KATOLJŠK CKRKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na ceJi poh w velja p poŠti za crJo ]eto 7 kron. za pol leta 3 krone 5o vinantv. za retrt ieta 2 k oni. ¥ tiskarni sprejemana za celo letoS kron. za ' 3 leta 3 kione. za ' 4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan : opr>j Tečaj LIH. V Ljubi j a n i, 9. februvarija 1900. List 6. Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. r. Kranj. (Dalje.) Podružnice. 5. Primskovo. Ob državni cesti, ki pelje iz Kranja v ko-kr.ško dolino, stoji lepa in prostorna cerkev Matere božje v nebo vzete. Tej podružnici pripadate vasi Gorenje in Primskovo, ki imate tukaj svoje pokopališče. Izmed Marijinih praznikov najlepši in največji je spominj njenega vnebovzetja. Kaj pomenja ime Veliki Šmaren" druzega kakor Marijino zmagoslavno pot v nebesa! Leta 582 je določil papež Pelagij II., naj se obhaja ta god vsako leto dne 15. avgusta. Ko je obiskoval škof Rajna 1 d S car liclii leta 1631 cerkve po Gorenskem, prišel je tudi lia Primskovo. Že takrat so bili tukaj trije oltarji in bratovščina Matere božje. Cerkev pa ni več tista, kakor je bila takrat," ker so leta 172H sezidali sedanjo. Da so pokrili stroške za zidavo, prodal je preddvorski župnik Ivan L ud o vi k G and in pleni. Lili cn ste in njivo na prim-skovskem polju sv. Josipu na Hujah za 260 goldinarjev. Priniskovska cerkev je bila namreč ob onem času preddvorska podružnica. Gotski obok pri glavnem vhodu pod stolpom je še nial ostanek prvotne cerkve. Leta 17!>3 je bila ustanovljena na Prim-skovem ekspozitura z vasmi: Primskovo, Go-renje. Klanec, Huje in Cireiče. Toda sreča jej ni bila ugodila, da bi se bila razvila v samostojno duhovnijo. Kjer ni edinosti, ondi je razdor. Že prvi ekspozit Gregor Iiajec (Keitz) pride navskriž s šentjurskim župnikom Hacin-om. Kd «» je bil kriv nasprotja, ne bodemo preiskovali. Kajec se pritožuje hita 17!»4. da Hacin še vedno opravlja duliovsko službo na Hujah. ako-ravno dobro ve, da je njemu (liajcu) izročena ta podružnica. Skofijstvo obvesti Hacin-a, naj se vede po določilih in naj pusti ekspozitu delokrog. kakor mu je postavno odločen. Sedaj se v j vejo še Hujani sami. češ, da nočejo prijKidati Primskoveniu in da ostanejo rajši pri stari šentjurski župniji. Pridružijo se jim tudi < ireani. ki želč zvezo s Kranjem in ne s Primskovini. Oliema vasema se ugodi leta 17U4; primskovski k u racij i pa ostanejo samo Gorenje in Klanec. Tako je imela nova duhovni ja precej v začetku neprilike; te so jej družice bile do prezgodnjega konca. Oskrbovali so jo zaporedoma štirje kurati ter vodili tudi matične knjige. Za Kajcem je pasti-roval Jakob V rbančič (17!>6—179!»), za njim razk apurin o. Nikolaj Gutman (1*00— 1801), slednjič G regor Stendler (1K<>4—1*14). Ta je večkrat bolehal, in ko je umrl 26. marcija 1814 — izmrla je po 21 letnem životarenju tudi duhovni ja ter postala podružnica kran jske župnije. Ljudje so skušali, da dobe ekspozituro nazaj, toda brez vspeha. Sedaj imajo večkrat kakega upokojenega duhovnika, ki jim opravlja službo božjo. Cerkev je bila nekdaj precej obiskovana božja pot. V velikem oltarju vidimo Gosar-jevo sliko Marijinega vnebovzetja, na stropu pa njeno veneanje v nebesih. Prav lepa je skupina na oboku v ladiji. kjer nam predstavlja siikar Matija Bradaška M.rijo kot kraljico angeljev, očakov, prorokov i. dr. To je zanimiv prizor ki kaže raznovrstne nebeščane zbrane okrog blažene Device. V enem stranskih oltarjev je sv. Jurij, v drugem sv. Ana. Visoki stoip nosi štiri zvonove s premerom 145 : l 16: 92 : 44 ••*» Glasovi prv h treh so cis—e— gis — 1. 3. 5 (cis moli Primskovljani. bodite ponosni na nje! Ko bi im^U take vsaka župnijska cerkev! Četrti zvon je mrliški z glasom g. Veliki zvon tehta 1670 Ig. Križ, Marija z zvezdami okoli glave, sv Ana. sv. Jurij. sv. Valentin czdravlja bolnega otroka. Naris ob krilu: ANTON MEŽNARFA DEKAN, BLAŽ TOMBERGER ŽITNIK, ALKS LI KOŽAR INO JOŽEF KER t KLJUČARJA. Vlil Albert Samassa leta 1877. S red j i s težo 8 Oft kg in s Dodobami: Križ. sv. Ana sv Valentin ANTON MEŽNAREC DEKAN IN ŽUPNIK, ALEŠ LIKOZAR IN JOŽEF ŽIBERT KULTA RJA. Vlil Albert Samassa leta 1893. Mali ima 452 l.g Križ. sv. Josip z Jezusom v naročju, sv. Volfgang iVolbenki drži cerkev v roki. Iz I varne Alberta Samassa Nta 1877 kakor veliki. Mrliški je star zvon iz leta 1647. Vlil ga je Mihael Remer v Ljubljani. Knst na križu, poleg njega Marija in sv Ivan isv Ivan v vitežki opravi) Ob klobuku: + PATER DE 40 E LIS DEUS MISERERE NOBIS. (Bog 0<*e nebeški usmili se nas). Zgoraj irna enu korenino odbito in tudi oh krilu je precej okrušen. 