MAZDA 626 KARAVAN V JUNIJU NAJCENEJŠI IN Z NAJVEČ OPREME V SVOJEM RAZREDU ŽE od 3.093.805 SIT DALJE mazDa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 MODELI 323 ŽE OD 1.875.062 SIT DALJE Z DODATNO El. blokado motorja VELIKO ZNIŽANJE CEN TUDI OSTALIH MODELOV 626 ŽE od 2.999.999 SIT DALJE KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK OSREDNJA MMŽNrcA zzJ.n POMEMBNEJŠE ItlEFONSKEŠIEVIlKE: POEICIJSKEPOSIAJE ZAGORJE: 61-002 TBBOVUE: 21-102 HRASINIK: 41-602 RADEČE: 81-002 EIIIJA: 061/883-142 PROMEINE INFORMACIJE: 64-420 IAIII: 0600/61-63-48 0608/63-31-07 ZDRAVSII/ENI DOMOVI (DEŽURNE SEOŽBE): Z0 RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 Z0TRB0VUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-000 ZDEITIJA: 061/881-855 NASLOVNICA: Zagorje iz zraka Foto: MM Uvodnik Medtem, ko so se nekatere sodelavke in sodelavci hladili ob morju, sem se jaz utapljal v gorah prispevkov. Toda ne skrbite! Na moje veselje (in na žalost nekaterih drugih) se nisem utopil. Tako je pred vami nova številka, ki vam spet ponuja obilico zanimivega branja. Sicer pa je v teh vročih dneh težko razmišljati o tem, kaj bi skupaj naklamfal za tale uvodnik. L/rednik je v prejšnji številki zapisal, da zgineva in je zginil, direktorje zginil, skoraj vsi sodelavci so zginili. In verjemite, da v tej situaciji ni bilo lahko skupaj spraviti cajtng". Sedaj že resno razmišljam, da bi tudi jaz zginil. Toda kam! Nekam že, samo da nekaj časa ne bom nič videl in slišal za fotoaparat, za računalnik, za 120 vrstic, za 9x6,... Sicer pa tudi jaz zginevam in sicer na prireditve ob občinskem prazniku Zagorja, o katerih si lahko kaj več preberete tudi v tej številki Zasavca. Peter Motnikar Nekaj iz vsebine 4^ IPPotEošnjiZasaraalampa Oria stopa v Evropo 9^) Župan in podjetnild'Zagorja ob prazni 14 J Intervju z Zmagom Jelinčičem 15) 35. slikarska kolonija Izlake-Zagorje nrastms •vi 'l ■( • v’1 <(461 Lilol-isB in besni NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 13. AVGUSTA : Sandi Češko, Računalniški prelom. Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250 64-166-far-64.-404 mi-, d n - -i i Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zaeorie ob Savi Tel ■ 10601164 9sn 64 166Xf A94A5 L P deZnik’Lasko "*•DEM - ** Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92)111 mnenja Ministrstva za informiranje (št 23/281 97 z dn, s s mori a-x proizvode informativne narave po 13. točki t št 3 za katere sc nlačuie 5 ndstnin! d-,*„>L iIdnJe (.st. z.vzsd 92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja enE P" Pr0,zvodov' Nenaročenih rokopisov in 30. MAU SRPAN 1998 J- J. M. <;rn: DRŽAVNI SVETNIKI OBISKALI ZASAVJE Sredi preteklega tedna so prvič v zgodovini svojih zasedanj člani državnega sveta Slovenije zasedali izven svojih prostorov v Ljubljani. Svojo sejo so izvedli kar na Zasavski Sveti gori, kjer so razpravljali o problemih reorganizacije policije. Poleg tega so pred tem obiskali tudi Rudnik Zagorje v zapiranju in se spustili na najnižjo točko v Sloveniji. Svetniki so bili z vsem prikazanim zelo zadovoljni in so pozdravili idejo, da bi tudi v prihodnje nadaljevali s takšnim načinom zasedanj. RM. PRIPRAVE NA GRADNJO ŠPORTNE DVORANE POTEKAJO PO NAČRTU V Trbovljah si že nekaj let občinski in drugi organi ter pedagoški in športni delavci prizadevajo, da bi čimprej prišli do nove večnamenske športne dvorane na zgornjem Polaju oz. na Bolfenku, kar je staro krajevno ime za to področje. Vse kaže, da bo do gradnje kljub številnim zapletom le prišlo. Še letos se bodo lotili nadzidave zgradbe Srednje strojne in elektro šole v Šuštarjevi koloniji. Ta nadzidava z učilnicami in drugimi prostori naj bi bila nared do začetka prihodnjega šolskega leta. Sama športna dvorana pa naj bi bila dograjena do konca prihodnjega leta. Predvidoma bodo stroški gradnje znašali okoli 908 milijonov tolarjev. Od tega naj bi Občina Trbovlje prispevala 22%, država oz.ministrstvo za šolstvo in šport pa 78%. Pred pričetkom gradnje bo treba izvesti vrsto pripravljalnih del ter premestiti vrsto raznih komunalnih in drugih vodov (toplovod, elektrika, kanalizacija, vodovod, telefon, itd.). IL. MINISTER ZA OBRAMBO OBISKAL LITIJO V prvi polovici julija je po svojih dobrih sto dnevih ministrovanja na povabilo Slovenske ljudske stranke (Odbor Litija), litijsko občino obiskal slovenski minister za obrambo, mag. Alojz. Krapež. Predaja spominskega darila (litijski srebrnik in knjiga starih litijskih razglednic) Na Občini Litija se je sestal s predstavniki občine (županom, predsednikom občinskega sveta, tajnikom občine, načelnikom oddelka za finance, predsednikom občinske gasilske zveze, referentom za požarno varnost, predsednikom osrednje občinske gasilske enote in vodjo izpostave MORS v Litiji) na pogovom o vseh odprtih vprašanjih iz področja požarne varnosti, zaščite in reševanja. Ogledal si je gasilsko enoto PGD Litija, obiskal GEOSS in se hkrati udeležil proslave ob 95-letnici PGD Vače, kjer je imel tudi slavnostni govor. Tekst in foto Marjan Šušteršič ZASAVCEVA LAMPA Po dolgem premoru smo se zopet odločili, da podelimo Zasavčevo lampo. Le-to tokrat prižigamo Trgovskemu podjetju Potrošnja Zagorje in vsem njihovim zaposlenim na čelu z direktorjem Emilom Šternom. Potrošnja se je namreč prva odzvala na našo akcijo, v kateri zbiramo pomoč za družino Aleševec in sicer so družini iz Kandrš namenili za 30.000,00 vrednostnih bonov, ob tem pa so ji poslali še pismo z naslednjo vsebino; Iz Zasavca smo izvedeli za vašo družinsko tragedijo in za posledice, ki vas v zvezi z njo spremljajo. Zavedamo se, da izrazi sožalja v takem primeru pomenijo izraz sočustvovanja, vendar ne morejo pomagati za prebroditev težkega materialnega stanja, v kakršnem seje znašla vaša mlada družina. Da bi vam vsaj delno olajšali socialni položaj, smo se odločili, da se vključimo v akcijo Zasavca in vam namenimo 30.000,00 SIT v obliki vrednostnih bonov, kijih lahko vnovčite v katerikoli od naših poslovalnic. Upamo, da bo dobrodelna akcija časopisa Zasavc naletela na širok odmev med našimi občani in podjetji in vam ublažila stisko, čeprav žal to ne more nadomestiti izgube moža in očeta. V imenu zaposlenih TP Potrošnja, d.d.Zagorje, direktor Emil Štern TP Potrošnja Zagorje bi pravzaprav jnorala biti vzor vsem ostalim. Doslej smo jih poznali le kot podjetje z verigo trgovin v Zagorju, s prijaznimi prodajalkami, itd. Tokrat smo jih spoznali v drugačni obliki. Po človeški, saj so dokazali, da jim ni vseeno za Mišo, Saša in Nejca. Se jim bo pridružilo še kakšno podjetje? TUDI VI LAHKO POMAGATE ALEŠEVČEVIM! Še vedno nadaljujemo akcijo zbiranja pomoči za mlado družino Aleševec iz Kandrš-del 19d, oziroma za Mišo, Sašo in Nejca. Svoje prostovoljne prispevke lahko še vedno vplačate na enotah Ljubljanske banke. Banke Zasavje in sicer na hranilno knjižico št.: 52700-620-112-338 82710-48531/48. In koliko smo zbrali dosedaj? TP Potrošnja Zagorje je prispevala 30.000,00 SIT (v obliki vrednostnih bonov), na hranilno knjižico pa je bilo nakazano 3.000 SIT. darovalke Marije Železnik iz Lok 31, Kisovec. MAG.MARJAN SENJUR V LITIJSKI OBČINI V sredo, 22.julija je litijsko občino na povabilo SLS-ja obiskal minister za ekonomske odnose in razvoj, mag.Marjan Senjur, skupaj z državnim sekretarjem Radom Klančarjem. Predstavniki občine so ga seznanili s problematiko občine, saj je 60% njenega ozemlja na demografsko ogroženem območju. Občina Litija v letošnjem letu kandidira na razpisu za demografijo s kar štirimi projekti; z dvema cestama (Dole - Gradišče in Vodice - Perovo selo) in dvema vodovodoma (Čatežka gora in Konjščica). Župan pa jc pri predstavitvi občinejasno povedal, da se Litija v nobenem primeru ne more regijsko povezati proti Zasavju, ampak samo proti Ljubljani. Ogled ene najbolj demografsko ogroženih vasi (Okrog) v KS Gabrovka Minister Senjur seje v okviru svojega obiska v Litiji srečal tudi z direktorji večjih litijskih podjetij, ki so mu predstavili svoje težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. Popoldne si je s predstavniki občine ogledal Okrog in Čatežko goro, Dole in Gornje Jelenje ter Konjščico, kraje, ki so najbolj demografsko ogroženi. V teh krajih so izdelani projekti, s katerimi občina sodeluje v razpisu. Sam pa seje lahko prepričal, da ti kraji potrebujejo pomoč, sicer bodo kmalu popolnoma zapuščeni - nenaseljeni. Tekst in foto Marjan Šušteršič HOTEL RUDAR SLAVI 30-LETNICO 1 julija je preteklo 30 let, odkar so dogradili in odprli prvi hotel v Trbovljah. Poimenovali so ga po rudarjih in tako seje imenoval Hotel Rudar. Stoji na Trgu revolucije oz. na mestu, kjer je dolga desetletja stala zdaj že znamenita rudniška restavracija. Investitor tega hotela je bilo Gostinsko podjetje Rudar, ki ga je v tistih letih vodil direktor Dušan Crnkovič, izvajalec del pa SGP Zasavje-Trbovlje. Projektanta sta bila arhitekta Pibernik in Sedej. Oba sta za ta projekt dobila nagrado Prešernovega sklada. Pripomb je bilo seveda veliko in še danes se marsikdo sprašuje, zakaj je tako dominantna lokacija v poslovnem središču Trbovelj tako slabo izkoriščena. Ob tem ne smemo pozabiti, da je 1.nagrado za ureditev Trga revolucije v tistem času dobil projekt arhitekta Marka Župančiča, vendar po njegovem projektu niso nikoli gradili. Hotel je sedaj star 30 let, v tem času je doživel marsikaj, nazadnje pa žalostno usodo, ko so ga zaprli zaradi nerentabilnega poslovanja in ga prodali. Novi lastnik se še ni odločil, kaj bo z njim. Največji možnosti sta, da bo lastnik nadaljeval s hotelskimi uslugami, ali pa bo hotel postal dom upokojencev z višjim standardom. Namesto da bo hotel ob svojem jubileju obnovili in mu dali privlačnejšo podobo, pa sameva in ostaja zapuščen. IL. OBNOVA ŠOLSKIH POSLOPIJ V TRBOVLJAH Občinski svetObčineTrbovljeje pred nedavnim odobril 30 milijonov tolarjev za namensko obnovo šolskih poslopij v Trbovljah. Iz teh sredstev bodo v času šolskih počitnic opravili vrsto obnovitvenih del na zgradbah OŠ Trbovlje, Ivana Cankarja, Tončke Čeč, Alojza Hohkrauta, del sredstev pa je namenjenih tudi obnovitvenim delom v nekaterih vrtcih. Predvsem gre za obnovo streh, sanitarnih blokov, umivalnic ter zamenjavi radiatorjev. IL. LETALSKI MITING V ZAGORJU V CELOTI USPEL IS.julija je na letališču Ruardi v organizaciji Jadralno - letalskega kluba Zagorje in Občine Zagorje potekal letalski miting, kjer se je predstavilo večje število letal na čelu s slovensko vojsko. Tako kot preteklo leto, je bil tudi tokrat obisk mitinga izjemen, vsi obiskovalci pa so se lahko dodobra zaužili vragolij slovenskih pilotov. RM. PETI ZVON CERKVE IZ ZASAVSKE SVETE GORE NA ZAGORSKI TRŽNICI Malo je Zasavcev, ki ne poznajo Zasavske Svete gore. Le posamezniki pa so do 25.julija vedeli, da se bo štirim bronastim zvonom v zvoniku cerkve 13.septembra priključil peti, najmanjši zvon. Zato so se v podružnici SLS Zagorje Zagorje odločili, da predstavijo in pokažejo 275 kg težki zvon, ki se bo oglašal z glasom "H" vsem obiskovalcem zagorske tržnice. Zvon bo svečano odpeljan iz zagorske tržnice 13 septembra ob 10.15 uri. Na poti do zvonika se bo ustavil v naseljih pod Zasavsko Sveto goro. Organizatorji upajo, da bo ta dan veliko Zasavčanov obiskalo Sveto goro in prisostvovalo dvigu zvona v zvonik in posvetitvi cerkve. KMALU ŠTIRI NOVA STANOVANJA Staro stanovanjsko hišo na Cesti Oktobrske revolucije 18 v Trbovljah obnavljajo že nekaj mesecev. Bila je povsem dotrajana in v glavnem nenaseljena. V njej je stanovala (in še stanuje) ena stranka v kletnih prostorih. Stanovanjski sklad občine Trbovlje, ki nastopa kot investitor, se je za obnovo odločil po daljšem času in šele potem, ko so bila zagotovljena potrebna denarna sredstva. Obnovili so zidove, stropove, streho, instalacije in še marsikaj. Projekt je pripravil arhitekt Jurij Kolenc, dela pa izvaja SPOT d.o.o., nadzor nad gradnjo pa ima na skrbi Spekter d.o.o. Vse kaže, da bodo z deli kmalu končali. V teku je izdelava fasade in ko bo vse nared, se bodo v povsem prenovljeno zgradbo lahko vselile štiri družine. T.L. ŽITO OBNAVLJA SVOJI PEKARNI Pekarna Žito ima v Zasavju dve pekarni in sicer v Trbovljah in v Šmartnem pri Litiji. Obe obratujeta s polno paro in iz njihovih peči vsak dan prihajajo novi pekarski izdelki, kruh, pecivo in še kaj. Toda naprave je treba od časa do časa obnoviti, posodobiti in nadomestiti ter tako korakati skupaj z napredkom tudi na tem področju. Tako so pred kratkim v pekarni v Trbovljah obnovili eno peč, kar je veljalo 5 milijonov tolarjev. Podobno investicijo načrtujejo tudi v pekami v Šmartnem. T.L. OPRAVIČILO! V prejšnji številki smo na 5.strani v članku Odkritje spominskega obeležja Antonu Sovretu v Šavni Peči pod sliko pomotoma zapisali ime dr. Gantarja. Njegovo pravo ime je Kajetan in ne Pavle, kot smo zapisali. Zato se vsem prizadetim za napako opravičujemo. Uredništvo 30. MALI SRPAN 1998 *7 p* (r- f- ,J~' - £ a \t j. ORIA STOPILA NA POT MEDNARODNE KAKOVOSTI Zagorska Oria Computers d.o.o. je svojo desetletnico poslovanja kronala s pridobitvijo certifikata kakovosti in se tako, kot eno redkih malih podjetji računalniške stroke v Sloveniji, odlikovala z visokim organizacijsko-kadrovskim standardom. