviti potrebno čelovitost podjetniškega fenomena in jasno razumeti vlogo politike za njegovo pospeševanje. Podjetniška politika, ki ni prilagojena razvojni stopnji posamezne države in ne upošteva specifičnih pogojev, v katerih se razvija podjetništvo, negativno vpliva na gospodarsko rast. Monitoring, ki na temelju raziskovalnih dejstev pomaga oblikovati spoznanja, s pomočjo katerih je mogoče pospeševati podjetniško dejavnost in spodbujati razvoj podjetništva (angl. evidence based policy making) in predstavljen modelni okvir, ki poskuša urejeno in smiselno povezati sklope z različnih področij raziskovanja, lahko odpravita del tovrstnih slabosti. i. Gre za tipologijo po Porterju, Sachsu in McArthurju (2002), kjer avtorji razlikujejo med tremi fazami razvoja. Poleg faktorskih gospodarstev, tudi učinkovitostma (naložbeno usmerjena) gospodarstva, kjer s prehodom iz skupine z nizkim dohodkom v skupino gospodarstev s srednje visokim dohodkom postanejo glavni dejavnik gospodarske rasti naložbe; ter inovacijska gospodarstva, kjer v gospodarstvu z visokim dohodkom veČina gospodarstev preide iz uvoza tehnologije v gospodarstvo, ki generira nove tehnologije in kjer je gospodarstvo v nekaterih sektorjih visoko inovativno. Literatura Audretsch D. B., in R. Thurik. 2001. »What is New about the New Economy: Sources of Growth in the Managed and Entrepreneurial Economies.« Industrial and Corporate Change 10 (1): 267-315. Audretsch, D. B., in A. R. Thurik. 2004. »A Model of the Entrepreneurial Economy.« Discussion Papers on Entrepreneurship, Growth and Public Policy 1204, Max Planck Institute for Research into Economic Systems Group Entrepreneurship, Growth and Public Policy, Jena. Audretsch, D. B., R. Thurik, I. Verheul in S. Wennekers (ur.). 2002. Entrepreneurship: Determinants and Policy in a European-us Comparison. Dordrecht: Kluwer. Audretsch, D. B., I. Grilo in R. Thurik. 2007. »Explaining Entrepreneur-ship and the Role of Policy: A Framework.« V Handbook of Research on Entrepreneurship Policy, ur. D. B. Audretsch, I. Grilo, in A. R. Thurik, 1-17. Cheltenham: Edward Elgar. Baumol, W. J. 1990. »Entrepreneurship: Productive, Unproductive and Destructive.« Journal of Political Economy 98:893-921. Birch, D. 1987. Job Creation in America: How Our Smallest Companies Put the Most People to Work. New York: Free Press. Bosma, N., S. Wennekers in J. Amoros. 2012. 2011 Extended Report: Entrepreneurs and Entrepreneurial Employees Across the Globe. London: gera. Carree, M., A. van Stel, R. Thurik in S. Wennekers. 2002. »Economic Development and Business Ownership: An Analysis Using Data of 23 Opombe oecd Countries in the Period 1976-1996.« Small Business Economics 19 (3): 271-290. Carree, M. A., in A. R. Thurik. 2003. »The Impact of Entrepreneurship on Economic Growth.« V Handbook of Entrepreneurship Research, ur. Z. J. Acs in D. B. Audretsch, 437-471. Dordrecht: Kluwer. Commission of the European Communities. 2003. »Green Paper: Entrepreneurship in Europe.« com(2003) 27 final. http://ec.europa.eu/ enterprise/entrepreneurship/green_paper/green_paper_final _en.pdf Crnogaj, K. 2012. »Vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost in njihova povezava z gospodarskim in družbenim napredkom.« Doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Maribor. Evans, D. S., in L. Leighton. 1990. »Small Business Formation by Unemployed and Employed Workers.« Small Business Economics 2 (4): 319-330. European Commission. 2013. »Entrepreneurship 2020 Action Plan: Re-igniting the Entrepreneurial Spirit in Europe.« com(2012) 795 final. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=COM:2012:0795:FIN:EN:PDF Evropska komisija. 2008. »Akt za mala podjetja za Evropo.« sec(2008), com (2008) 394 konc. http://eur-lex.europa.eu/ LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2008:0394:FIN:SL:PDF Evropska komisija. 2010. »Evropa 2020: strategija za pametno, trajno-stno in vkljucujoco rast.« com(2010) 2020 konc. http://ec.europa.eu/ eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf Foelster, S. 2000. »Do Entrepreneurs Create Jobs?« Small Business Economics 14:137-148. Fritsch, M., in P. Mueller. 2004. »Effects of New Business Formation on Regional Development over Time: The Case of Germany.« Regional Studies 38 (8): 961-975. Gilbert, B. A., D. B. Audretsch in P. P. McDougall. 2004. »The Emergence of Entrepreneurship Policy.« Small Business Economics 22 (34): 313-323. Kelley, D., N. Bosma in J. E. Amoros. 2011. Global Entrepreneurship Monitor: 2010 Global Report. Babson Park, ma: Babson College. Lundstrom, A., in L. Stevenson. 