6. Kupa. Ob lejK» olKlelanem polju te prij>elje pot pr«»ti severni strani od Kranja po kratkem prehodu na Kupo. Tu imajo vaščani cerkvico sv. 31 h rije Magdalene s pokopališčem. Svetnica nam je dobro znana jz sv. pisma. Brat jej je bil Lazar in sestra Marta. Žalost je jima delala nekaj časa zaradi puhujšljivega življenja, toda po Izveličarjem nauku spreobrnjena postane izgled prave spokornice To dobro družino, prebivajočo v Betaniji blizu Jeruzalema, je Gospod sam večkrat obiskal. Legenda pripoveduje da je prišla Marija Magdalena pozneje v Marseille na sedanjem Fran coskem. A lož je verujemo staremu izročilu, da je umrla v Efezu v Mali Aziji, od koder je dal bičan -tinski cesar Leon VI (886 -9111 prenesti njene ostanke v Carigrad. Slikarji nam jo predstavljajo objokano. z razpletenimi lasmi, s posodo za maziljenje in z mrtvaško glavo v roki. God obhajamo 22.julija. < erkev je pripadala nekdaj preddvorski župniji. Da je stara, spričuje gotsko svetišče, katero razsvetljujejo evetera gotska okna. \ velikem oltarju F^aver-jeva slika sv. Marije Magdalene. na evangeljski strani oltar sv. Jerneja, na listni sv. Antona Padovanskega. < erkev je bila (»opravljena leta 1837, oltarje je prenovil leta 1SM2 Štetim < 'adež iz Diipljan. ^Žegnanje'- obhajaj*» nedeljo > sv. Jerneju. V stolpu visijo trije zvonovi s premerom 112 : : 76 < „,. Vglašeni so v dur trizvoku f—a—c = 1. 3. 5. Napisa nimajo nobenega razun zvonarjevega imena. Veliki zvon tehta 73» kg. Križ. sv. Marija Magdalena, sv. Jernej. Zvonar Albert Samassa leta 1887. Srednjega so dobili iz livarne Antona Samassa leta 1650 s težo 7i7 funtov. Križ, Marija z Jezusom v naročju, svetnik s krono na glavi, mečem in žezlom v roki (sv. OsvaldPj. Mali ima 240 kg peze. Križ sv. Florijan. sv. Anton Padovanski. Vlil ga je z velikim vred Albert Samassa leta 18S7. Mestno pokopališče. Kranjci so imeli nekdaj pokopališče z Marijino kapelo poleg župne cerkve (ca peli a v i -sitationis B. M. V. in carnario). Z njo je bila združena kapelanska služba, pri kateri je izvrševal patronat graščak na Brdu (liber baro ab Egk). Na sedanjem pokopališču zunaj mesta stoji kapela sv. Križa. 12 »/* dolga in 8 m široka. zidana leta 1*25. Ko je šel posvečevat knezškof Anton Alojzij Wolf župnijsko cerkev v Tržič, posvetil je to kapelo 11. junija 183»». Oltar kinča podoba Kristus na križu z Marijo, sv. Ivanom in Marijo Magdaleno. Slikal jo je domačin Leopold Laver (rojen v Kranju 21. novembra 1752). Sredi kapele počiva slavni mrtvee, ljubljanski knezškof Jernej \Vidmer, ki ima na evangeljski strani kameniti spominek z napisom: H1C UIT ESC IT POvT MULTOS LABORES BARTHOLOM.EUS \VIDMER, XXV. EPISCOPUS LABACENSIS, SS. THEOL< &GLE DOCTOR, l RB1S KRA1N-Bl RGENS1S DECTS 1NSIGNE. ARTIOI INGENLARIM CT LTUM DIV1M M AU-GENTIIM AMATOR, PONTIFICATIS APICEM HIM1L1TAT1 POSTPOSUIT. OBUT XVII. MAJI MD m Voglate korenine, na katerih visi, so v kotu 70 stopinj zavite. Poleg: opisanih cerkva ste v Kranju še dve kapeli, namreč: žalostne Matere božje v župnišču in gimnazijska kapela, kateri je patrona Marija ..sedež modrostiu (sedes sapientiae). Skupno v vsej župniji : 7 cerkva, 3 kapele in 2* zvonov. Župnik Josip Lnvtizar. (Dalje prihodnjič.) Ugovori in odgovori. Francosko napisal Abbe de Segur. • Dalje.) VIII Bolje bi bilo. da bi se vera pobrigala za sedanje zemsko življenje, namesto da toliko govori o bodočem življenju. Na tem svetu naj bi cerkev širila blaženstvo. Odgovor: Za to nepremišljeno tožbo je skrito eno najbolj perečih in važnih vprašanj. To je: vprašanje po sreči. Sreče iščeš; srečen biti želiš, in prav imaš. Bog v svoji očetovski dobroti te ni za nič drugega vstvaril, nego da bi te osrečil. Išči torej sreče, a prosim te, — pazi, da se v izboru sredstev ne varaš. Mnogo potov pelja do sreče, toda le ena je resnična. Gorje ti, ako kreneš po napačni! Laglje kakor kedaj se človek zmoti dandanes, ko je svet preplavljen z lažnjivimi nauki. Širijo je različni ljudje, hudobneži in zapeljanci na razne načine. zlasti po časopisju. Trudijo se, da bi ljudi pregovorili : vstvarjeni ste, da na zemlji uživate; upanje prihodnjega življenja je neumno in prazno, blaženstvo je v svetnem blagostanju, v denarju in v uživanju, vse to si pa lahko pripravimo z denarjem. Nekateri drznejši in doslednejši uče: Vsa sredstva so dobra, da le pridem o do denarja in uživamo vse to veselje; vsakdo naj skuša dospeti do te popolne zemske sreče, čeprav pri tem propade javna družba, družina in vera. Sedanje stanje človeške družbe je nedostatno. napačno, zlo; vse se mora preobrniti, prenarediti. vsej zemlji se mora dati drugo lice; potem bo srečen