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk je na podelitvi certifikata in proslavi obletnice Orie, ki je potekala v Medijskih Toplicah namreč dejal, da je v Sloveniji le 0,3 odstotka majhnih podjetij takšnih, ki jim je doslej uspelo pridobiti to priznanje. Posebna pohvala gre ob tej priložnosti seveda vsem delavcem Orie in zlasti njeni direktorici Sonji Klopčič, ki je kot 'še en jasen zgled za svet', da "tam kjer se ženske v kolektivu zavzamejo za organizacijsko kvaliteto, jo tudi hitreje speljejo", kar je ob podelitvi na podlagi argumentov poudaril predsednik GZS. Gospa Klopčič, kaj je glavni motiv, da ste se odločili za pridobitev mednarodnega standarda kakovosti, saj je znano, da podjetju, ki osvoji projekt kakovosti, še ni avtomatično zagotovljeno tudi uspešno poslovanje? Odločili smo se, da gremo v ta sistem kakovosti zato, ker smo vedeli, daje to nuja. Danes morda še tržna prednost, jutri bo pa to nuja. Zavedamo se, daje obvladovanje kakovosti osnovni predpogoj v poslovanju podjetja. Želimo namreč ponujati kompletne storitve za naše kupce, zato je nujno, da imamo najprej pri sebi zadeve urejene tako, kot zahteva standard. Potem lahko tudi navzven posredujemo kvalitetne storitve. Poleg tegaje bil vzrok za pridobitev standarda kakovosti tudi to, da poslujemo na dveh lokacijah - v Zagorju in Ljubljani. Medsebojna koordinacija, komunikacija med tema dvema lokacijama pa zahteva dosti več organiziranosti in dela, kot če bi vsi delali na enen mestu. Predvsem pa nam je bilo pomebno to, da neka neodvisna institucija v imenu naših kupcev pregleda, kakšen je naš sistem poslovanja, kako obvladujemo poslovne procese in potrdi ali je vse to v redu ali ne. Kakšni so bili predpogoji za pridobitev certifikata? Pridružili smo se skupini malih podjetij za katere je Gospodarska zbornica Slovenije organizirala skupno izobraževanje oz. uvajanje standardov kakovosti v podjetja. V Zasavju je ta skupina začela relativno zelo zgodaj - konec leta 1995. V skupini je bilo šest zasavskih podjetji, in to je bila za nas nekakšna spodbuda. Ker je bilo izobraževanje v skupini, so se tudi stroški delili. Vsako podjetje je dobilo svojega individualnega svetovalca. Tako smo začeli. Večino dela pa smo opravili sami, kar je tudi najbolj smiselno. Vendar se tudi mednarodni standardi kakovosti razlikujejo med seboj. Obstaja npr. ISO 9000, ISO 9001..., evropski model TQM (To-tal Quality Management). Kakšen standard ste pridobili vi? Mi smo se odločili, da bomo poslovanje uredili v skladu s standardom ISO 9001. To je standard, ki predpisuje poslovanje celotnega podjetja, se pravi vseh poslovnih funkcij v podjetju: od razvoja nekega izdelka do same proizvodnje oz. izvajanja storitev, izbire nabave, vhodnih materialov, izvajanje prodaje, servisa. ISO 9001 je standard, ki pokriva praktično vse poslovne funkcije. Nekatera podjetja so se odločila za standard ISO 9002, ki pokriva vse razen razvoja. Zopet druga podjetja se odločajo za standard ISO 9003, ki pa pokriva samo izhodno kontrolo. V tej družini standardov ISO 9000, jelSO 9001 naj strožji standard. Vemo pa, da s tem ko smo prejeli ta standard, se dejasnko pot k obvladovanju kakovosti šele začenja. Total Quality Management je del te poti, je evropska nagrada za poslovno odličnost, ki ima sedaj tudi zakonske temelje v Sloveniji. Mi trenutno za to nagrado aktivno še ne sodelujemo, ker smo se odločili najprej utrditi standard ISO 9001. Imamo pa namen sodelovati tudi za nagrado poslovne odličnosti, saj ne želimo ostati na tem nivoju, ampak želimo na področju kakovosti še napredovati. V čem se današnja podoba Orie razlikuje od tiste pred desetimi leti? Prav zanimivo je kako smo začeli. Dejansko z enim samim zaposlenim. Sicer seje že v drugem letu obstoja število zaposlenih povečalo na tri, trenutno pa nas je 32. Tako, daje že s stališča zaposlenih ogromna razlika. Še večja razlika pa je pri prodajnem programu. Sprva smo se orientirali na izobraževanje uporabnikov in na izdelavo programske opreme. Pred nekaj leti pa smo se odločili, da se bolj usmerimo na strojno opremo in na kompletne rešitve - predvsem v segmentih na področju črtne kode. V tem trenutku smo v Sloveniji eden izmed vodilnih ponudnikov računalniške opreme in pa celovitih rešitev na področju črtne kode ter logistike. Glavna razlika pa je v tem, da smo se pred desetimi leti želeli orientirati sprva na zasavski trg, sedaj pokrivamo celo Slovenijo in tudi izvažamo svoje storitve ter proizvode. Tako, da smo dejansko v teh desetih letih naredili ogromne korake v razvoju podjetja. Baje je magični recept za pridobitev certifikata kakovosti še zlasti v pristopu, organizaciji in vodenju poslovanja. Torej je mnogo odvisno od vodilnega managerja. Katere so po vašem mnenju ključne kvalitete, ki jih mora imeti uspešen vodja? Kar se tiče uvajanja sistema kakovosti in tudi drugih sistemov v načinu poslovanja velja, da če začneš delo na vrhu, se bo lahko uspešno preselilo na vse nivoje poslovanja. Tako je bilo pri nas. Vodstvo je v našem podjetju zavezano kakovosti. Vemo, da je to dejansko nujno in potrebno. Kar zadeva dobrega vodja so njegove lastnosti naslednje: znati mora zelo dobro poslušati tako kupce, da spozna njihove zahteve, kot zaposlene; dobro mora definirati zastavljene cilje; poskrbeti, da zaposleni te cilje razumejo in da se bodo cilji tudi izvajali. Je res, da zadnje čase pridobivajo certifikat kakovosti zlasti tista podjetja v Sloveniji, kjer so direktorice ženske? To je bila rokavica, ki jo je zelo fino vrgel predsednik gospodarske zbornice drugim gospodarstvenikom, na naši podelitvi certifikata. Dejstvo je tako, daje v gospodarstvu na splošno procent ženskih managerk skoraj zanemarljiv, nasproti moškim. Če pa gledamo pri dobitnikih certifikata ISO 9001, je odstotek podjetji, kjer so na vodilnem položaju ženske, bistveno večji. Na žalost konkretnih številk nimam. Dejansko je to nek fenomen. Ženske si to razlagamo tako, da če se ženska odloči, da bo enkrat naredila red v svojem podjetju, bo zgled za to in bo poskrbela, da bo v podjetju red resnično vzpostavljen. Bili ste med prvimi, ki so začeli poslovati z računalniškim inženiringom, danes pa je na tem področju konkurenca zelo huda. Kakšna je vaša lilozifija poslovanja, ki omogoča uspešno konkuriranje in prodor na tuja tržišča? Za tuja tržišča smo se pri nas specializirali v čisto tržno nišo, ker na tujem trgu s kakšno široko ponudbo majhna podjetja iz Slovenije nimajo kaj iskati, saj je konkurenca prehuda. Na področju storitev izvajamo programsko opremo za našega naročnika - to je programsko opremo za tiskanje in oblikovanje črtnih kod. Medtem ko smo se na področju strojne opreme usmerili na isto področje črtne kode, in sicer na proizvodnjo dodatnih del za tiskalnike etiket črtne kode. To je bila naša strategija za izvoz. Medtem ko je na domačem trgu naša strategija to, da kupcem ponudimo čim bolj kompletno rešitev, zato da ima enega partnerja na področju informatike in da smo mi tisti partner, ki skrbi za rešitve na tem področju. Tako naši kupci, kot mi, poznamo veliko slabe volje v primerih, ko različni ponudniki opreme med seboj niso usklajeni in je potem potrebno veliko truda, da se celoten sistem spravi v red. To je naša prednost na domačem trgu, ker prevzamemo odgovornost, da bodo zadeve tekle tako, kot morajo. S kakšnimi problemi se srečujete pri poslovanju? Problemi pri poslovanju so vedno. Velik problem predstavlja neplačevanje. Ogromno časa porabimo na izterjatvi oz. pri pripravi raznih verig kompenzacij, zato da lahko tudi našim kupcem olajšamo plačilo in da sami hitreje pridemo do zasluženega plačila. Še en tak problem je, mogoče malo bolj specifičen za računalništvo; malo smo namreč razvadili svoje kupce, ki ne priznavajo znanja tako, kot bi ga morali. Upam, da se bodo te zadeve počasi zboljševale, ker smo računalničarji stopili skupaj v združenje in postavili cenik naših storitev, ker bi želeli več poudarka nameniti našemu znanju. Kakšna je vaša razvojna vizija Orie? Naša vizija je, da postanemo na slovenskem trgu vodilni ponudnik informacijskih rešitev, na kompletnem področju poslovanja podjetji; predvsem pa na področju logistike, na področju spremljanja materialnih tokov, ker to področje še ni dovolj dobro obdelano in zato ima tu vsako podjetje še ogromno rezerv. Na tujem trgu pa želimo postati pomemben izvoznik storitev in opreme na področju tržne niše - črtne kode. Mia Južina mm BRAiCEV, DD/ttm, mi/EZA JAmST... OBVESTILO ZA JAVNOST Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št.9/ 94), posredujemo podatke o vozilih, odpeljanih z javnih površin na čuvanje na čistilno postajo v Selo pri Zagorju ob Savi. Vozila so bila odpeljana na podlagi Odločbe komunalnega nadzornika. Odpeljana so bila naslednja vozila: 1. Zastava 750, rumene barve, brez registrske številke. Vozilo je bilo odpeljano izpred vhoda v rudniško jamo Dole. 2. Zastava 101, modre barve, brez registrske številke. Vozilo je bilo odpeljano iz parkirnega prostora pri IGM na Kolodvorski v Zagorju ob Savi. 3. Zastava 128, rdeče barve, brez registrske številke. Vozilo je bilo odpeljano iz zelenice v Podvinah pri Zagorju. 4. Zastava Vugo, bele barve, brez registrske številke. Vozilo je bilo odpeljano iz parkirnega prostora pri transformatorju v Podvinah pri Zagorju. 5. Zastava 101, modre barve, brez registrske številke. Vozilo je bilo odpeljano iz parkirnega prostora pri transformatorju v Podvinah pri Zagorju. 6. Zastava 128, bele barve, brez registrske številke. Vozilo je bilo odpeljano iz zelenice v Šklendrovcu. 