2005. Entrepreneurship Policy - Theory and Practices. isen International Studies in Entrepreneurship. New York: Springer. Michaelas, N., F. Chittenden in P. Poutziouris. 1999. »Financial Policy and Capital Structure Choice in uk smes: Empirical Ecidence from Company Panel Data.« Small Business Economics 12:113-130. Minniti, M. 2008. »The Role of Government Policy on Entrepreneurial Activity: Productive, Unproductive, or Destructive?« Entrepreneur-ship Theory and Practice 32 (5): 779-790. North, D. C. 1990. Institutions, Institutional Change and Economic Performance. Cambridge: Cambridge University Press. oecd. 1998. Fostering Entrepreneurship. Pariz: oecd. oecd. 2004. Promoting Entrepreneurship and Innovative smes in a Global Economy: Towards a More Responsible and Inclusive Globalisation. Pariz: oecd. Porter, M. J., J. Sachs in J. McArthur. 2002. »Executive Summary: Competitiveness and Stages of Economic Development.« V The Global Competitiveness Report 2001-2002, ur. M. J. Porter, P. K. Sachs, J. W. Cornelius, J. McArthur in K. Schwab, 16-25. New York: Oxford University Press. Rebernik, M., P. Tominc in K. Pušnik. 2007. Počasne spremembe podjetniške stvarnosti: gem Slovenija 2006. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Rebernik, M., P. Tominc, K. Crnogaj, K. Širec in B. Bradac Hojnik. 2013. Nezaznane priložnosti: gem Slovenija 2012. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. Reynolds, P. D., M. Hay in S. M. Camp. 1999. Global Entrepreneurship Monitor: 1999 Executive Report. Babson Park, ma: Babson College. Sobel, R. S., J. R. Clark in R. L. Dwight. 2007. »Freedom, Barriers to Entry, Entrepreneurship, and Economic Progress.« The Review of Austrian Economics 20 (4): 221-236. Širec, K., in K. Crnogaj. 2008. »Mrežno delovanje slovenskih malih in srednje velikih podjetij«. V Različnost kot podjetniška priložnost: Slovenski podjetniški observatorij 2007/08, ur. K. Širec in M. Rebernik, 83-100. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. The World Bank. 2005. Doing Business: Removing Obstacles to Growth. Washington, dc: The World Bank. Thurik, A. R. 2008. »The >Managed< and the >Entrepreneurial< Economy.« Predstavljeno na World Entrepreneurship Forum, Evian, 13.-15. november. Thurik, A. R., M. A. Carree, A. J. van Stel in D. B. Audretsch. 2008. »Does Self-Employment Reduce Unemployment.« Journal of Business Venturing 23 (6): 673-686. Van Der Zwan, P., I. Verheul, R. Thurik in I. Grilo. 2011. »Entreprene-urial Progress: Climbing the Entrepreneurial Ladder in Europe and the United States.« Regional Studies 47 (5): 803-825. Van Stel, A., M. Carree in R. Thurik. 2005. »The Effect of Entrepreneurial Activity on National Economic Growth.« Small Business Economics 24:311-321. Van Stel, A., in D. Storey. 2004. »The Link between Firm Births and Job Creation. Regional Studies 38 (8): 893-909. Van Stel, A., D. J. Storey in A. R. Thurik. 2007. »The Effect of Business Regulations on Nascent and Young Business Entrepreneur-ship.« Small Business Economics 28 (2): 171-186. Verheul, I., S. Wennekers, D. Audretsch in R. Thurik. 2002. »An Eclectic theory of Entrepreneurship: Policies, Institutions and Culture.« V Entrepreneurship: Determinants and Policy in a European-us Comparison, ur. D. B. Audretsch, R. Thurik, I. Verheul in A. R. M. Wennekers, 11-81. Dordrecht: Kluwer. World Economic Forum. 2009. Educating the Next Wave of Entrepreneurs: Unlocking Entrepreneurial Capabilities to Meet the Global Challenges of the 21st Century; A Report of the Global Education Initiative. Ženeva: World Economic Forum. Vlada Republike Slovenije. 2008. »Dopolnjen program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013.« http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/DPK/ Microsoft_Word_-_PROGRAM_UKREPOV_junij_2008.pdf Vlada Republike Slovenije. 2013. Spodbujanje podjetništva in konku-rencnosti. http://www.arhiv.svrez.gov.si/si/delovna_podrocja/ priprava_strategije_razvoja_slovenije_2013_2020/javna_razprava/ spodbujanje_podjetnistva_in_konkurencnosti/ Wennekers, A. R. M., L. M. Uhlander in R. Thurik. 2002. »Entrepreneurship and its Conditions: A Macro Perspective.« International Journal of Entrepreneurship Education 1 (1): 25-64. Wennekers, S., in R. Thurik. 1999. »Linking Entrepreneurship to Economic Growth.« Small Business Economics 13 (1): 27-55. Xavier, S. R., D. Kelley, J. Kew, M. Herrington in A. Vorderwülbecke. 2013. Global Entrepreneurship Monitor: 2012 Global Report. Babson Park, ma: Babson College.