ves svet. Dragi prijatelj, ta nauk že poznaš! To je komunizem. — Imenuje se tudi drugače fou-rierizem, socijalizem, SaintSimonizem i dr. V bistvu so si vsi ti sestavi enaki, kar se tiče nravj-slovja; razlikujejo se le v malenkostih. Učenjaki imenujejo ta nauk panteizem — (vsebogi zakaj nravoslovje panteizmu je skoro isto kakor komunizmu. Panteizem ni nič drugega kakor komunizem, ki se je preoblekel v učenjaka in jel govoriti latinski. Mislim, dragi prijatelj, da bi te močno razžalil, ako bi ti hotel dokazovati, kako tak nauk. tako blaženstvo ponižuje Človeka in ga ropa vsake časti. Ta nauk uničuje vse. kar nas loči od živali, uničuje in podira krepost, požrtvovalnost, moralni red, pravo. Po tem nauku se človek razlikuje od svojega psa le po koži in podobi, zakaj svojo srečo iščeta obadva v zadovoljevanju svoji pohotnosti in svojim nagonom, v uživanju. Opozoriti te pa hočem tega. česar nisi niti pomislil To ti hočem pojasniti, da je komunistični nauk popolnoma neizvedljiv, da je tako imenovana splošna sreča gola brezumnost. Dokazati ti hočem, da je ta nauk v popolni opreki ne le z naravnimi stvarmi, ampak tudi s temi resnicami, katere ne more nihče premeniti; pojasniti ti hočem, da je to le sanjarija, smešna in nevarna sanjarija in in da za tem visokcletečim besedičenjem prav nič ne tiči Če je kaka resnica, ki bi bila tako jasna kakor solnčna luč. gotova je ta, da moramo vsi trpeti in umreti. To je človekova usoda na zemlji, nedeljiva od njegove bitnosti. Tako stanje je odločeno meni in tebi, našim prastarišem je bilo in bode našim potomcem ; nikaka zemska sila ne more odstraniti te potrebe Vprašam te, ali niso, ali ne bodo vedno na zemlji razne bolezni in bolečine? Ali niso in ne bodo vedno vdove in sirote, matere, ki neutešno plakajo pri prazni zibelki umrlega otroka? Bile so in bodo vedno med ljudmi različne nravi, nasprotne želje, žalostne prevare? Kako naj pridemo temu zlu do živega? More li kaka nova društvena preosnova — naj bo, katera si hoče — preprečiti, da ne bo nič več sušice, vro čine, mrzlice, griže, udnice, kostenice, kolere, da ne bode sploh nič več nikakih bolezni in boli. da nam ne bodo nič več umirali naši dragi? Katera državna ustava more zabraniti občutljivo spremembo letnih časov, mrzlo zimo. neznosno vroče poletje? Kaka moč naj bi iztrgala iz človeške narave razne napake, oholost, sebičnost. nasilstvo, sovraštvo? In slednjič, kateri državni zakon naj nas obvaruje pred smrtjo? Istinito so ti nedostatki in bodo tudi neprestano. Kdor bi tega hotel tajiti, je norec. In če je tr-rej to istina. — povej mi, dragi moj. kaj preostaja pri tolikih in neizogibnih napakah od tega trajnega in popolnega zemskega blaženstva. koje nam obljublja komunizem? Že, ako preti bolezen, ako se bojimo prepirov, že, ako mislimo na smrt. zadostuje, da se uniči to uživanje to blaženstvo — in ti neprijatelji so naši vsakdanji gosti, kakor veš. Potemtakem je komunizem, socijalizem — ali imenuj ta nauk. kakor že hočeš, nič drugega nego sanjarija, izmišljotina, v živi opreki z naravnimi stvarmi. Torej komunizem vara samega sebe ali na tebe. ker obljublja blaženstvo na zemlji, kjer blaženstva biti ne more Ko munizem stavlja blaženstvo v neprestano uživanje, koje ni mogoče Torej moraš to blaženstvo iskati nekje drugje, zakaj blaženstvo je gotovo nekje, to nam jamči božja dobrota, modrost in vsemogočnost. A kje je iskati? — nikjer drugje, kakor uči krščanstvo. — Tako blaženstvo priklije na zemlji, a še le v nebesih popolno dozori. Krščanstvo ni v nikakem protislovju z veliko resnico naše nesmrtnosti, saj uprav krščanstvo raz jasnjuje veliko vprašanje o trpljenju in smrti. Ono nas spominja kazni za greh; pove nam, da so vse neizogibljive težave našega življenja le časne kazni nebeškega Očeta. Tako hoče nebeški Oče izkušati našo zvestobo, da se kesamo svojih grehov, da smo vedno bolj in bolj podobni križanerau Izveličarju. in si tem potem zaslužimo tem večjo slavo v naši večni djmovini. Krščanstvo nas uči, da prenašamo vse te težave s potrpežljivostjo, da. časih celo z veseljem; uči nas, da ljubimo nebeškega Očeta, ker nas kaznuje le radi našega izveličanja. Krščanstvo pojmi človeka takega, kakršen je v resnici. Ne zabi ničesar, niti onega, česar se komunizem še ne domišlja ne, namreč: izvirnega greha, dolžnosti kesanja odrešitve po Jezusu Kristu, dolžnosti. da nasledujemo Jezusa Krista. ako hočemo, da bodemo enkrat deležni njegove slave; da je večno življenje i. dr Krščanstvo ne zida gradov v zraku, kakor komunizem. Ozira se na vse človekove potrebe: na telo in na dušo. na zemsko življenje in na večno življenje — ne zabi ničesar. Komunizem vidi pri človeku le lupino, a pozablja na jedro — na dušo. Krščanstvo ne zabi lupine t j. telesa, a vidi ob enem jedro in to smatra mnogo dragocenejšim nego telo: vse nanaša na dušo. na večnost in na Boga Ljubezno a odločno trebi krščanstvo iz naše duše ošabnost. pohlepnost, pohotnost. samoljubje — kratko vse napake, in izpuli te strasti prav pri korenini Zares vse naše napake izvirajo iz strasti, io uprav te strasti brzda i n ukroti krščanstvo Krščanstvo dodeli našemu srcu ono tiho veselje oni sladki mir. ki je sad čiste vesti. Vera razsvetljuje pot. ki vodi k blaženstvu! Upanje in ljubezen nas krepita na tem potu in oslajata jarem naših dolžnosti. Dasi krščanstvo toliko skrbi za dušo, vender ne zanemarja telesa Ono smatra telo za prebivališče neumrljive duše. ki je živi hram božji. Krščanstvo neprestano skrbi, da lajša telesne bolečine, radi tega ustanavlia dobrodelne zavode bolnišnice i. dr. — Kjer se začuje glas krščanstva, tam se manjša človeška beda. bogatin je prijatelj, brat da, celo služabnik revežu. 01 svojega bogastva deli revežem in tako se lahko prenaša revščina, dasi se ne more docela odstraniti *> Človeška beda je kazen za greh. Radi tega je nemogoče uničiti uboštvo; a nemogoče pa ni zmanjšati in olajšati uboštva — in to se zgodi po veri. Bogatini naj bodo dobri in usmiljeni kristijani, in prav tako reveži dobri in potrpežljivi kristijani! V te m j e vsa skrivnost. Krščanstvo skrbi za telo, seveianekot za glavno stvar — to bi bilo narobe svet — ampak kot za postransko stvar Ohranja je po treznosti in čistosti, posvečuje po zunanji božji službi, po sprejemanju svetih zakramentov. a osobito po zedinjenju s pre-svetim Telesom Kristovim pri obhajilu. Krščanstvo sprejme njegove zadnje vzdihe, častno je sprovodi do hladnega groba in še ondi mu ne reče z Bogom na veke. ker ve in uči, da bode to telo veličastno vstalo iz pepela v slavi, da se bode združilo z dušo in da bode ž njo uživalo neskončno veselje v raju! Tako je krščanstvo! Pozna, obljublja in dodeli blaženstvo. Na zemlji da, kar je mogoče; — ako ne da vsega, je vzrok, da na zemlji niti vsega dati ne sme, niti vsega dati ne more. cJvoje obljube opira na neovrgljive dokaze. Kristijan ve in je prepričan, da bode enkrat dosegel, česar še nima. In zares, vsak dober kristijan je srečen. Seveda ima svoje skrbi in težave zakaj nemogoče je brez teh živeti, a njegovo srce je zadovoljno, vedno mirno, vedno vedro. Ali tudi tako postopa komunizem z zapeljanimi reveži, ki jih ziblje v sanjarijah? Komunizem obljublja, Česar nihče pod milim solncem dati ne more. Komunizem obljublja; a kako dokazuje. Dokazi so mu le drzne trditve njegovih prvakov. Toda ali je verodostojnost teh prvakov tolika, da jim je verovati tudi teiaj, ko obetajo nemogoče? .Svet bo tedaj srečen-, pravijo komunisti, .kadar bode vse premenjeno." Morebiti — a kedaj pa bode vse premenjeno? Komunizem dela tako, kakor oni krčmar, ki je dal nad vrata napisati: .Danes se pije za denar, jutri zastonj.1* Kdor je prišel in se hotel na to sklicevati. rekel mu je krčmar: .Da jutri; a danes ni jutriB Komunizem zahteva plačila brez dela — krščanstvo obljublja plačilo za delo. Eden govori kot malopriden delalec, a drugi kot dober; naravno je. da se vsak lenuh in izprijenec rad poprime komunističnega nauka, a odbija glas vere. UboStvo se ne more odpraviti, ker se ne morejo odstraniti njegovi vzroki A ti so: neenakost človeških telesnih moči, neenakost zdravja, nadarjenosti, znanja in delalnosU i. dr. Kdo učim. da bi bili vsi ljudje enako močni, pametni in nadarjeni? Drugi vzrok revščine so napake naše po izvirnem grehu pokvarjene narave: lenoba, razuzdanost, pijanost, razsipnost i. dr. Predragi rojaki, varujte se pred temi praznimi zapeljivimi obljubami, s katerimi polnijo vaši sovražniki svoje časopisa romane, sramotilne spise! Odbijte je. zavmte je! Obsodite ljudi, ki se ne sramujejo nuditi svojim bratom kot vzor blaženstva Čutno uživanje! Kaznujte je z zaničevanjem! Kvišku srca! Oživijo svojo mrzlo vero, po stanimo sopet in ostanimo — kristijani! Edino tu imamo pričakovati rešitve iz vseh potreb. Poučimo se dobro v sveti krščanski veri; ona naj prod'ra naš duh. naše srce. naše navade naše uredbe, n^še zakone!... In tako bodemo na tem svetu imeli blaženstvo, kolikor je mogoče, a v nebesih pa popolno blaženstvo Kdor več zahteva. je nespametnež. in ne bode dosegel niti prvega niti drugega. A. M. iDalje prihodnjič.) Mirovna konferencija v Haagu in vojska v Transvaalu v Afriki. Prihodnjega Odrešeuika je prerok Izaija (9. 