7. Zastava Vugo, rumene barve, brez registrske številke. Vozilo je bilo odpeljano izpred gostišča Ašič. Obveščamo lastnike vozil, da vozila prevzamejo do ZO.avgusta, sicer bodo vozila v skladu s citiranim odlokom odprodana, lastniki pa prijavljeni sodniku za prekrške. Občina Zagorje ob Savi Oddelek za gospodarske javne službe Komunalno redarstvo PRVIČ IN ZADNJIČ V RESTAVRACIJO PEPITA V KISOVCU V ponedeljek, dne 20.7.1998 sva se z ženo peljala skozi Kisovec in se odločila, da greva v restavracijo Pepita na pizzo. Kmalu zatem, ko sva pizzi dobila, so prišli trije fantje v restavracijo in se usedli k sosednji mizi. Nekaj minut zatem je eden od njih začel na ves glas "peti" (bolje dreti) neke južnjaške pesmi. Ko ga je natakar delno umiril, je ta fant vstal od mize in si sredi restavracije slekel hlače. Natakar ga je ponovno miril in ko seje usedel, je tako grdo rignil, da seje slišalo po vsej restavraciji. Ker mi je vzel ves apetit, sem šel do šanka in rekel natakarju, naj tega fanta odstrani iz restavracije, sicer bom zahteval pritožno knjigo. V tistem trenutku meje ta fant pričel zmerjati z invalidom in mi pričel groziti, da me bo povozil, če me bo videl v Zagorju v parku, kjer mi bo na glavi razbil klop. In nenazadnje, dejal je, daje boljše zame, da me v Zasavju sploh ne vidi več, ker me bo ubil. Po moji oceni je bil fant zelo pod vplivom alkohola, vendar sem opazil, da mu je natakar tudi drugič prinesel alkoholno pijačo, kar mislim, da ni bilo dobro. Ko sem pizzi in pijačo plačal, sva z ženo zelo ogorčena in užaljena odšla iz restavracije Pepita v Kisovcu. Zaradi najinega neljubega dogodka, katerega sva doživela, dam v razmislek vsem, ki bodo obiskali to restavracijo, vodstvu pa polagam na srce, da nekaj ukrenijo, da se takšni dogodki ne bi ponavljali. Peter (ostali podatki so v uredništvu) PREJELI SMO... TOVARIŠTVO IN PRIJATELJSTVO V ZASAVJU ŽIVI To smo občutili, videli in slišali 11.julija 1998 na Vrheh nad Trbovljami. Ob spominskem obeležju prve partizanske čete iz Trbovelj organizira Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB srečanje svojih članov vsako leto. Radi se jim pridružimo tudi Hrastničani in 30. MALI SRPAN 1998 1 Tj.jj r? Zagorjani. Z nami so bili tudi mladi člani našega nestrankarskega društva in nečlani, vsi, ki spoštujejo vrednote upora slovenske partizanske vojske in zmago nad okupatorji in njihovimi kolaboranti. Tople pozdravne besede podpredsednice OZ ZB NOB, Anice Conradi, so nas popeljale v čase, ko smo se kot tovariši borili proti močnejšemu sovražniku za osnovne človekove pravice - biti Slovenec, živeti na svoji zemlji in za večji kos kruha, ki je manjkal ali bil zelo tanko odmerjen mnogim Revirčanom že pred II.svetovno vojno. Spomin na tiste čase nam še ni obledel! Partizanske pesmi pevskega zbora Zarja in skupina tamburašev Društva upokojencev iz Trbovelj pa so odmevale med Vrhovi. Spomnile so nas na srečne dni v maju 1945, ko je utihnilo orožje in smo bili prepričani, da nam Slovencem ne bo treba nikoli več braniti ciljev organiziranega upora OF, še manj pa utemeljevati pravice vsakega naroda in države, da se upre proti tistemu, ki z orožjem prestopi državno mejo. Z bučnim aplavzom smo navzoči podprli predlog, da sporočimo javnosti naše enotno ogorčenje, in sicer; 1.Odločno zavračamo osnutek besedila Deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in o razmejitvi med komunističnim režimom in demokratično Republiko Slovenijo, ter Izjave o narodni spravi, ki ju je predsednik DZ, gospod Janez Podobnik z oznako "za interno uporabo" poslal 9.junija 1998 predstavnikom parlamentarnih strank. Osnutek besedil zavračamo zato, ker oba dokumenta obtožujeta predvsem narodnoosvobodilni boj kot pretvezo za revolucijo in rehailitacijo kolaboracije in njenih dejanskih voditeljev. Strinjamo pa se z obširno utemeljitvijo zavračanja obeh dokumentov - zgodovinska dejstva - predsednika ZZB NOB Slovenije, Ivana Dolničarja, ki jih je navedel v pismu predsedniku DZ, gospodu Janezu Podobniku. Soglašamo tudi, da se pri končnem oblikovanju teh dokumentov upoštevata tudi izjavi pisatelja Vladimirja Kavčiča in zgodovinarja Janka Pleterskega, pod naslovom "Zgodovinske izkušnje za prihodnost". Ž.Ponovno protestiramo preko javnih občil neodgovornim izjavam državnega tožilca, Antona Drobniča, nekdanjega zapriseženega domobranca SS policije, glede državnega praznika (27 aprila) kot dnevu upora OF. Odločno zavračamo tudi njegovo delitev partizanov slovenske narodnoosvobodilne vojske na "poštene in nepoštene" in etiketiranje partizanov s kriminalci. Zato podpiramo odločitev vseh Združenj borcev in udeležencev NOB s Štajerske in slovenskega Primorja za vložitev tožbe proti Antonu Drobniču. 3.Prav tako obsojamo in zavračamo provokacije ob "Lipi sprave" na Žalah, izjave advokata Klepa in nadškofa Rodeta. Prepričani smo, da njune izjave ne vodijo k spravi Slovencev, ker vemo, da si mora spravo v sebi oblikovati vsak sam tako, da ne bo zbujal v sočloveku ponovnega ideološkega nasprotovanja. Vemo, da take spravne vsebine pridigajo predvsem tisti, ki jih obremenjuje slaba vest, ker v času II.svetovne vojne niso bili na pravi strani. Vest si mora umiriti vsak sam! Le tako bomo vsi srečnejši v demokratični Republiki Sloveniji. Obrnimo svoje razmišljanje v trenutek, ki ga živimo in bodimo razumevajoči do mladih! Naj si sami idločajo in izbirajo poti! Tudi mi smo si jo sami prostovoljno izbrali in zgodovina pravi, pa tudi gospod škof Grmič, da smo se leta 1941 odločili za pravo pot. Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Trbovlje, Hrastnik in Zagorje Izjava za javnost ZASAVJE REGIJA! Če bo po sreči, bomo dobili zakon o lokalni samoupravi z vsemi pravilnostmi v večini in nepravilnostmi v manjšini. Saj je zakon o lokalni samoupravi moral biti sprejet tudi glede odobritev sredstev EU za enakomeren regionalni razvoj regij v Sloveniji. Državljani Slovenije, kot tudi prebivalci Zasavja mislimo, da je to idealna priložnost za gospodarstvo v celotni državi, čeprav je v Zasavju tudi grenak priokus, da bo Zasavje prikrajšano. Prikrajšano zato, ker bi moralo biti Zasavje (občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče) že ob osamosvojitvi priznano kot regija in ne avtomatično priključeno v Ljubljansko regijo. Zaradi tega smatramo, da bi moral zakon o lokalni samoupravi popraviti take napake. Bojimo se, da bodo sredstva, katera bodo dana za razvoj regij za Zasavje manjša, kot bi lahko bila, kar je v sedanjem trenutku, katerega preživlja Tasavje, neugodno. Že ukrepi kot so zmanjševanje pristojnosti policijskih postaj, sodstva in sedaj mogoče še Splošne bolnice Trbovlje (zahteve za ukinitev nekaterih oddelkov in dejavnosti ter prenos le-teh v Ljubljano), bi bilo za Zasavje iz socialno-zdravstvenega vidika (veliko kroničnih obolenj dihal in dihalnih poti, raka, itd.), ekonomsko materialnega vidika (povečanje stroškov zdravljenja, kar bi še bolj poslabšalo že tako slab materialni položaj občanov), kar bi bilo zelo neugodno. Zato zahtevamo, da se v tem okviru pusti status bolnice tak, kot je. Že zaradi specifike in izkoriščanja zalog premoga v Zasavju za energetske potrebe v Sloveniji 45 (+8) let, je pravično, da dobi Zasavje od Slovenije rento v obliki priznanja Zasavja kot regijo, saj bi z neokrnjenim dotokom tega kapitala v Zasavju (regiji) lahko oživili gospodarstvo, odprli nova delovna mesta ter zmanjšali že tako perečo brezposelnost. Trdno smo prepričani, da bi ljudje podprli odločitev, da bi bilo Zasavje regija ter s tem dotok svežega kapitala v Zasavje. Upamo in si želimo, da tudi druge politične stranke in društva v Zasavju podpirajo naša prizadevanja, saj moramo vsi skupaj v Zasavju strmeti za našo boljšo sedanjost in srečno prihodnost nas in naših potomcev. Slovenski Forum, Območni Zasavsko-Posavski Forum 2.P0LETNI DEBATNI TABOR NA POKUUKI Od 3. do 12.julija je na Pokljuki potekal Poletni debatni tabor. Skupaj s predavatelji iz Slovenije, Hrvaške in ZDA se gaje udeležilo še 100 srednješolcev in njihovih mentorjev, med njimi tudi iz Trbovelj. V tekmovalnem delu so se pomerile mešane ekipe (v eni ekipi so bili po trije govorniki iz treh različnih šol). V kategoriji angleških debat je najboljša govorka 2.državnega poletnega tabora postala Simona Ferdih, drugouvrščena pa je bila Maja Malovrh, ki je bila izbrana, da zastopa Slovenijo na mednarodnem tekmovanju v Bolgariji, ki seje pričel 28.julija in bo trajal vse do 12.avgusta. Člani debatnega kluba Logos Gimnazije Trbovlje so s tem še enkrat potrdili uspehe zadnjih let. RNI. 30. MALI SRPAN 1998 n rsTan 9.avgusta bo svoj praznik praznovala občina Zagorje. Zato smo zagorskemu županu Matjažu Švaganu postavili nekaj vprašanj. In kaj je odgovoril? V Zagorju so se v zadnjih petih, šestih letih zgodile relativno velike spremembe, saj jih celo sosedje zaznajo, včasih tudi nekoliko nevoščljivo. Projekt "Rudnik v zapiranju" prinaša v Zagorje precej svežega denarja. Je po vašem dovolj gospodarno naložen? Kot sem že večkrat omenil, Zagorje dobiva s projektom zapiranja rudnika Zagorje in s sredstvi, kijih država namenja na podlagi sprejetega projekta zapiranja rudnika Zagorje za ta namen, del tistega, kar je bilo Zagorju odvzeto iz njegovih nederij in kar je dolgoletno rudarjenje povzročilo okolju. Predvsem pa je zapiranje rudnika priložnost in hkrati velika obveznost tega občinskega in rudniškega vodstva glede nadomeščanja gospodarskih kapacitet občine in odpiranja novih delovnih mest za rudarje in za prihodnje generacije. Skrb, da bi denar, ki se namenja za zapiranje rudnika, ne bi bil gospodarno naložen, je odveč, saj vsa dela in projekti potekajo na podlagi zakonodaje, ki ureja javna naročila in pod budnim očesom ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za finance, proračunske inšpekcije in v končni fazi računskega sodišča. Res pa je, da zaradi hude konkurence med izvajalci javnih naročil včasih pride do določenih dvomov o najustreznejših rešitvah. Naj pa še enkrat omenim, da se sredstva za zapiranje angažirajo na podlagi projekta zapiranja rudnika Zagorje, ki je bil sprejet tudi na vladi RS in je osnova za vsa dela, ki potekajo v okviru zapiranja rudnika, sanacije površin in izvajanja kadrovsko-socialnega programa. Včasih se med občani pojavljajo dvomi o smiselnosti naložb kot so tržnica, dvorana,... Bi pojasnili te dvome? Projekt izgradnje nove tržnice in nove športne dvorane v Zagorju sta v mnogočem spremenila podobo občine in v mnogočem izboljšala pogoje bivanja v Zagorju. Uspešni tržni dnevi, polni trgovski in gostinski lokali, boljša trgovska in gostinska ponudba ter številne športne in zabavne prireditve so dokaz, da so bile omenjene naložbe potrebne in smiselne. Res pa je, da se tudi v Zagorju, kot je to značilno za Slovenijo, najdejo taki, ki jim gredo uspehi "sosedov" v nos. Sam do sedaj nisem naletel med občani na dvome o katerih me sprašujete in se takšnim dvomom celo čudim. Kje vidite mesto Zagorske občine v Sloveniji in vaša poslanica občankam in občanom Zagorja ob prazniku! Kot sem že večkrat omenil, me pri mojem vodenju občine Zagorje ob Savi vseskozi vodi misel, želja in moto, da pridemo v sam vrh razvitih občin v Sloveniji. Res, da ne moremo postati Ljubljana ali Domžale, lahko pa naredimo marsikaj za prijaznejšo podobo občine in celotnega Zasavja, saj ima naša občina v Zasavju največ možnosti na področju razvoja turizma, podjetništva, obrti in kmetijstva. Občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitam in se jim zahvaljujem za pomoč pri izvedbi številnih naložb in priredi-tev, ki nam v zadnjih letih izboljšujejo življenje in nas v prostem času sproščajo. Ponosen sem, da sem župan te občine, v kateri živijo kleni in pošteni ter predvsem ponosni ljudje. Zagorje je lahko po tem in po enotnosti v hotenju in dejanjih vzor ostalim v Sloveniji. Nekaterim vodilnim v zagorskih podjetjih smo prav tako postavili nekaj vprašanj in s tem želeli predstaviti dejavnost podjetij uspehe in pa tudi težave, s katerim, se srečujejo. Podjetja, ki so delniške družbe, smo povprašali naslednje. P 1.Lastninska razmerja so več ali manj znana. Kako je razdeljeno lastništvo pri vas? 2Je pri tak, razdelitvi po vašem mnenju poskrbljeno za perspektivo delavcev v firmi ali jim morda ostaja le sindikalni boj’ 3.So prispevki za mestno zemljišče velik strošek za vašo firmo in kolikšni so? Se da z občino glede tega kaj dogovarjati’ ‘ 4.0 težavah vas najraje ne bi spraševali, vendarle, jih imate? ° J S.Pa uspehi v zadnjem obdobju? Miroslav Štrajhar, direktor SVEA-e Zagorje 1. Lastninska razmerja so v poslovne sistemu Svca naslednja: 62% smo notrai j solastniki, 28% kapitalski skla odškodninski sklad in pooblaščei Ej ^ ' S'1 investicijska družba, 10% pa predstavlja ■ ostali manjši solastniki. V / /," r j 2. Lastninska struktura gotovo šc ni povse F zaključena, vendar že takšna, kakršna je sed; zagotavlja perspektivo zaposlenim, tako tovarnah v Zagorju kot v tovarni kuhinj Gaber v Loški dolini. Celo ve sodim, da ne gre le za socialno varnost, temveč tudi za razvoju perspektivo zaposlenih, pri čemer mislim tudi na strokovni razvoj i strokovno izpopolnjevanje tistih, ki to želijo. 