D o p i s i. Legen pri Slovenjemgradcu. Ne- zaosaa vročiaa. Vse medli in veai. Črni oblaki kupičijo se nad sv. Uršulo. Blisk šviga za bliskom, grom bobai, zemlja se trese, kakor bi hotela izbruhaiti vse podzemeljske sile; — tresk, iB začele so padati ledeaa zrna. — Iskreni zdihljej: »Sv. Ciril in Metod, čuvajta svoj rod!« Na mah pulegel je vihar, grmeaje pojeBjuje, oblaki so meaili barvo in spet se |e pokazalo jasao aebo med sivimi oblaki. Tema razprostira svoje peruti čez krasno Smarsko dolino, zvoaovi milo pojo ia vabijo k sladkemu počitku. Blažen mir, a le za treautek. Kakor Ba povelje zaplamtijo kresovi, ia zabobaijo možaarji; rakete Svigajo po zraku, vmes pa vriskajo cvrsti plaaiaski mladeBifii in pevajo milodoBeče pesmi — aa slavo ia čast sv. Cirilu ia Metodu. SloveBjgradec obkoljea z ogBjera! Tužai glasoyi se čujejo iz mesta. 0 mili bratje iz rajha, pomagajte aam, sicer smo izgubljeai! Čuvajte nase aemsko mesto pred legenskim župaaom! pogasil je ogenj se svojimi aeustraSljivimi mladeniči v turau, rešil cerkev ia drugo polovico mesta pred straSaim pogiBom; zdaj pa pluje ia sežiga ogeaj okoli našega mesta, da se visoko Pohorje žari v čarobaem svitu! Ia sloveBjegraSki Sloveaci odzdravljajo mu z velikanskinj ki-esom, strašaaskim pokaajem možaarjev, umetaim ogBJem, muziko ia petjem v grozenski aavdušeBosti Ba pragu SloveBjegraskem! Groza, strah in trepet! Mi občaai pa prosimo aa8a sv. apostola, da blagoslovita bogoljubao delo legeaskega župana ter mu podelita 3e maogo let na blagor občiae in milega aaSega aaroda; Šmarskemu in Golavabuškemu župaau pa mirao ia sladko spaačkaaje, dokler se ne prebudita. PoIboč se bliža, a ni Se miru; gromeaje, ia bobaeaje, da klepetajo Sipe aa okaih. Ptujske krote Jobiaje, LipuSa, Fraačevega žaidarja in brdjanskega Divjaka pa se tresejo t lužab, iz katerih si daaes po hudi plohi ne upajo aa svetlo. Sv. Ciril ia Metod, bodrita aaS aarod do zmage čez sovražaika! Ku-ku! Iz Ljutomera. Dne 29. t. m. bode preteklo 25 let, odkar smo leta 1878. vojaki avstnjski prestopili bosaaska tla ob priliki okupacije. V spomiB Ba to smo sklenili udeležeaci okupaeije 1. 1878 iz ljutomerSke župaije obhajati obletaico, ozir. 251etaico. Vabijo se k naši skronmi slavaosti ne le udeležeaci okupacije, temvec tudi bojevaiki iz prejSBih vojsk BaSe župaije. Tudi iz sosedaih župaij so aam tovariSi dobro došli. ObletBice se sicer obhajajo aavadao z raznimi Sumaimi veselicami, kar pa mi opuščamo, temveč ob mJrnetn prijateljskem sestanku se hočemo spomiajati žaiostnih dogodkov iz časa vojsk, osobito pa vseh zaaacev ia prijateljev, ki so ostali Ba bojišču kot žrtve za domoviao in cesarja. Kje vlada lepša sloga ia sporazumljenje kakor pri vojakdi ? Kdo se ae spomiflja rad voiaške dobe? Ob tej priliki hočemo torej utrditi tudi staro prijateljstvo ter priseči nadaljao zvestobo veri, domu ifl cesarju. V dosego zgorajega aameaa imeli bodemo vsi bojevaiki skupao sv. obhajilo dae 29. t. m. zjutraj v farni cerkvi ljutomerski. Ob 6. uri se služi sv. ma8a za tovariSe, ki so padli aa bojišču, ob 7. uri pa slovesna sv. maša aa dober aamea za Baše živeče udeležeace. Za tem se vrši slavaostao zborovaaje v gostilaiških prostorih g. SerseB-a v Ljutomeru. Dragi tovarisi, pridite v polaem Stevilu! Aadrej Haažel. Iz Dola. Že dalje časa ai bilo flič slišati od aas, kakor da bi bili že popolaoma zaspali v aarodaem oziru. Zaspali sicer aismo popolaoma, veadar pa vlada med nami precejšnja malomaraost ia brezbrižaost za aarodBO omiko. Oae gorečaosti ia aavduSeflosti, katera Bavdaja BaSe sloveaske rodoljube ia rojake drugod, med nami sicer ai. Kaj }e temu vzrok, ae bom daaes razmotrival, ker ai moj aamen. A kdor je bral BaSe prejSaje dopise, se bo o tem kmalu prepričal ia naSe razmere spozaal. DuSa aarodaega življeaja in podlaga duSevne omike je gotovo za vsak kraj dobro urejeao »bralao druStvo.