6) takole opisal: „Dete nam je rojeno in Sin nam je dan in na njega rami je poglavarstvo in imenuje se Prečudni. Svetovalec. Bog, Močni, Oče prihodnjih časov, knez miru. Njegovo kraljestvo se bo razširjalo in miru ne bo konec. In ko je obljubljeni Odrešenik Jezus Krist prišel na svet, pevali so an geli: „Čast Bogu na visokosti in mir ljudem na zemlji, ki so dobre (svete) volje. In ob Kristo-vem rojstvu je obvladal mir po vseh pokrajinah zemlje med vsemi narodi. Torej že pri svojem prihodu na svet se je Krist prikazal kot prijatelja, oznanovalca in nositelja miru Apostolom svojim ga je podelil rekoč: „Mir Vam zapustim, svoj mir va*n dam; ne kakor ga svet daje. vam ga jaz dam." In kadar se je po svojem vstajenju prikazal svojim učencem, jim je rekel: „Mir vam bodi." Tako so se nad Kristom izpolnile preroške Izaijeve besede. Po Jezusovem vnebohodu so pa apostoli nadaljevali Jezusovo rešilno delo za človeški rod, torej tudi mir b )žji posameznim ljudem in raznim narodom oznanovali in donašali In ker je papež vidni poglavar sv cerkve naslednik sv. Petra in namestnik Jezusa Krista na zemlji, ki se kliče knez miru, torej je tudi on kot cerkven zastopnik, pospeševalec in oznanovaleč miru med vladarji in narodi In to nalogo so papeži vzlasti od 1, 800 do sedaj izvrševali v prid narodov. Koliko so pač papeži posegli vmes s svojo mogočno besedo in veljavo ter so vplivali na vladarje, naj ne prelivajo radi častilakomnosti krvi narodov. In zgodovina nam pove, da so se nekateri vladarji pokorili papeževemu očetovskemu opominju; in to je bila sreča za narode. Cesto se je tudi primerilo, da so vladarji v prepornih vprašanjih pozvali celo papeža ter ga prosili rešitve v zmedenih zadevah Tako se je zgodilo tudi pred kakimi desetimi leti. Takrat so si prišle navskriž nemška in španska vlada radi Karolinških otokov v tihem morju. Obe vladi sta se zglasili do papeža, proseči ga, naj on razsodi to prepirljivo zadevo. In sv. Oče Leon XIII., ki se kliče „lumen de coelo — uč iz neba" je tako modro razsodil, da ste bili oboji I vladi s to razsodbo zadovoljni; zlasti je nemški vladar od tistihmal visoko cenil sv. Očeta A 18!)9.1 je pa ruski car uvidajoč potrebo miru med naro li in državami sprožil veliko misel na mirovno konferencijo Poslanci razn*h držav so se sošli torej letos po letu v Haagu na shod. da bi se posvetovali, kako snovati mirovna razsodišča, ki naj bi reševala preporne zadeve raznih držav in kako število vojakov in oboroževanje držav omejiti v prid narodov in v prospeh gmotnega stanja Vedeti pa je treba, da na predlog italijanske vlade sv. Oče ni bil povabljen k temu shodu. Kakšen uspeh je imel ta shod državnikov" V glavnih točkah se ni nič doseglo, le v manj važaih zadevah se je nekaj ukrenilo. In glej! še ni ta konvencija ali pogodba »odpisana po vseh državnikih, (avstrijski poslanik grof Welsersheimb je to konvencijo podpisal) že je puška počila v južni Afriki. Silna vojska se je namreč vnela med AngUži in Buri, ki se hočejo boriti za svojo neodvisnost Vojna se je pričela dne 11. oktobra ob 5 uri popoldne 1 1899. Kaka ironija osode! Mirovna konferencija vseh znamenitih državnikov vsega sveta in precej potem pa kot sad posvetovanja — silna needinost državnikov in srdita vojska! Za petami vojna! Sv. pismo pravi (Psalm 126, 1): Ako Gospod ne zida hiše, trudijo se zastonj, kateri jo zidajo; ako Bog ne varuje mesta, zastonj čuj«, kdor ga varuje. Te besede veljaio sicer vsakemu človeškemu podjetju in prizadevanju za srečo in dobar vspeh; kajti vsak človeški trud je brezvspešen brez Boga m njegove pomoči. Te besede psalmi^a Davida se pa zamorejo tudi prav dobro uporabiti ob mirovnem shodu od katerega je bila pa sv Stolica namenoma izključena In vender je .sv. Oče Leon XIII knez in poglavar iniru na zemlji, kateremu je N do mru*) Kizii državniki pa imajo razne ponoisleke ker nekat^r« država se bojijo izgubiti pridobljenih deželi, druge pa želijo širiti državne meje ter si prisv ijiti b gat,ih dežel, kakor zlasti hrepeni Angleška p > deželi Transvaal, ki ima največ zlate ruie. Tor^j mesto nameravanega in zaželenega miru pa kruta silna vojska med Angleži in Buri Obojni so protestantje. Ko je bil sveti Eduard kralj angleški (1040 — 1006). je rekel, da se raje odpove prestolu kakor da bi prelival kri Aseiaj je drugače. Kri bo tekla v potokih, na tisoče ljudi bode ubitih in konec kakšen bode V Tega mi ne vemo, to le sarn Bog ve Le to vemo, da je občna zgodovina javna učiteljica in sve- *) Dunajski župan dr. Lueger je omenjal pri banketu o priliki polaganja temeljnega kamena k novi cerkvi sv. Kocijana to-le o sv Očetu, pri katerem je tudi bil v avdijenciji. »Sv