3. Prispevki za mestno zemljišče predstavljajo za Sveo velik strošek i sicer so znašali v letu 1997 preko 9.800.000 SIT. Velik strošek predstavlj tudi sprememba namembnosti zemljišča, res paje, da smo v občini Zagorj veliko naredili v smislu ljudem prijaznejšega okolja in s tem počutj občanov kot tudi gostov, ki prihajajo v Zagorje. 4. Če me vprašate o težavah, ki jih zaznam, bi rekel predvsem to, ali se v Sloveniji ne bi kazalo vprašati, če se ne kaže problem v pretirani politizaciji in birokratizaciji pri razreševanju poslovnih vprašanj. Mislim, da ne prevladujejo argumenti stroke in znanosti, temveč vse prej kaj drugega. Pa vendar ne pozabljam (ozrimo se na pogoje dela in varnosti v nekaterih državah južno od nas), daje v Sloveniji možno ustvarjati. Celo več, imamo veliko sposobnih ljudi in v kolikor bo država namenila več denarja za razvoj, bi imeli Slovenci objektivno možnost hitreje se približevati razvitim evropskim državam. 5. V Svei smo v letu 1997 dosegli v vseh tovarnah skupaj 29 mio DEM realizacije, v letu 1998 pa ocenjujem, da bomo dosegli realizacijo kar med 35 in 36 mio DEM. S takim rezultatom bom vsekakor zadovoljen, posebej, ker nadaljujemo s posodabljanjem tehnologije, s širitvijo in razvojem trga, s strokovnim izpopolnjevanjem zaposlenih in tudi z razvojem izdelkov. 21 .septembra se odpre zanimiv Ljubljanski pohištveni sejem, kjer bomo naše kupce ponovno presenetili z novimi programi, od katerih bomo z enim pričeli tržiti že v mesecu oktobru. V naslednjem letu pa je pričakovati dodatno zanimivo ponudbo še z dvema kuhinjskima programoma iz naših tovarn. Jože Smrkolj, direktor ETI Elektroelementa Izlake 1. Osnovni kapital ETI d.d. v višini 1.993 milijonov tolarjev je razdeljen na 498.250 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 4.000 tolarjev. ETI d.d. je v večinskem notranjem lastništvu. Med notranje lastnike štejemo zaposlene, bivše zaposlene in upokojence, ki imajo vsi skupaj v lasti 62,1% delnic podjetja. Investicijske družbe (Maksima, Krona in Probanka) imajo v lasti 18,8% delnic. Odškodninski in Kapitalski sklad pa vsak po 9% delnic. Nekaj več kot 1% delnic je v lasti drugih fizičnih oseb. 2. Zaposleni imajo pomemben lastniški delež in zato lahko tudi pomembno vplivajo na razvoj in perspektivo podjetja, s tem pa odločajo tudi o lastni perspektivi v podjetju. Prizadevamo pa si razmejevati lastniška vprašanja, o katerih zaposleni odločajo z glasovanjem na skupščini, od vprašanj, ki izvirajo iz zaposlitve. Ta vprašanja se rešujejo v razgovorih s svetom delavcev in sindikatom. 3. ETI d.d. posluje na dveh lokacijah in sicer na Izlakah ter v Kamniku in plačuje prispevek za mestno zemljišče občini Zagorje in Kamnik, o katerem odločajo občinski svetniki in nanj torej nimamo neposrednega vpliva, je pomemben tudi za naše podjetje, saj letno znaša približno 9.2 milijona tolarjev. 4. Težave, ki jih imamo, so enake težavam slovenskih izvoznikov, predvsem tistih, ki izvažajo na področje nemške marke. Precenjenost tolarja v primerjavi s tujimi valutami, zaostrovanje cenovne konkurence na domačem in tujem trgu. To so težave, ki jih rešujemo z vlaganjem velikih naporov v razvoj novih proizvodov, pridobivanje novih trgov, s čimer povečujemo obseg poslovanja in znižujemo notranje stroške na enoto proizvoda. 5. V letošnjem prvem polletju smo uspeli povečati obseg prodaje v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 22% merjeno v DEM. Ustanovili smo tudi dve hčerinski podjetji; ETI POLAM in ETI GUM. Prvo smo ustanovili v Poljski z namenom približevanja temu trgu in pridobivanja deleža na sosednjih trgih. Drugo podjetje ima sedež na Izlakah, ustanovljeno pa je bilo z namenom širitve proizvodnega programa na področju plastike in na področje izdelkov iz gume ter drugih tehničnih elastomerov. Za to leto smo si zastavili veliko nalog na področju razvoja proizvodov, posodobitve tehnologije proizvodnje, kadrovskega in organizacijskega razvoja ter razvoja informacijskega sistema. Te naloge so v teku, zato bomo uspešnosti govorili šele ob koncu leta. Na koncu bi želel vsem Zagorjankam in Zagorjanom čestitati ob občinskem prazniku in jim zaželeti veselo praznovanje. Ivan Novšak, direktor Deloze Zagorje 1. Lastniška struktura Deloze d.d. je 1.7.1998 naslednja; 51% predstavljajo notranji delničarji (zaposleni, upokojenci, bivši zaposleni), 20% PID Vipa Invest Nanos d.d. Nova Gorica, 10% Slovenski odškodninski sklad, 10% Kapitalski sklad PIZ d.d., 9% Borzno posredniška hiša d.o.o. Ljubljana. 2. Prepričani smo, da lastniška struktura v nobenem primeru ne zagotavlja perspektive delavcev v firmi. Perspektivo zagotavlja samo kvalitetno delo, dober management in ustrezna ekonomska politika države (ki pa je za tekstilno panogo gospodarstva zadnja leta uničujoča). 3. Prispevki za mestno zemljišče (za leto 1998; 824.666 SIT) so previsok strošek za našo firmo (0,8% od ostalih stroškov, torej brez stroškov za direktne materiale). Po šokantnem dvigu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996 za 60,27% (inflacija 8,6%), je bila občina Zagorje na 10.mestu v Sloveniji ob tem, da smo bili po BDP na prebivalca na repu občin v Sloveniji. Smatramo, da bi po "Dogovoru o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč" morali ločeno obravnavati oz.točkovati subjekte glede na uporabo (za stanovanje, za družbene dejavnosti, za proizvodne namene in za poslovne namene). Primer; firma Deloza pridobi 5 točk zaradi možnosti priključka kabelske TV!! 4. Kot v večini proizvodnih podjetij imamo polno vsakodnevnih težav (zagotavljanje redne proizvodnje s pridobivanjem naročil in oskrbo z repromateriali, izterjava zapadlih terjatev, zagotavljanje gotovine za plače in obveznosti do države, bolniška odsotnost v povezavi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti, itd.). 5. Kljub vsem težavam in za našo vejo gospodarstva nenaklonjeni ekonomski politiki, se lahko ponašamo s produktivnostjo na evropskem nivoju, z rednimi izplačili po kolektivni pogodbi, plačevanjem zakonskih in pogodbenih obveznosti, obnavljanjem osnovnih sredstev, vlaganjem v razvoj in izobraževanje. Prepričani smo namreč, da struktura prebivalstva občine Zagorje potrebuje tudi delovna mesta, ki jih zagotavlja Deloza d.d. Zagorje. Ivan Kerin, direktor IGM-a Zagorje 1. Lastništvo pri nas izvira iz lastninskega preoblikovanja podjetja, kije bilo izvedeno v klasični obliki: notranji odkup in pa prenos delnic na sklade. Slednji imajo 50% lastništva, ostalih 50% pa je v lasti zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. 2. Glede na to, kakšen je odziv lastnikov delnic, ki so zaposleni v IGM Zagorje, za njihovo preprodajo, sklepam, da je interes usmerjen predvsem v lastništvo teh delnic. Tako sem tudi mnenja, da naše delavce skrbi razvoj podjetja. Menim, da delavci niso usmerjeni samo v golo preživetje, temveč jih skrbi tudi za podjetje kot celoto, prav zaradi tega, ker ni velikega zanimanja za prodajo teh delnic. 3. Vsak strošek, ki ne izvira iz proizvodnje, je seveda odveč. Med takšne štejem tudi omenjeni prispevek za mestno zemljišče. V preteklosti je bilo tudi nekaj sporov okrog tega, ali so ti prispevki v skladu z zakonodajo. Kljub temu zadnje čase ni več takšnih groznih poviševanj, kot pred leti. Tako, da če ne bo prišlo do poviševanj, bomo nekako plačevanje zmogli. Okoli prispevka za mestna zemljišča posebnih dogovorov z občino ni bilo, ker je izterjava le-tega prepuščena davčnemu uradu. 4. Težave so v tem, daje potrebno proizvodnjo apna tudi prodati. Tu se borimo s konkurenco na domačem in tujem trgu. Že doslej nam je konkurenca povzročala velike probleme, a nam je hkrati tudi koristila, saj smo se racionalizirali in pocenili proizvodnjo. Vendar nas tudi država vedno znova preseneča s kakšnimi novimi obremenitvami. Tu mislim predvsem na takso za porabljen zemeljski plin, kije sicer ekološko usmrejena. Proizvodnja takšnih taks ne prenese, saj nam z njo poberejo ves dobiček, ki bi ga sicer lahko pričakovali delničarji. 5. Uspeh je predvsem v tem, da povečujemo proizvodnjo. Stopnja rasti le-te je v zadnjih dveh letih 16%. Tudi letos pričakujemo podobno povišanje. To je zlasti posledica uspehov na izvoznem področju, kjer iz leta v leto povečujemo delež izvoza. Vendar je potrebno poudariti, da s tečajno politiko nikakor nismo zadovoljni, saj nam z njo vlada jemlje dohodek. ^ T5 Ta n Emil Štern, direktor Potrošnje Zagorje 1. V Potrošnji Zagorje smo od 7. januarja letos delniška družba s 50% plus enim glasom v korist zaposlenih, upokojencev in bivših zaposlenih. Od teh 50% in enim glasom bomo štiri leta zaposleni in upokojenci odkupovali delnice od Razvojnega sklada RS, takrat bo v bistvu doseženo to razmerje. Ostali deleži lastninske strukture pa so takšni: Razvojni sklad je na dražbi prodal PID-u Trdnjava 20% deleža, s katerim so soudeleženi pri lastništvu Potrošnje, poleg tega ima svoj delež pri tem Kapitalski sklad - 20% in Slovenski odškodninski sklad -10% odstotkov. Večinski del zaposlenih seje odločil, da v lastninjenju sodeluje s svojimi certifikati. 2. To vprašanje se mi zdi malce nejasno. Razumem ga retorično, češ, če ne bo sindikalnega boja, ne bo perspektive delavcev. Če je mišljeno tako, se s takšno tezo ne bi mogel v celoti strinjati. Perspektiva podjetjaje namreč odvisna od vseh zaposlenih. Pri tem ne gre podcenjevati vloge sindikata. Mi smo v procesu lastninjenja skupaj s sindikatom dosegli, da so v tem procesu sodelovali vsi zaposleni. Večina seje dejansko odločila, da svoje certifikate in zadolžnice ter en del gotovinskega vplačila vloži v podjetje. V upravi družbe pa smo vseskozi vlagali napore v to, da večinski delež tudi v prihodnje ostane v rokah zaposlenih in upokojencev. Delamo tudi na tem, da Potrošnja vendarle ostane v slovenskih rokah. Povečujemo število kupcev in širimo tržišče z namenom, da bi v štirih letih Potrošnja postala osrednji trgovski center Zasavja. Ob dobrih razvojnih programih, ob uspešnih kadrih in angažiranosti vseh zaposlenih je omogočena perspektiva delavcem. Vztrajamo pa na tem, da v Potrošnji ostanejo le najsposobnejši kadri. 3. Na seji občinskega sveta smo razpravljali o povišanju vrednosti točke za prispevek za stavbno zemljišče. Takrat sem se zavzemal za to, da davčna uprava poskrbi, da se najprej zbere denar od tistih, ki tega ne plačujejo. Potrošnja je namreč redni plačnik. Na seji je bil ta sklep sprejet. Z občino imamo tudi sicer odlične odnose in pripravljamo nekaj skupnih projektov za splošno korist. 4. Potrošnja se ubada z likvidnostno situacijo, ki ni ugodna. Problem je tudi, ker moramo še dodatno poskrbeti za čim hitrejše znižanje zalog nekaterih proizvodov, kar lahko našo plačilno sposobnost v precejšnji meri izboljša. Notranji problem pa so bolniški izostanki in pred kratkim smo sprejeli nekatere ukrepe za znižanje tega. Poleg tega opažamo, daje država nekoliko preveč naklonjena multinacionalkam, ki prihajajo v Slovenijo. Konkurenca mora biti, ponudbo je potrebno dvigovati, a problem je v tem, da imajo nekatere multinacionalke boljše pogoje kot slovenski trgovci. Tudi banke bi lahko bolj prisluhnile podjetjem s svojo politiko obrestnih mer, ki so previsoke. 