« Ako obo dobro uspeva ia deluje po aameau. za katerega je ustaBovljeno, ondi tudi ljudstvo v Barodai napredaosti zaostalo ae bo. Tudi mi imamo že dalje časa »bralao društvo«, ki je bilo svoječasBO ustaflovljeBO Ba dobri podlagi. Toda kolo časa je razmere zasukalo ia dru-  štvo je do danes dobilo vse drugo lice. Sedaj  vlada v Bjem že dalje časa »veliki tedea« ia  bo tudi vladal, dokler se mu sedaaje razmere  ne spremeaijo. Nasi aapredajaki so aam je  tako skrili, da večina faraaov vec zanj ae ve, celo očitaega aapisa mu ne privoSčijo, kakor da bi bilo to samo za nekatere, a ae za vse. Kakšaa aarcdaost je to ? Ali se mar luc zato prižge, da se postavi pod meraik? Narodao delovanje ai igrača in sarao raba prostega časa, pač pa zahteva ranogo truda ia požrtvovalaosti, katero aaj vodi trezao- misle6i duh ia Ijubezea do naroda in domo- viae. Samo fiao, iateligeatno obaaSaaje pri tem ae zadostuje, to zaa marsikdo, četudi ni narodajak, ia takih zaačajev je — žalibog itak preveč. Pa tudi v drugem oziru je aaSe staliSče na slabSem kot je bilo. Ptujsko motovilo je v zadnjem času tudi v BaSi župfliji zaCelo razpravljati svojo puhlo modrost. Par iztisov te golazai prihaja redao aa aašo poSto. Imeaa oaih Baročaikov ostaBejo za daaes tajaa, ker upamo, da se sčasoma veadar še poboljSajo. Saj jita bo gotovo »Štajerc« sam odprl oči, kar se je že maogim zgodilo. Vsak pametea človek, ako je le Bekoliko poučea, bodisi v verskih ali svetaih vedaostih, mora spozaati, kakšaega duha je »Štajerc« ifl kam rrjeri ajegov program. Torej proč s »Štajercem«! Dolaai, ostaaite zvesti veri ia domoviai! Buče-Vrenskagorica. (Razae stvari.) Preteklo aedeljo, dae 28. juflija sta obhajaia zlato poroko Jožef ia Marija Lesjak iz Verač. Dolga procesija svatov se je pomikala med sviraBjem godbe v cerkev, ki je bila aatlačeaa radovedaega ljudstva. Čast. g. župaik Ivan Stajako so govorili zlato-poročeBcema pretresljive besede. Oba slavljeaca sta Se prav čvrsta ifl opravljata vsako poljsko delo. Zivela Se mnoga leta! Dae 29. iua. smo obhajali god sv. Petra, faraega patroaa. Procesija, broječa blizu 1000 duS obojega spola, se je pomikala iz cerkve proti Vajdičevemu križu ifl aazaj med prijetaim pritrkavaBjem zvoaov iB med streljaajem topičev. Pobosbo so plapolale cerkveae zastave, med katerimi je bilo BajlepSe videti belo, krasao zastavo sv. Alojzija. Raz zvoaik so viseli lepi veaci jb med ajimi so plapolale zastave, sloveaska trobojaica, štajerska, cesarska i. t. d. Še Bekaj bi vam gospod uredaik rad povedal, pa me je zelo sram to povedati, da v aašo faro prikvska vsakih Stiraajst dai kakih deset ptujskih krot. V aaSi občiai nima ta živalica posebnega zavetja; ima pa v sosedaji verački občiai prav varao pribežaliSče, ker tam te živalice prav aežao aegujejo. V naSi obeiai se samo jedaa okoli klati. Še slabše se godi tej ostudai živalici v Vreaskigorici, od koder so to živalico popolaoma iztrebili. Prav so storili Vreaskogoričaai, da so to golazen izgaali iz svojega lepega kraja. Saj zdaj, ko so »Štajerca« opustili, dobivajo maogo iztisov »Slov. Gospod.« ia pa »NaS Dom«. Vsem čitateljem »Slov. Gosp.« poSilja tisoč pozdravov bučki faat v imeau mnogo drugib.