Oče so čudež, ki ga dela Bog v sedanjih časih Postava jun je visoka, telo le kakor navidezno, kajti le kost m koža jih je. glas zelo močan, razum velikansk, skora) vse vedo. kar se po «wtu godi O avstrijskih razmerah so bolj poučeni kakor kateri avstrijski minister, kdor jih je videl, kako v cerkvi sv. Petra dele papežev blagoslov ter slifial krepkim gla om izgovarjati konečn: bese le »maneat semper — za vselej naj ostane i blagoslov;« ta ie ves navdušen za JfOletnega starčeka. katerega je Bog postavil v znamenje, da je cerkev katoliška nepremagljiva. Vsem naklanjajo sv. Oče svojo skrb. bodisi bogat ali reven oni so oče mestjanom in kmetovalcem. Kar pa nas Avstrijce posebno zanima, je pač to. da je dr. J.ueger izvedel marsikaj o avstrijskih razmerah, česar mu še znano ni bilo. Torej bi sv. Oče tudi za -mogli dati rnarsikak dober svet našim državnikom glede zamotanega notranjega položaja — ako bi se ti hoteli pozvati do svete stolice. tovno sodišče, pri katerem Bog po vojskah vladarje in narode ter države povišuje ali pa ponižuje; države prestavlja in tudi razdira. Brati je bilo, da so sv. Oče Angležem ponudili svoje posredovanje v pre-porni zadevi; a Angleži so to ponudbo odklonili, češ, to je notranja zadeva med nami in nam podložnimi Buri. A iz te vojske se razvije, če je Božja volja tako. tudi svetovna vojska, ko bi druge države po segle vmes. Prišel pa bo morda ne za dolgo čas, ko se bodo vladarji in narodi, dosti skušeni, zatekli c Rima za pcmcč in posredovanje proseč papeža: „c v. Oče. otmi nas, poginjamo."*) Pa ko smo že omenili vojske v Afriki, poglejmo tudi tje na Filipinske otoke v tihem morju, kjer je vojskin stan med Amerikanci in Tagalci; radi tega trpijo veliko ondotni knstijanje. 300 let so bili Španci gospodarji na teh otokih. Vlani pa je nastala huda vojna med Amerikanci in Špar.ci. Slednji so bili pre magani ter so Španci omenjene otoke odstopili Ame-rikancem. Zdaj so se pa nekateri rodovi Tagalcev dvignili zoper Amerikance, katerim se nikakor no čejo pokoriti. Enako so se ti rodovi dvignili zoper kristijane, zlasti menihe in redovnice. Veliko menihov so na razne načine do smrti mučili, napadli so tudi samostane nekaterih ledovnic ter pohištva požgali in nune razgnali Kak jok in stok je bil to! Cerkve so oskrunili mašne obleke in sv. posode razmetali in druge razne ostudnosti počenjajo do kristijanov, radi katerih so se katoličani pritožili pri ameriški vladi. — Mi pa molimo za brate po veri. ki bivajo na ondotnih otokih, naj bi jim mili Bog prikrajšal čas stisek in obiskovanja. Prosimo Boga. naj nam da v miru živeti, da podprti s pomočjo njegove milosti bodemo obvarovani vsakega greha in oproščani vsega vznemirjenja Župnik Alojzij Kummer. Nadvojvodinja Magdalena avstrijska. Dne 16. novembra 1. 1897. se je na Du naju ob priliki tristoletnice sv. Kanizija vpeljala preiskava glede nad v oj vodinje Magdalene, da jo prištejejo blaženim. Zato bo morda zanimalo čitatelje „Zgodnje Danice", da izvedo nekoliko o življenju te slavnoznane ose be habsburške cesarske rodovine, katera je štela in šteje še dandanes med svojimi Člani mnogo oseb. ki se od likujejo po svoji izredni vernosti in bogoljubnosti. Nadvojvodinja Magdalena se je rodila 1 1532. na knežjem gradu v Inomostu kot hči cesarja Ferdinanda I. in Ane Ogerske Po želji pobožnih sta rišev so jo že kot malo dete večkrat nosili v cerkev, da bi Bog že v njenem detinstvu tem obilnejše rosil nad njo svoj nebeški blagoslov. Že kot I4letna de klica izgubi Magdalena svojo blago mater. Oče se je radi svojih vladarskih opravil mudil večinoma na Dunaju in v Pragi. Tako so bili cesarska deca. živeč v mladih letih na dvoru v Inomostu, takorekoč že sirote, ko jim je oče še živel. Toda ta tužna usoda •» Ko je t. pisaicc novembra 1. zafrtaval ta sostavek. pač m menil — kaka nenavadna vojskina sre<'a bode Burom nasproti Angležem. Prav pravi Črnogorci južne Afrike so ti Huri. Kamor se ti gane Anglež, iz vsakega zatiSija plane nadenj vun Pur - jusko utešujoč angleSKo žejo po atrikanskih demantih in po afrikanskem zlatu. Urtdn. se jim je zdatno olajšala, ko so dobili za vzgojiteljico pobožno in modro grofico pl. Thurn, ki jim je vrlo nadomestovala prezgodaj umrlo mater Plemenita gospa je zlasti gledala na to, da so njeni visoki gojenci že v letih cvetoče mladosti pridno dvigali svoja nežna srca k Bogu in se obvarovali strupa svetne pokvarjenosti. Zato je čuvala z materinsko skrbjo mlade princezinje, da so se ogibali vsake količkaj nezanesljive tovarišije. Vendar jim ni brauila duhu in telesu potrebnega razvedrila. Večkrat so se sprehajale cesarske hčere