5. Februarja smo odprli Modni salon, preselili smo se v novo grosistično skladišče, zaključili bomo s prenovitvijo pohištvenega salona. Namen imamo še deloma posodobiti vhod v poslovalnico Market in jo fizično vključiti v kompleks zagorske tržnice. Če bodo še sredstva na razpolago, nameravamo do konca leta razširiti prodajni prostor samopostrežne poslovalnice v blagovnici in še kaj. Nekatere pod jetnike v Zagorju pa smo zaradi drugačne lastniške strukture povprašali malce drugače; l.AIi načrtujete v bližnji prihodnosti kakšne razširitve, bodisi v fizičnem ali finančnem pogledu? 2.So prispevki za mestno zemljišče velik strošek za vašo firmo in kolikšni so? Se da z občino glede tega kaj dogovarjati? 3.0 težavah vas najraje ne bi spraševali, vendarle, jih imate? 4.Pa uspehi v zadnjem obdobju? Sonja Klopčič, direktorica Oria Computers Zagorje l.V bližnji prihodnosti načrtujemo širitev naših rešitev zajema podatkov v skladiščih -rešitvi za srednja in velika skladišča dodajamo še rešitev za manjša skladišča. Naša vizija je, da bo vsak skladiščnik zamenjal svinčnik za ročni terminal in bo preko skeniranja črtnih kod na materialu avtomatično spremljal in evidentiral vse premike materiala. 2. V podjetju skrbimo za zniževanje stroškov, vendar prispevki za mestno zemljišče ne predstavljajo pomembnejšega stroška, zato se o tem z občino nismo dogovarjali. 3. Naše podjetje se srečuje s težavami, vendar bi rajši bolj obširno napisali o uspehih. 4.V maju smo pridobili certifikat ISO 9001, ki nam gaje junija podelil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag.Jožko Čuk. Podelitev certifikata smo povezali še z enim zelo pomembnim dogodkom -praznovanjem 10-letnice našega podjetja. V povezavi z našim principalom Nemetschek smo uspešno zaključili promocijsko-prodajno akcijo in z vrhunsko programsko opremo na novo opremili lepo število arhitektov in gradbenikov, med njimi tudi v zasavskih podjetjih. Ponosni pa smo na naš uspeh na področju brezžičnega (RF - radiofrekvenčnega) prenosa podatkov. Po uspešnem sodelovanju z Emono Obalo smo sedaj s poslovnim sistemom Mercator podpisali pogodbo o ekskluzivni dobavi opreme za brezžično komunikacijo. Naša oprema tako na primer že deluje v novo odprtem hipermarketu Mercator v Kopru. Uspeli smo tudi na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport. Trenutno zaključujemo dobavo osebnih računalnikov za srednje in osnovne šole ter vrtce. Veseli smo, da na tokratnem razpisu sodeluje tudi lepo število šol in vrtcev iz Zasavja, ki tako bolj ugodno pridejo do prepotrebne računalniške opreme. Anton Dolinšek, direktor Piramide Zagorje 1. V bližnji prhodnosti načrtujemo razširitev in sicer nadgradnjo poslovnega objekta ob Cesti 9.avgusta. 2. Prispevki za mestno zemljišče so prevelik strošek za našo firmo, čeprav se z občino glede tega da delno dogovarjati, toda premalo. 3. Težave vedno so, toda treba jih je reševati. 4.0 uspehih v zadnjem obdobju ne bi govoril, že tako je dovolj nevoščljivosti. 30. MALI SRPAN 1998 p. nJr.aup Popusti, popusti,... Kje so, dragi moji, tisti časi, ko smo stopili v trgovino in si kupili vsako, no ja, skoraj vsako stvar, ki nam je bila všeč in nam je v svoji blaščečosti padla v oči? Pa čeprav smo potem doma ugotovili, dajo sploh ne potrebujemo tako nujno in je slej ko prej postala element, na katerem se je nabiral le prah ali kaj podobnega. Mnogi mi boste potrdili, da ste si včasih privoščili kaj takega! In mnogi se boste strinjali, da danes na kakšno podobno potezo sploh več ne pomislite! Ne, danes že vsak najmanjši nakup pretehtamo, se nekaj časa odločamo, potem pa izbiramo. Izbiramo namreč trgovine, kjer nam bodo ponudili najboljše (kar pomeni najugodnejše) pogoje. Popuste, mesečne odloge plačila, možnosti plačila s to ali drugo kreditno kartico in podobno. V Trgovskem podjetju Potrošnja znajo povedati, daje bilo včasih vidno, kdaj je večina dobila svoje mesečno plačilo. Danes pa to ni več očitno, mogoče le malo bolj razvidno pri upokojencih. In ker mnogi od njih dobivajo zelo nizke pokojnine in imajo po možnosti še veliko prisrčnih vnukov...? Med drugim so se tudi v tem zagorskem trgovskem podjetju odločili, da prvih pet dni po izplačilu pokojnine omogočijo upokojencem nakup s pet procentnim popustom. In po naši anketi sodeč, se je akcija prijela in razveselila mnoge upokojence. Tebi in foto Petra Lipec FANI BORIŠEK, upokojenka iz Zagorja: "Poznam pet procentni popust za upokojence in ga ponavadi, kadar kaj kupujem, tudi uporabim. Upokojenci mislimo, da nekaj je, čeprav ne vemo, če je ravno kaj veliko od tega. Vendar je vsako stvar treba izkoristiti, če se da." ROBERT VOZELJ, upokojenec iz Zagorja: "Seveda uporabljam popust kot upokojenec. To je od prvega do petega. Pravzaprav ga bolj uporablja moja žena, kot jaz. To, da so uvedli popust, se mi zdi v redu. Za upokojence sploh, tiste z majhnimi pokojninami." ANGELA AHČIN, upokojenka iz Zagorja: "Veste kaj, jaz tako malo kupujem. Imam majhno pokojnino, pa kupujem zelo redko. Imam še veliko starih oblek. Drugače pa sem diabetik, tako da kupujem sebi ustrezne proizvode." ALOJZIJA ŽIBERT, upokojenka iz Zagorja: "Ja, poznam popust, od prvega do petega, ne? Ga tudi uporabim. Ta popust mi pride tudi prav." OLGA SMRKOLJ, upokojenka iz Zagorja: "Poznam popust Potrošnje in ga tudi uporabljam, vsak mesec od prvega do petega. Ta poteza Potrošnje se mi zdi kar v redu. Mislim, da bi moralo biti še več takšnih." Tomaž Barbek INItVIZICMA IX INItVIZITOIMI Neljubi dogodki v zvezi s 3.Zgaga rock festivalom Ribče 1998 v litijski občini še kar naprej burijo duhove. V zadevo so se vmešali tudi lokalni politiki. Predvsem nekateri. Ki so s podpisi najmanj šestih svetnikov sklicali sejo občinskega sveta. Saj tako predvideva občinski statut. In so se odločili, da razrešijo dogodke, ki so pripeljali do tragičnih razsežnosti. Na zatožno klop so povabili KUD Zgaga in župana. Prišlo je ne več kot deset Zgagovcev. Kajti, kot pravi 23.1 člen občinskega statuta, so seje občinskega sveta javne. In je zgagovce zanimalo, česa jih bodo obtožili in kako presodili. In so želeli biti prisotni. A so se zmotili, ker so verjeli v občinski statut. Da so seje javne. Ker niso vedno. Ko tako odloči predsednik občinskega sveta Franci Rokavec. Predsednik občinskega sveta se je "tiho in kulturno" drl na Zgagovce, da sme v prostore parlamenta le en predstavnik Zgage, ostali pa ne. In pika. In se ne bo pogovarjal več. Ker je težko tiho in kultivirano dreti se, verjetno. Epilog? Zgagovci so odšli, obtožba brez prisotnosti obtoženega izrečena, lustracija župana ni uspela, v Ribčah ptice in ribe letajo in plavajo v taktu hard rocka,... zadnji čarovniški proces v Sloveniji 1744-46? Ne, ne, Litija, julij 1998. Če pa se stvar izide doma, se bo morda tudi izven meja lokalne skupnosti. V vseslovenskem parlamentu. Kamor je bil izvoljen kot državni poslanec isti človek, ki v lokalnih okvirih opravlja vlogo predsednika občinskega sveta - Franci Rokavec. Ki je, kot poročajo mediji, ugovarjal zoper litijskega sodnika za prekrške in se arogantno vede. Zanimivo. Zakaj? Ker je obtoženi diplomiral na slovenski univerzi, pravni fakulteti, kjer se predava in opravlja izpite v slovenskem jeziku. Praviloma. Razen, če študent noče odgovarjati v slovenskem jeziku. In ti drprofesorji Bavcon, Vilfan, Boštjančič in drugi na osnovi neznanja slovenskega jezika izobrazbo kratkomalo -podarijo! Ker nočejo poslušati pojoče armenščine kandidatov. Ki kot državljani Slovenije, kot prej omenjeni obtoženec, seveda "ne znajo" slovensko. In takšni državljani gredo v trgovino, namesto besede kruh uporabijo "bongaldžuao ", pristne Slovenke seveda razumejo in vsi so zadovoljni. Tako je to v naši državi. Le kako se počuti ubogi Toporišič? Človeku se kar hudo pri srcu stori, ko vidi, da v državnem zboru ne bodo upoštevali predlog nekega poslanca po ustanovitvi nove občine GEOSS. Ki bi bila, strogo hipotetično seveda, pravi vzorec organiziranosti, pravičnosti, uspešnosti in še in še v samam srcu Slovenije. Kjer bi morali vsi dokazati rodovnik čistokrvne slovenskosti za 96 generacij nazaj, sicer ne bi mogli živeti v tej idili. Pravzaprav bi morali znati slovensko v izvirniku. V jeziku Brižinskih spomenikov, ki bi bili prva čitanka. In Stiški rokopisi čitanka za drugi razred. V izvirniku seveda. In bi pravzaprav le študentje univerze Sveti Miklavž bili sploh usposobljeni komunicirati v dandanašnji slovenščini. Če morda župan ne bi presodil drugače? Se še spominjate, kdo je bil predlagatelj nove občine GEOSS? Po litijskih ulicah smo lahko v preteklosti brali plakate: kmet iie potrebuje knjige. Ne le kmet, pri nas jo očitno ne potrebuje nihče več. Kot je rekel Brecht: "Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!" fl/lia Južina POVIJATI kosti; avoimij svojim OTI*OlkOA\ Ob občinskih praznikih, ki se zadnje mesece v Zasavju kar vrstijo, smo priča hvalisanju gospodarstvenikov, politikov in vseh ostalih, ki naj bi bili odgovorni za (ne)razvoj naše regije. Gre za izrazito kameleonstvo. Znano je namreč, da je zasavsko gospodarstvo v splošnem na zelo neuglednem mestu. Vendar, kadar je "čas iger", ljudskega veseljačenja, oblastniki občane potolažijo s pridobitvami, gospodarstveniki pa še mimogrede poskrbijo za nekaj brezplačnega oglaševanja in tako, na pobudo medijev, natrosijo drobtinice svojih pozitivnih poslovnih potez. Seveda se namerno izognejo vsemu zgrešenemu, tako lahko čez čas svoje neuspehe avtomatično pripišejo neugodnim zunanjim okoliščinam. Kadar pa pride čas, ko naj bi se "delilo kruh" - na državni ravni ali na ravni posameznega podjetja - taisti gospodje zapadejo v depresijo in tarnajo o zasavski gospodarski in socialni katastrofi, ki bo sledila zlasti ob neizgradnji TET 3, o negativni gospodarski politiki države, o pomanjkanju razvojnih programov za zasavsko regijo... Tako se zgodi prenos nesposobnosti iz posameznika, posameznega podjetja, regije na državno in gospodarsko politiko v celoti. Odgovornost je tisto, čemur je namenjeno tole pisanje. Odgovornost naj bi bila namreč premosorazmerna s funkcijo, ki jo posameznik opravlja. Pri nas pa se včasih zdi, da se vsak posameznik v hierarhiji nagiba k temu, da bi se povzpel do ravni svoje nesposobnosti. Ali povedano drugače, večina gospodov je najprej in predvsem odgovorna sebi, svojim parcialnim interesom, le-ti pa se prevečkrat izključujejo z nekimi etičnimi načeli, ki naj bi jim bili še posebej zavezani. Neodgovornost in etična vprašljivost t.i. "belih ovratnikov" pa je tako malokrat postavljena na zatožno klop, na spomin Zasavčanov pa sploh ne gre veliko računati. Bodimo konkretnejši. Še tovariši verjetno ne pomnijo več tistih časov "zlatih zasavskih jam ", ko so Zasavčani v državnem vrhu imeli cel kup funkcionarjev iz domačih krajev. In kaj so iz tega iztržili? Spremenila se je oblast, na njenem vrhu pa zopet naš as. Zasavčani so tokrat z volilnimi glasovi kupili njegovo podporo k edinemu obstoječemu programu -izgradnji TET3, ki so ga kljub že najmanj 40 let v nebo vpijočemu dejstvu, da so zaloge premoga omejene in da je potrebno vzporedno z rudarjenjem razvijati še druge gospodarske panoge, poskušali že od sedemdesetih let naprej sforsirati. Ne slepimo se torej, da ne gre za politično investicijo (Janez Kopač in Ivo Banič sta namreč prepričana o njeni ekonomski neučinkovitosti in neupravičenosti) in zopet za določene parcialne interese, čeravno se le-ti skrivajo - zaradi nesposobnosti in/ali pomanjkanja zasavske inteligence - pod problemom enormne nezaposlenosti, ki bo nastala ob neizgradnji TET3. Njeni zagovorniki bi namreč radi še malce predahnili in v tem času nove programe nekje staknili. Toda gospodje, ste prepričani, da se zgodovina ne ponavlja? Narava umira tiho. Ljudje bi sicer lahko kričali, če bi se jim zdelo vredno ali če bi si upali, a ker ne, bo karavana osebnih in političnih interesov zopet mirno odšla dalje. Čez 40. let, ko zdajšnje vladne strukture več ne bo, kaj bo takrat ostalo Zasavčanom? Še bolj degradirano okolje, gore elektrofilterskega pepela, ki bodo zasavske kotline zravnali j hribovjem, demografsko ogroženo območje - zaradi emigracije kadrov in neperspektivnega gospodarjenja...? In navsezadnje, kdo lahko jamči, da bo država ponovno pripravljena v Zasavje vložiti takšno vsoto denarja, ki bo zadostovala za (ponovno) presturkturiranje. Sicer pa bo čez štiri desetletja morda nov vir dohodka za Zasavje predstavljala možnost, da lahko za ustrezno rento postane vseslovensko smetišče; po zgledu nekaterih, ki že dandanes dovoljujejo dovoz elektrofiltersketa pepela iz TE TO Ljubljane na Ruardi in ob Kotredeščico. Toda, to je že druga Zgodba. Rajši še štirideset let malce predahnimo! 