v spremstvu svoje vzgojiteljice po priljubljenih sprehajališčih divne inomoške okolice. Vsem so bile v vzgled po svoji izredni vljudnosti in lepem, zares knežjem vedenji. — Med njimi je zlasti Magdalena zgodaj kazala posebno ljubezen do molitve. Kakor pa je cvetlica že takrat, ko odpre svojo čašo. obrnjena proti solncu, tako je bilo že otroško srce nadvojvodinje odprto najvišjemu viru luči. dasi se še sama tega ni popolnoma zavedala. Cesar Ferdinand je bil namreč princezinjo, ko je bila še dete, obljubil dati v zakon vojvodu Pijemonteškemu. Radi tega se je Magdalena večkrat bridko solzila in čestokrat je rekla, da bi hotela rajši umreti, nego se omožiti Toda temu naklepu se je moral oče sam odreči radi političnih razlogov. Lahko si mislimo, kako je bila Magdalena tega vesela, to izpremembo razmer je pripisovala posebni previdnosti božji. — Proti svojim sestram je bila nadvojvodinja izredno ljubeznjiva. tako, da so jo radi njene ljubezni in njenih duševnih prednostij častile kot srčno ljubljeno mater. Posebno sta ji bili naklonjeni Margareta in Helena, ki sta bili z njo enega duha in ene misli. Opomniti treba, da je Magdalena že kot otrok razodevala lepe duševne zmožnosti Priučila se je več jezikov, med temi tudi latinščine. Zelo izurjena je bila v umetnih ročnih delih. Še sedaj hranijo v Hallu na Tirolskem nekatere dragocene izdelke njene roke. Mala podobica, ki jo ondi imajo, nam predočuje Magdaleno kot mlado princezinjo na dvoru. Iz njenih potez se očividno razodeva globoka pobožnost, in nehote spominjajo na svetnico. Cesarsko deco so zadevale marsikatere bridkosti in težave. Tako so se morali za dalje časa umakniti v Prago, ko je bil Inomost zamotan v vojsko s protestantskimi knezi. Pozneje je je prisilila kužna bolezen. ki je divjala v Inomostu, da so se preselili v Meran. Izmed naj plemenitejši h krepostij Magdaleninega srca. radi katere jo je visoko čislalo vse. kar jo je poznalo, je bila njena ljubezen in dobrodelnost do siromakov. Svoje knežje dohodke je vse, kolikor jih jej je bilo na razpolago, porabila ubožcem in bolnikom v prid. Celo od dvorne mize je pošiljala revežem jedila, vsak teden pa je dobilo od nje 30 ubožcev gotovo miloščino. — Zelo rada je romala nadvojvodinja na nekatera božja pota na severnem Tirolskem. Potovala je s svojimi tovarišicami zdaj peš. zdaj na konju, v spremstvu najslavnejših plemiških rodovin domaČe dežele, katerih zastopnike je povabila k temu. Na potovanju je navadno molila, zato je moral služabnik peljati konja za uzdo. — Po tedanji navadi si je izbrala tudi Magdalena neko geslo, ki naj bi značilo smer njenega življenja in teženje. Njeno geslo je razodevalo njeno srčno zaupanje v Boga; glasilo se je: „Upam v Boga." Velikega pomena za njeno bodočnost in njen duševni napredek je bilo bivanje velikega apostola Avstrije v tirolskem glavnem mestu, ki je prišel tje radi tedanjih verskih zmešnjav. Tridentinski cerkveni zbor je po kratkem prenehljaju zopet pričel zborovati. in Kanizija so poslali v Inomost. da bi ostal v njegovi bližini. Na cesarskem dvoru so se seznanile pobožne nadvojvodinje s slavnim možem in dobile takoj tako zauoanje do njega da so ga izvolile svojega duhovnega vodnika za ves čas njegovega bivanja v Inomostu. Pod tem novim duhovnim vodstvom so cesarske hčere čudovito napredovale v pre ziranju posvetnega in v požrtvovalni ljubezni do Boga Veliko so na to vplivale zlasti pridige, katere je govoril Kanizij pol leta na dvoru. — Kmalu je dozorel v visokih kneginjah sklep, ki je bil največje važnosti za celo njihovo nadalnje življenje. Odločile so se namreč, da store obljubo vednega devištva. V ta namen so odločile sred postno nedeljo 1. 1564. Tekom svojih mladih let je bila Magdalena odklonila najsijajnejše ženit-ne ponudbe, n. pr. cesarja Karola in kralja Filipa Savojskega, vojvoda Karola Orleanskega Tudi oče se je početkom ustavljal, a njena gorečnost ga je znala pregovoriti Po daljši pripravi v molitvi in spokornosti so se oblekle plemenite sestre določe nega dne v črno oblačilo, pristopile k mizi Gospo dovi in izjavile obljubo vednega devištva A njih gorečnost je segla še dalje. Magdalena se je namreč nameravala popolnoma odreči svetnemu veselju in lagodnosti cesarskega dvora ter v tišini mirne samote živeti edino le Bogu. Toda ta njena namera je morala prestati marsikatero po-skušinjo. predno jo je mogla izvesti. Zlasti so se de želni knezi temu protivili, da bi cesarske sestre ustanovile tak duhovni ustav, kakor so ga nameravale po Magdaleninem načrtu Toda njena stanovitnost je srečno premagala vso ovire, in na njeno prošnjo so poslali iz Rima