30. MALI SRPAN 1998 j . j j, ir j. \rr| i j. ZMAGO JELINČIČ - predsednik SNS: "PODPIRAM IZGRADNJO TET 3!" Zmago Jelinčič je bil v mladosti baletnik in je z Ljubljansko opero prepotoval velik del sveta. Študiral in dokončal pa je farmacijo. Po končanem študiju je imel svojo predelavo zdravilnih zelišč. Vedno ga je zelo zanimala zgodovina in datumi pa tudi drugi podatki iz preteklosti mu ne delajo nobenih težav. Že v osnovni šoli seje začel ukvarjati s fdatelijo, potem pa vzljubil star denar in se resno začel ukvarjati z numizmatiko. Doslej je napisal že več knjig iz tega področja. Je velik ljubitelj narave. Spoznaval jo je ob nabiranju zdravilnih zelišč, rad hodi po poteh partizanskih bojev, v hribe, njegova velika ljubezen pa je letenje z letali. Pred kratkim je postal tudi pilot inštruktor. Kljub svoji veliki politični aktivnosti tudi v prostem času ne miruje. Pred kratkim je razburkal javnost v medvoški knjižnici, kjer naj bi po trditvah skupine tožilcev izjavil, "da so volilci predsedniškega kandidata Jožeta Bernika golazen, ki bi jih bilo potrebno počistiti že leta 1945". Skupina tožilcev je v DZ poslala pismo in zahteva, da Zmagu Jelinčiču priznajo imuniteto, ali pa dovolijo kazenski pregon, saj smatrajo, da je s to izjavo storil kaznivo dejanje nasilništva, za katero je predvidena kazen do dveh let zapora. G. Jelinčič ali mislite, da se bolj izpostavljate kot ostali vaši kolegi? Ne mislim da sem bolj izpostavljen kot ostali kolegi, seveda pa bolj kot tisti, ki hodijo v parlament samo sedet. Imamo svoja načela in opredelitve od katerih ne odstopamo in velikokrat smo prvi, ki jasno povemo svoja mnenja. Lahko to poveste tudi nam? Jasno smo povedali, da dobro ločimo razliko med vero in cerkvijo. Ponovno poudarjam, da spoštujem vse vere, ne pa tudi njihovih nosilcev, ki so se zelo ali celo povsem oddaljili od prvotnih načel. Tudi o lastninjenju smo povedali svoje stališče. Predvsem je tu sporna lastnina cerkve in starih fevdalcev, sedaj celo nedržavljanov Slovenije. Potrebno je poznati zgodovino in pogledati arhive z dokumenti. Zbirali smo tudi podpise proti predaji slovenskih gozdov cerkvi in jih v desetih dneh zbrali preko 52.000, kar gotovo kaže voljo ljudi. Tudi naše stališče do NOB je jasno. Spoštujemo upor proti okupatorju in tako kot ves napreden svet obsojamo kolaboracionizem in fašizem. V zadnjem času je o tem nastala dilema le v Sloveniji in Hrvaški. Se vam ne zdi, da se v parlamentu le preveč ukvarjate s preteklostjo? Ves čas poudarjam, da se v parlamentu preveč časa in energije porabi za preteklost. Ker pa nekatere stranke ne vedo več, kaj bi delale in nimajo programa, ustvarjajo take probleme. Na ta način si iščejo nove simpatizerje tudi v tujini. Vendar pa se zgodovine ne da popraviti in spremeniti. Spravo smo Slovenci že dosegli pred 50 leti, saj smo ves čas po vojni živeli v strpnosti in sožitju. Formalni spravni akt pa je bil dosežen leta 1991 v Kočevskem Rogu, med predsednikom države Milanom Kučanom, kot predstavnikom vseh slovenskih državljank in državljanov in tedanjim metropoli-tanom in ljubljanskim nadškofom rimskokatoliške cerkve, ki je neposredno kriva za ustanovitev bele garde, domobranstva in za kolaboracijo s fašističnim okupatorjem. Napačne odločitve kolaboracionistov lahko oprostimo, ne moremo pa pozabiti. In nikjer v svetu se z izdajalcem ne spravljajo zmagovalci in nenazadnje, to so napake naših očetov in dedov in sprave o tem ne morejo danes podpisovati njihovi otroci. Kako pa se v parlamentu odločate o sedanjosti in prihodnosti? Sedanjost je za nas najpomembnejša. 130.000 mladih nezaposlenih je naš največji problem. Naša stranka pripravlja več zakonskih predlogov za rešitev problemov. med njimi zakon o hipotekarnem kreditu, tako, da bi tudi mladim omogočili dostop do denarja in s tem osnove za začetek naložb. Podpiramo tudi vstop v Evropo, vendar ne za vsako ceno. Pri pogajanjih je potrebno misliti na prihodnost Slovencev in Slovenije. Tudi za vstop v NATO so potrebna preudarna pogajanja in naša stranka bo tu zahtevala odločitev vseh Slovencev, referendum. Zanima me, koliko poznate probleme Zasavja? Z problemi Zasavja sem dobro seznanjen in lahko rečem, daje bilo Zasavje vseskozi nekako zapostavljeno. Tu je nastal velik problem rudnikov v zapiranju. Ostalo je veliko delavcev brez zaposlitve in tudi prestrukturiranje kadrov ne poteka tako, kot bi si želeli. Obstajajo projekti za odpiranje novih delovnih mest v Sloveniji, ki bi lahko prišli tudi v Zasavje. Zavzemali se bomo tudi za ureditev zasavske ceste, ki je že desetletja enaka, dotrajana in nezadovoljiva za današnje potrebe. Podpiramo tudi zakon o TET 3 v Trbovljah, ki bo zagotovila nova delovna mesta. Termoelektrarna pa bo zgrajena na tako visoki tehnološki ravni, da ekološko ne bo oporečna. Ne razumem pa občine Zagorje, da ni več naporov vložila v adaptacijo Medijskih toplic, saj je sedaj zdraviliški turizem v razcvetu in bi se gotovo dalo tudi tu doseči uspehe. Ali imate v Zasavju svoje odbore? V vseh občinskih odborih imamo svoje svetnike, ki poskušajo pozitivno vplivati na posamezne odločitve v občinah. V Zagorju imamo tri svetnike, v Trbovljah in Hrastniku pa po štiri. Povsod imamo tudi svoje pisarne. Tekst in foto: Doro Levpušček Iz središča Slovenije v vaše srce! ]® 1 1 te tel,: 061 883 740 . uTl.TlcVh 3*? r? 30. MALI SRPAN 1998 Slikarska kolonija 1 zlake-Zagorje Trije veliki prijatelji - Nikolaj Beer, Nande Razboršek in Milan Bedrač 20. julija se je zaključila 35. slikarska kolonija Izlake - Zagorje. To je slikarska kolonija z najdaljšim stažem v Sloveniji. Pripravlja jo 12 članov sveta kolonije, njihov vodja pa je ustanovitelj, g. Nande Razboršek. Pod njegovim vodstvom in z veliko entuziazma, je v vseh teh letih g. Razboršek kolonijo pripeljal do visokega organizacijskega nivoja. Začetki niso bili lahki, vendar je organizacija vseskozi potekala nemoteno. Ni jih ustavila niti vojna leta 1991. Kolonija je lahko nastala in se skozi vsa ta leta obdržala samo s pomočjo in pod pokroviteljstvom občine Zagorje. Vendar pa je zato zagorska občina v tem času pridobila 620 umetniških del slikarjev mednarodnega slovesa iz vsega sveta. Zagorska občina je zato bogata, predvsem pa so njeni voditelji pokazali bogastvo duha. Tako kot vsako leto, se je tudi letos zbralo 14 slikarjev iz vseh koncev sveta. Trdijo, da je okolje zelenih hribov, ambient majhnega in prijetnega hotela, prijaznost gostiteljev in domačinov, idealen ambient za delo. Vsi so hiperproduktivni, saj v tem okolju uspejo v desetih dneh narediti veliko število slik. Organizatorji jim v času bivanja na Izlakah pripravijo okviren program, vendar jih v ničemer ne omejujejo in jim popolnoma prepustijo ustvarjalno svobodo. Trudijo pa se, da jim razkažejo čimveč lepot v svoji okolici in predstavijo dobrote slovenske kuhinje. Udeleženci kar ne morejo prehvaliti gostoljubnosti domačinov in se vsi, če imajo možnost, radi vrnejo. Za vse to pa poleg g. Razborška še posebej poskrbita tudi Nikolaj Beer, umetniški vodja kolonije in veliki entuziast, Milan Bedrač. To so veliki prijatelji, ki jih druži ena sama ljubezen, ljubezen do umetnosti, ustvarjalnosti, kreativnosti. Sedaj, ko seje slikarska kolonija končala, so uspešno prestali prvi del organizacije, sledi pa priprava razstave, ki bo 8. februarja 1999 v KC Delavski dom v Zagorju. Da pa 620 umetnin ne bi ležalo v depojih, te slike krasijo stene zagorskih ustanov in firm. Poseben posluh in spoštljiv odnos do teh slik imajo v ETI-ju na Izlakah pa tudi v Lisci in Delozi. In ko so se slikarji iz Italije, Nemčije, Švedske, Danske in Slovenije poslavljali, so obljubili, da bodo na Izlake zagotovo še prišli. V kolonijo ali pa zasebno s svojimi družinami in prijatelji. Tekst in foto: Dora Levpušček KS FRITZ KERŠIČ POGUMNO V PRIHODNOST KS Fritz Keršič iz Trbovelj je z letošnjim letom sprejela program za leto '98 in s tem skušala uresničiti načrte, ki so si jih zastavili. Nalogam bodo dodajali nove, nekatere bodo razveljavili, druge bodo ostale iste...Kaj Pa o prihodnosti meni KS, je skušal odgovoriti predsednik, Drago Sotler. Kako bi na kratko predstavili Krajevno skupnost? KS sestavljajo naselja Neža, Kolonija 1. maja, Novi dom, Keršičeva in Partizanska cesta. V vseh teh naseljih živi 3185 prebivalcev. Sprejeli ste program za leto 98 in z njim opredelili prioritetne in druge naloge. Kaj spada med prioritetne naloge in kaj ste še vključili vanjo? Med te naloge smo letos uvrstili aktivnosti pri rekonstrukciji ceste Kamnikar - Terezija rov, kjer smo sodelovali predvsem v razgovorih s krajani, ki mejijo na to cesto in je bilo potrebno pridobiti njihovo soglasje. Z njihovo pridobitvijo je delo na tem odseku že steklo in je v polnem zamahu, tako da bi bil odsek od Terezija rova do Bana lahko končan že v letošnjem letu. Nadalje smo med te naloge vključili zaporo ceste na Keršičevi cesti. KS je v sodelovanju z upravnim organom in lastniki garaž (le teh je okoli 70) sklenilo, da zapre prehod, ki bo opravljen v začetku julija. Med prioritetne naloge smo zapisali tudi aktivnosti za ureditev lepšega in urejenega okolja v naši KS. To vsakoletno čiščenje poteka v mesecu aprilu, želeli pa bi ga organizirati skozi celo leto. Da bi to akcijo uspešno vodili preko celega leta, smo ustanovili komisijo za uveljavitev zdravega življenskega okolja. Z najbolj žgočimi problemi je že seznanila nekatere organizacije. Med prvimi seje odzval rudnik Trbovlje - Hrastnik, ki je lepo uredil vhod v Terezija rov. Med pomembnejše naloge v tem obdobju je bila za KS javna razprava o spremembah in dopolnitvah statuta občine Trbovlje. Organizirali smo skupno javno razpravo s KS Alojza Hohkrauta in predstavniki javnih zavodov, ki delujejo v naši KS. Katere so potem druge naloge, kako se jih boste lotili...? Med druge naloge, ki bi jih želeli uresničiti v letošnjem letu ali pa v prihodnjem obdobju so predvsem: nadaljevanje z asfaltiranjem dvorišč v Koloniji 1. maja, ureditev cestne razsvetljave med Slokanom in Drnovškom, ureditev ali odstranitev starih barak v Koloniji 1. maja in na Neži, do deponije odpadkov in še vrsto drugih opravil. Tu gre predvsem za programe, v katerih krajani sodelujejo s finančnimi sredstvi ali pa s prostovoljnim delom. Kako načrtujete program dela v KS? Program dela v KS Fritz Keršič načrtujemo glede na dodeljena sredstva v proračunu občine Trbovlje, sofinanciranju krajanov za konkretne naloge in udeležba krajanov s prostovoljnim delom. S sprejetjem dopoljnjenega statuta občine Trbovlje, se nalagajo KS dodatne in zahtevnejše naloge in obveznosti, ki jih bo potrebno upoštevati pri vsakodnevnih nalogah. Alma Mujič KSEFTI INFORMACIJE 64 250, 64166 SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, VKALKMANI, RADIOKASETOFONI. AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 DEKOR, Cesto okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ARTOPTIKAd.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 "Velika izbira okvirjev za očala "Vse vrste lečzaočaladomačihin tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! Vinoteka KLOPOTEC Tržnica pod uro tel.: 64-195 odprto: 8-12h in 16-19h sobota: 8-12h Največja izbira sortnih vin vZasavju! Če si želite nekaj posebnega, pa tega niste našli, pridite v vinoteko Klopotec in izberite po vaši želji! Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas: 9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel: 060171 675 1. naslov za zlate zadeve ZLATO. URE. TEKSTIL. ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO. IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK NEVESTA Hermina Tratnik 1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!! odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00 ELEKTRO TOM Tomaž DRAKSLER s.p., Naselje na šahtu 7,1412 Kisovec, telefon 0601/71-321 SERVIS - SERVISNO ZBIRNO MESTO - električnega ročnega orodja - bela tehnika - malih gospodinjskih aparatov - posredniška prodaja Vrbo 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure TRBOVLJE ^ RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI VLEČNA SLUŽBA FOTOKOPIRANJE SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 tl a nlvlaflvTi I 30. MALI SRPAN 1998 KARLO MEDVED, predsednik Ribiške družine Hrastnik: "POTOKE NAM JE DALA V UPRAVLJANJE DRŽAVA" Ob svetovnem dnevu okolja v juniju so nekateri razredi razredne stopnje z Dola obiskali ribogojnico v Hrastniku. "Otroci so z zanimanjem poslušali, kako hrastniški ribiči skrbijo za potoke," je rekla Nada Krajnc, ki je ogled organizirala, "in za prijazen sprejem bi se predsedniku Karlu Medvedu radi zahvalili preko Zasavca..." Navadno so prijazni in prizadevni ljudje skriti očem javnosti, zato ne bi bilo slabo, če bi Ribiško družino predstavili malo pobliže, sem si rekla. In že sva bila s predsednikom Karlom Medvedom dogovorjena. Od desetih ljudi, ki sem jih vprašala, kje imajo ribiči svoje prostore, sta vedela le dva. Pa se že desetletja vozimo mimo njih. Nedaleč od hrastniškega mostu, na cesti Hrastnik - Trbovlje, malo pred novim Petrolom, zavije ozka cesta na levi malo navkreber, mimo štirih blokov, na kncu stoji njihov dom z bazenom. "Ribiška družina je bila ustanovljena 1954, od leta 1968 pa se ukvarjamo z vzgojo potočne postrvi za poribljavanje lastnih potokov," je pojasnjeval Karlo Medved. "Te potoke nam je dala v upravljanje država. To so potok Boben s pritoki, Brnica s Črno in Belo, Ribnik, Kritnikov potok, Šolski potok v Podkraju in še del Save. Spadamo v zvezo ribiških družin Zasavja - Trbovlje, Zagorje, Litija, Radeče. Poribljavanje je potrebno zato, ker se zaradi onesnaževanja same ribe ne razmnožujejo več. Imamo dvoletni ciklus, kar je dobro za stalno ribo. Če bi prišlo do pogina rib, je prav, da niso v potoku vse ribe naenkrat. Pri našem delu je pomembno tudi odlavljanje, to je postopek, ko ribe z elektriko narahlo omamimo in potem prestavimo v večje vode potokov - lovitvene, komercialne vode. Gojitveni potok mora imeti samo majhne ribe, sicer bi jih večje požrle..." Za odvzem iker imajo v potoku lastno matično jato potočnih postrvi. Iz gojitvenih potokov ribe nalovijo, jih pripeljejo v ribogojnico, kjer jih Karlo Medved, predsednik RD Hrastnik (foto B.Klančar) osmukajo. Oplojene ikre dajo v bazene, lahko bi rekli tudi valilnike, kjer ostanejo približno šestdeset dni. Pregledujejo jih vsak teden. Ikre osmukajo približno od 15.novembra dalje, IS.januarja se začnejo valiti. Izvaljene ribice imajo rumenjka, s katerim se hranijo same cele tri tedne. Potem jih hranijo z govejo vranico, moderna tehnologija pa nudi tudi brikete. Ponekod dajo izvaljene ribice takoj v vode, v Hrastniku pa tega ne morejo, ker so potoki preveč hudourniški in bi jih odneslo ali pobilo. S seboj nosijo namreč preveč navlake, ker nekateri še vedno mislijo, da so potoki odlagališče smeti. Karlo Medved, predsednik ribičev, je dejal, da so posebej škodljivi odpadki z njiv. Plevel v vodi gnije in proizvaja pline, ki povzročajo ribje bolezni. Večjih stvari ljudje sicer ne mečejo več toliko v pritoke, ker občina postavlja kontejnerje tudi v oddaljene zaselke. In do česa Ribiška družina živi? Največ od članarine pa odškodnine, če se v potokih kaj popravlja, nekaj od turističnih dnevnih ribolovnic, vendar tri četrtine dobička "vrnejo" v vodo. Kar ostane, porabijo za popravila, agregat je bil na primer kar drag in je stal okoli 450.000 tolarjev. Imajo načrte za razširitev doma, vendar morajo najprej dobiti boljši kombi. Ribiško društvo šteje 78 članov in 15 otrok -pionirjev in mladincev, ki se ob spremstvu staršev ukvarjajo le s športnim ribolovom. Člani se zbirajo v večnamenskem prostoru z obsegom 45 m2, dvakrat tedensko - v glavnem iz družabnih nagibov. Sobo krasijo medalje z raznih tekmovanj, zanimiv pa je tudi poster s slikami ogroženih sladkovodnih rib v Sloveniji. Izumrlih in domnevno izumrlih. Zadnja štiri leta se ukvarjajo tudi s prodajo postrvi, ki jih dobijo iz bližnjih farm. "Odprto imamo trikrat tedensko - ob torkih in petkih od 16.00 do 19.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Če pa me kdo pokliče domov (42-515), jih lahko pride iskat tudi druge dneve... Navadno me prosijo, da jih očistim, saj se čreva začno takoj razkrajati. Za konzumno postrv nekateri mislijo, daje najboljša prvi dan, meni pa se zdi, daje bolje, če očiščena riba počaka eno noč v hladilniku..." Karlo Medved ima rad tudi šport. V mlajših letih seje ukvarjal z atletiko, kolesari pa še danes rad. zato ni čudno, da je v športne vode zašel tudi njegov sin Gorazd, pred leti zelo uspešen kajakaš... Karlu in njegovim ribiškim kolegom želimo še naprej uspešno delo, saj po njihovi zaslugi naši potoki še niso postali "mrtve reke"... Fanči Moljk PRIJAZNA PTT USLUŽBENKA -ROMANA SRNEC Ni prav pogosto, da so uslužbenci za okenskimi pulti z nami prijazni. Velike svetle izjeme so delavci DARS-a na cestninskih postajah, ki nam vedno prijazno zaželijo lep dan in srečno vožnjo. Včasih imamo srečo in naletimo tudi na prijazno prodajalko ah poštno uslužbenko. Ena takih je zagotovo prijetna mladenka, Romana Srnec iz pošte na Izlakah. Ne samo da je prijazna, je izredno prijazna, vedno nasmejana. Romana že 21 let dela pri pošti, zadnje tri leta pa na pošti na Izlakah. Trdi, da so pri njih vsi prijazni, vendar pa če boste imeli slab dan, pojdite na pošto k Romani. Poklepetajte in nasmejite se z njo in nalezli se boste njene dobrovoljnosti in sproščenosti. In dan bo zopet lepši. Tekst in slika: Dora Levpušček 30. MALI SRPAN 1998 GOLAŽ Ja, čas dopustov je. In ker smo v tem času radi čim več brez dela (tudi kuhanja), si lahko pripravimo nekatere jedi tudi za nekaj dni skupaj. Seveda, če jih primerno shranimo v hladilniku. Spet smo si sposodili recepte pri dijakih in mentorjih SŠEG Zagorje. Torej poglejmo, na kakšne načine znajo pripraviti golaž. VROČI GOLAŽ Potrebujemo: 1 kg govejega mesa, 30 dag divjačine (srna ali jelen), 20 dag drobovine (košček vimena, srca, nekaj jeter), 10 dag maščobe, 50 dag čebule, 10 strokov česna, 1 žlica sladke paprike, 1/2 ostre paprike ali malo kajenske paprike, 1 šop peteršilja, 3 lovorjevi listi, 1 vejica zelene, luštreka, majarona, žajblja, mete, bazilike, krebuljice in nekaj brinovih jagod, 1/21 dobrega suhega vina, 0,5 dl žganjice, 1 1 vode (ali še bolje juhe). Priprava: Na drobno zrezano čebulo prepražimo na masti, laho tudi na olju. Ko je že zlato rumeno, dodamo na kose zrezano meso, ga dobro posipimo s sladko in ostro papriko in pazimo, da se ne zažge. Zato je bolje, če prilijemo vsaj kozarec vina. Ko se pri praženju meso že nekoliko zapeče, dolijemo še ostalo vino in vodo; oziroma juho, dodamo na drobno sesekljan česen, feferon, vse zelenjavnice in dišavnice. V posebni ponvi na maščobi prepražimo na drobno narezano drobovino, jo zalijemo z žganjico, pustimo, da ta še izhlapi in nato prepraženo drobovino damo v kotel k mesu. ŠTAJERSKI FIŽOLOV GOLAŽ Potrebujemo: 20 dag fižola, 30 dag prekajene svinjine, 20 dag sveže svinjine, 10 dag masti, 3 čebule, 2 stroka česna, 1 žlička paprike, 1 korenjček, 5 dag paradižnikove mezge. Priprava: Fižol, ki smo ga čez noč namočili, kuhamo v osoljeni vodi z dvema listoma lovorja. Medtem ko se kuha, dobro sesekljamo čebulo in česen, narežemo meso in nastrgamo korenjček. Pristavimo mast in na koncu stresemo še ZDRAVILNE RASTLINE PELIN - NAVADNI IN PRAVI želodčnih in črevesnih krčev. Pri menstruaciji Pelin je slovel kot zdravilna rastlina že pri Egipčanih, Grkih in Keltih. Uporabljali so ga kot zdravilo proti kugi, revmi, koleri, zlatenici, angini, paralizi, skorbutu, mumpsu, zobobolu... Navadni pelin je pogosta, do pol metra visoka rastlina, ki prijetno diši. Raste po poteh, živih mejah, obrežjih, med grmovjem. Cvete avgusta in septembra. Nabiramo cvetoče zelišče in korenino s koreninicami. Učinkuje proti gnilobi, je odvajalno in čistilno sredstvo. Zbuja tek, ter pospešuje izločanje blaži krče in jo tudi ureja. Učinkuje tudi pri driski in zlati žili. Kot čaj velja za uspavalo. Po receptu patra S.Ašiča ga pripravimo tako, da 1 žlico listov in korenine kuhamo v litru vode ali pa 10 g posušene zdrobljene korenine skuhamo v pol litra vode. Korenina je bolj učinkovita kot drugi deli pelina. Če se bliža napad božjasti, vzamemo čajno žličko korenininega praška na pogretem, lahkem pivu. Bolnik naj se vleže v posteljo in se spoti. Pravi pelin gojimo po vrtovih. Je do 120 cm visoka, razvejana rastlina. Cvete julija in avgusta. Uporabljamo cvetke in listje. Kot grenčica je odlično zdravilo za vzbujanje apetita. Ker je tudi krepčilo, pride zelo prev po zelo hudih boleznih, po operacijah, med pljučnico. Hitro odpravi vse prebavne motnje in napenjanje. Posebno je priporočljiv za ljudi brez žolčnika. Učinkuje pri driskah, zgagi, zlatenici, želodčnem katarju in pri obilni želodčni kislini. Pospešuje delovanje ledvic. Krepi jetra, pljuča, srce in želodec. Kot čaj zelo odganja gliste. Namočen v žganje je vtiralo proti revmi in protinu. Pelin je rastlina, ki vsebuje strup tujon, ki povzroča omotico in glavobol. Predvsem prevelike količine. Nosečnice in doječe matere naj ga ne uživajo. Še to. V nekaterih državah so s pelinom pripravljene žgane pijače prepovedane (absint), ker so strupene. ZELIŠČA ZA LEPOTO-AKNE Akne oz. mozoljavost so poleg celulita brez dvoma lepotna bolezen, ki človeka najbolj onesreči. Vzroki za mozoljavost so številni. Jf.TT. J j j j.f: j j.fiji (1 česen in korenjček. zarumeneli čebuli dodamo na kocke narezano meso in pražimo. Ko se meso zmehča, ga stresemo k skoraj kuhanemu fižolu, premešamo, začinimo in skuhamo do konca. DIVJAČINSKI GOLAŽ Potrebujemo: 3 žlice olja, 1 sesekljana čebula, 1,5 žličke sladke paprike, 2 dl juhe (divj. ali mesne), 2 dl rdečega vina, 2 stroka sesekljanega česna, 3 limonine rezinice (lupinice), 1 žlička majarona, lovorov list, 1 žlička črne trobente, 8 zdrobljenih brinovih jagod, 1/3 žličke sladkorja 1/2 žličke popra in soli, 50 dag divjačine (srna, jelen - narezane na koščke), 8 žlic smetane. Priprava: V posodi segrejemo olje, dodamo čebulo, spražimo, posujemo s papriko. Takoj prilijemo juho, vino in dodamo vse