nekaj duhovnikov novo ustanovljenega jezuitskega reda v Hali, da bi prevzeli duhovno vodstvo Bogu posvečenih devic poleg drugih dušno pastirskih opravil. Že dve leti poprej je bila dala Magdalena v mestu Hallu poprejšnje poslopje, v katerem so kovali cesarske novce, prezidati v duhovni zavod in je poleg njega sezidala lepo novo cerkev. Ko je bilo vse vrejeno, zbere Magdalena okoli sebe svoje dvorno osobje, ter mu svečano razodene svoj sklep. Ob enem pa tudi na znani, da bi jo zelo veselilo, ako bi te dvorne gospe, ki bi se mogle odločiti za enako življenje kakor ona. šle z njo vred služit najvišjemu Kralju Šestero dvornih gospa je bilo pripravljenih, slediti temu častnemu vabilu med njimi tudi neka vlaška deklica, katero je bil bi Kanizij krstil v Inomostu — 5. decembra 1. 1569. se je preselila nadv. Magdalena s sestro Heleno in drugimi dvornimi gospemi, ki so se odpovedale nevarnemu svetu, v svoje novo bivališče. Kakor je bilo slovo visokih kneginj žalostno in tužno za prebivalstvo v Inomostu, kateremu so bile tako priljubljene, prav tako je došel z njihovim prihodom za dolgo dobo blagoslov božji starodavnemu Hallu. Za pobožne device se je pričelo sedaj novo življenje v samoti, molitvi in zatajevanji. Dasi niso nameravale ustanoviti kakega novega reda ali kongregacije, vendar je bilo njih življenje popol- noma samostansko Oblečene v dolg, črn talar, bel ovoj okrog glave, so se vedle plemenite neveste Kristove v vsem po strogih pravilih, katera je nadvojvodinja sama sestavila, in ki naj bi tudi v bodoče uravnavala življenje v novem zavodu. — Že vzvišeni vzor globoke pobožnosti Magdalenine je zelo vspodbudno vplival na vse mesto; še bolj pa so tedanje verske zmešnjave proslavile ime visoke ustanovnice. ki je mnogo storila za povzdigo in utrditev katoličanstva na Tirolskem Nevarni požar lu teranskega krivo verstva je tudi med trdne skale Tirolske vrgel marsikatero iskro, katere ni b lo moč kar na enkrat udušiti. Po več krajih so pogubni Lu-trovi nauki zanetili upor v zaslepljenem narodu Tudi v Hallu je štela nova vera dokaj prikritih in očitnih privržencev. Tu so se bili že pred več desetletji ugnezdili protestantski pridigarji ter z veliko nretka-nostjo in zg tvornostjo oznanjevali svoj „čisti evangelij". Posebno pa so krivoverski spisi ki s> bili po tem mestu zelo razširjeni, gojili proticerkvenega duha. Ako bi bilo šlj tako nvnrej. moralo bi bilo katoli-čanstvu v Hallu kmalu oikhnkiti. Tu se prikaže rešilni angelj v zaouščeni cerkvi — v osebi blage „ustanovnice- nadvojvodinje Magdalene Kakor smo že omenili, izprosila je od jezuitskega generala Frančiška Borgia nekaj očetov Jezusove družbe, da vodijo novo ustanovljeni zavod. Že drugi dan po njenem prihodu pridejo trije goreči in pobožni očetie in se nastanijo v za nje odločeni hiši. Učenci sv. Ignacija začno v soglasji z blago nadvojvodinjo in ob enem z vodstvom ustava skrbeti todi za krščansko občino, ki je bila tako opustošena po krivovercih Zato je bilo treba vsestransko trudaoolnega apostoljskega dedovanja, katero je nadvojv. Magdalena na vso moč podpirala Jezuitje so začeli propovedovati v župni cerkvi. Že prvo nedeljo po svojem prihodu je pridigal o. Rabensteiner /. očividnim uspehom M. K. (Konec prihodnjič.) L Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec februarij 1900. (Spis potrdili in blagoslovili sv. Oče.) a) Glavni namen: Prostost katolikešga pouka. b) Posebni namen i: !♦.) St. Apolonija, devica in mačenica. Spreabmienje dobromislečih protestantov. Dejanje sv. Frančiška RegiSkega. Vzgoja osirotelih otrok. 10.) Sv. Školastlka. Več ženskih samostanov Dejanska ljubezen do bližnjega. Posli in delalci. 11.) Sedem »v. astanovnikov servitskega redu. Red servitov. Češčenje žalostne Matere Božje. Več bolnih duhovnikov. 12.) Sv. Evlalija. Don Boskovi za vodi in salezijanska družba med Slovenci. Umirajoči. 18.) Sv. Katarina Hiška. Udove in sirote. Izbegavaoje grešne priložnosti. 14.i Sv. Valentin. Ljudski misijoni na Avstrijskem. Pospeševalci molitv. apostoljstva. 15.i BUfttml Im Kftbado la tovarltt, mimol. Misijoni na Kitajskem. Zvestoba in vztrajnost v poklicu Neverne družine. N. Raznoterosti. Romanje v Rim V Solnogradu se je izvolil odbor za romanje v Rim ob priliki letošnjega jubileja. Odboru je načelnik kard -nadškof Haller. Romarji se odpeljejo »z Solnograda e. s4šca ter se vrnejo v Soluo-grad 21 sušca. V Rimu se bodo mudili deset dni. Sv Oče. Temešvarski šk<,f Desevtfy je bil ob novem letu v Rimu Sv. Oče so rnu r^kii pri tej pr-liki: , Dobro me pogledaj. sinko, še nisem tako star, čutim se še dosti močnega, da vladam, ter hočem,