sestavine, razen kisle smetane. Znižamo temperaturo in kuhamo 45 minut. Dodamo kislo smetano in pustimo vreti še 5 minut, solimo in popopramo. Dober tek! ZAna predvsem hormonski (puberteta), prebavni, živčni... Aken ni lahko odpraviti. Predvsem je potrebno vzpostaviti ravnovesje organizma, zlasti prehransko ravnotežje (hipotoksična dieta). Torej čim manj živalskih maščob in sladkarij , jesti črni kruh, ter neoluščen riž, ki sta bogata z vitamini, potrebnimi koži. Kura s čistilnimi rastlinami: *poparek cvetov in listov rmana (2 ščepca na skodelico) *prevretek iz cele rastline repinca (3 ščepi na skodelico) *prevretek iz listov stolčenega brezovega lubja (2 ščepca na skodelico). Dobri so tudi poparki listov in cvetov cikorije, listov kopriv, regrata, iz preslice. Tudi sonca pospešuje nastajanje aken. Recepti v nujnem primeru: Trikrat ali štirikrat na dan popijemo poparek listov in cvetov divje mačehe (2 ščepca na skodelico). Na ranice lahko damo obkladke iz nastrgane čebule ali mlačne zeljnate liste ali zeljin sok. Kot obkladek lahko uporabljamo tudi poparek listov ognjiča. Lahko ga pa tudi pijemo. Bolj pomaga. Najljubši recepti avtorja knjige Zelišče za lepoto, M. Messegua. ♦Čistilni čaj, ki ga spijemo pred spanjem; ščepec rmana, 5 brinovih jagod, 4 ščepci žajblja. ♦Osnovni pripravek pri vseh vrstah aken za obkladke, poparke ali kopeli nog in rok (za liter vode); 3 ščepci vrtnic, slezenovca, 2 ščepca žajblja in 4 glavice kamilic. SLOVARČEK: ščepec- količina, ki jo lahko držimo med palcem in kazalcem. Pripravila Igor Gošte Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA Iskrene čestitke in prijetno praznovanje ob občinskem prazniku želimo vsem prebivalcem Zagoija. Trgovsko podjetje otrošnja cVeo (zoi/ sama UifyQAM4V2/... d,d. SPOŠTOVANI UPOKOJENCI! Priporočamo vam, da izkoristite 5 % popust prvih pet dni po izplačilu pokojnine pri nakupu z gotovino ali s čekom v živilskih prodajalnah. ******************************************************* ^sem cenjenim kupcem in občanom Zagorja čestitamo ob občinskem prazniku. 30. MALI SRPAN 1998 77..N,f~1f G 4, r> ulsbaleo 7 SOŠTJAM PETEK Modulna učila je naziv inovacije, ki jo je lani z zlatim priznanjem nagradila Območna gospodarska zbornica Zasavje. S še dvema avtorjema so na Srednji strojni šoli Trbovlje izdelali modulna učila za pouk mehanike, v načrtu pa imajo še izdelavo modulnih učil za pouk risanja in tehnologije. Na Srednji strojni šoli je kot vzdrževalec zaposlen tri leta, ob delu pa študira strojništvo. Med drugim pa ima v delu že lastno inovacijo: napravo, ki bi olajšala delo kmetom, ki sušijo seno na tradicionalen način v kozolcu. Pravi, da inovacijo oziroma izboljšavo izdelka že še nekako dosežeš, izumi pa so težavnejša zadeva. Želi si druženja inovatorjev in medsebojnega spodbujanja k ustvarjalnosti. Modulna učila so praktični pripomoček pri pouku mehanike in ponazarjajo fizikalne pojave kot so: nateg, tlak, strig, torzijo, uklon in upogib. Opaža, daje pri šolskem pouku veliko teorije in premalo prakse. Praktično izobraževanje pa je dostikrat zelo ugodno, saj pomaga pri nadaljnji delovni učinkovitosti. Kot je povedal, je učenec s kopico teoretičnega znanja pri delovni praksi premalo produktiven. Vsak poklic terja veselje do dela in strojništva se loteva z zanimanjem. Nikdar ni ravnodušen do stvari, sploh pa ne do tehnološkega napredka. Dosti interesa ima za dogajanje okoli sebe, pred kratkim se je recimo spustil s padalom in še veliko stvari bi rad spoznal. Kajti ne mara, da bi ga kdaj grevalo zaradi česa. Mnenja je, daje sleherni posameznik lahko inventiven v službi. Včasih se čas od ideje do realizacije kar razvleče, kar ga ne moti. Pred leti so na Čečah ustanovili Društvo podeželske mladine in v Kmečkih igrah, ki so jih organizirali, je tudi sam sodeloval. Dmžabnost mu je namreč všeč, nerad pa se prepira. Vesel je ljudi, ki znajo gojiti ljubezen. Vrednota, ki jo ima na prvem mestu, je prijateljstvo, vendar le, če je zaupanje obojestransko. In za prijatelje si tudi zmeraj vzame čas, ne glede na to, da, poleg službe, dosti časa nameni študiju in delu na kmetiji. Spoštuje tudi discipliniranost. Deluje preudarno in nobene stvari ne gleda zgolj teoretično, ampak jo izkustveno ovrednoti. Črnega humorja nima rad, toliko rajši pa se nasmeji smešnicam. Kot je povedal, je tudi vzdušje v kolektivu pomembno. S sedanjim kolektivom na trboveljski srednji strojni šoli je zelo zadovoljen. Pestrost, motiviranost mu ugaja, čeprav seje pri inovacijah izkazalo, da trženje izdelka ni enostavna zadeva, pri čemer je timsko delo dobrodošlo. Pop-glasbo veliko posluša, tudi v kino gre rad, na dopust pa vedno kam na morje. Horoskope si v časopisih redno prebere in včasih ga orazpoložijo. Oprošča pa menda zlahka, saj je rekel: "Hja, bi bilo pa res porazno, če bi si vsako žal besedo zamerili." Petro Radovič MARIJA MAGDALENA - SPOKORNICA (22. julij) V zahodnem krščanstvu lik Marije iz ribiškega mesteca Magdala mešamo z Marijo - Martino in Lazarjevo sestro (iz Betanije). Sveto pismo nam o Jezusovem obisku v Magdah ne poroča. Morebiti je prišla do Marije Magdalene samo novica o novem preroku, edinstvenem učitelju, izganjalcu hudih duhov in čudodelniku Jezusu iz Nazareta, pa sije mislila, kako bi prišla do njega, da bi jo ozdravil hudih "pregreh". Morda je lik Marije Magdalene istoveten z likom anonimne grešnice, ki se je pred Jezusom skesala v hiši farizeja Simona: 'In ko je žena, ki je bila v mestu grešnica, zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišečega olja. Vsa objokana je od zadaj stopila k njegovim nogam in mu jih začela močiti s solzami. Brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.' Evangelisti jo omenjajo kot ženo iz Jezusovega spremstva: 'Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, pridigal in oznanjal evangelij o božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj lena, ki jih je ozdravil hudih duhov in slabosti: Marija s priimkom Magdalena, iz katere je izšlo sedem hudih duhov, Ivana, žena Herodovega oskrbnika Husa, Suzana in veliko drugih, ki so jim stregle s svojim premoženjem.' Marija Magdalena se imenuje v krogu teh žena vedno na prvem mestu. Bila je med tistimi redkimi ženami, ki so šle za Kristusom do konca, tudi do križa, ko so ga učenci zapustili in se razbežali. Te žene so bile zveste do smrti in tudi kasneje. Jezus se ni zmenil za takratne predsodke do žena (kot "duševno in nravno manj vrednih"), marveč se je zavzel za njihovo dostojanstvo. Morda si je Jezus ravno zato izbral Marijo Magdaleno kot prvo pričo svojega vstajenja: 'Marija pa je stala zunaj pred grobom in se jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri zjtožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Ogovorila stajo: "Zena, zakaj jokaš?" Odgovorila jima je: "Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili." Ko je to izgovorila, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: "Zena, zakaj jokaš? Koga iščeš?" Mislila je, daje vrtnar, in mu rekla: Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela. "Jezus ji reče: "Marija!" Ona se obrne in po hebrejsko reče: "Rabuni" (to pomeni Učenik). Jezus ji reče: "Ne zadržuj me! Nisem še namreč šel k Očetu; stopi pa k mojim bratom in jim povej: Grem k svojemu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu." Marija Magdalena je šla k učencem in jim oznanila: "Gospoda sem videla," in to, kar ji je povedal.' Marijo Magdaleno upodabljajo s posodico z mazilnim oljem, pod križem, kot spokornico z razpuščenimi lasmi, s knjigo, s križanim, z bičem in mrtvaško glavo. V letih 1224- 1227 je v Nemčiji nastala redovna skupnost Sester sv. Marije Magdalene (Magdalenke), ki seje razširila po vsej Evropi. V začetku je bila to predvsem karitativna (socialna) ustanova, kije skrbela za socialno in nravno ogrožene ženske. Danes je to pretežno kontemplativen red, ki živi po načelu 'Moli in delaj'. Na Slovenskem skupnost deluje že preko sto let in ima nekaj redovnih hiš, in sicer na Štajerskem in v Prekmurju. Branko NIMAC w ★ * * ★ Gostišče s prenočišči 5)3ri SBibrgarju Žibert Jože Ob občinskem prašniku iskreno čestitamo sodelavcem in vsem prebivalcem Zagorja. mladinska knjiga 1410 žagarje ob savi cesta zmage 27 tel 0601/64 261 ^Zujatcsm kZacjoxja L±Osno čz^titamo olj ojjdin^lzEm jiraznilzu! GOSTISCE Prešernova 1, Zagorje, tel.:0601-66-177 * malice * kosila * obletnice * poroke ^skrene čestitke prebivalcem Zagorja ob občinskem prazniku. Elektro Ljubljana Javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o. PE Elektro Trbovlje /7 r? p:r? POZDRAVI S POČITNIC Že v uvodniku smo omenili, da so se naši sodelavci potepali in namakali ob morju. Zato tokrat objavljamo zanimive razglednice in vas hkrati vabimo k sodelovanju. Pošljite nam razglednico iz kraja, kjer preživljate počitnice in če bo dovolj zanimiva, jo bomo objavili. Seveda pa mora biti zraven napisan tudi komentar k sliki. V Umagu se je skupaj z družino namakala naša sodelavka Alma Mujič iz Trbovelj, sama razglednica pa verjetno ne potrebuje komentarja. Naš "zeliščar, športnik in netilec isker," Igor Gošte, se je (tako kot Alma) s svojo družini mudil v Umagu. Vendar pa moškemu delu uredništva, ki je ostal doma, ni za hladnejše počutje nič pomagal. Komentar k sliki pa je napisal kar sam: "Takih raznobarvnih ritk pa v Zasavcu sigurno nimate. Ali pač?!" Naš zvesti raznašalec časopisa in legenda Zasavca Longi, se je za nekaj dni namakal na slovenski obali, točneje v Portorožu. Kot smo kasneje izvedeli (neuradno, seveda), je bil njegov obisk Portoroža tudi službene narave. Kako se je sklepanje posla izteklo, nam Longi ni Najbolj nas je (vsaj moški del uredništva) razveselila razglednica našega urednika Mojmirja Mačka, ki je skupaj z družino in "klapo" svoj oddih na morju preživljal na otoku Ugljanu -"Kod Joje", kot je zapisal. Ni pa znano, ali se je rekreiral z igranjem tenisa. Tudi nam se je zahotelo -igranje tenisa namreč, pa vročina gor ali dol... povedal. Krajevna skupnost Čemšenik, Prosvetno društvo Čerašenik in Turistično društvo Čcmšenik VABIJO ob 750-letnici prve znane omembe gradu Gamberk in po končanju prve faze zaščite njegovih razvalin na GRAJSKE ŠTORIJE na dvorišču gradu Gamberk - v soboto, 1.8.1998 ob 20.uri. Pripovedovali in peli jih bodo člani Prosvetnega društva Čemšenik. Nastopili bodo Marko Veteršek, Stane Kovač, Darja Razboršek, Andrej Guna, Heda Kovač, Mira Polc, Brane Grobljar, Marko Grobljar, Jasna Drobež, Tone Medvešek, Martina Bokal in drugi. Pela bo Vokalna skupina Cantate iz Čemšenika, ki jo vodi Tadeja Nimac. Scenarij in pripravo nastopajočih je pripravil Nande Razboršek. Če bo močno deževalo, bodo štorije preložene. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za zaščito razvalin. Po prireditvi bo pod gradom veselica. Vabljeni! ■> -. ...........................-..... ■C' DOLGOROČNA NARAVNANOST TOVARNE POHIŠTVA TRBOVLJE V Tovarni pohištva Trbovlje d.d. so v zadnjih dveh letih marsikaj posodobili. Tovarniške objekte so prekrili z novo streho, zgradili prizidek k strojnemu oddelku, kamor so preselili del proizvodnje in kjer so uredili skladišče in oddelek prehrane. Kupili so dva moderna stroja in računalniško vodeno krožno žago. V investicije so vložili 2 milijona mark večinoma lastnih sredstev. Kot je dejal direktor 75-članskega kolektiva Jože Spolenak, so v omenjene pridobitve investirali ves dobiček iz obdobja 1993-1996. Po njegovih besedah so tudi delavci spoznali pomen investicij za dolgoročni razvoj tovarne in stabilnost delovnih mest. Zato pričakuje, da bo 18 odstotkov še neolastninjenega premoženja podjetja odkupljenega z notranjim odkupom delnic. Tako bi vodstvo tovarne in delavci, trenutno 42-odstotni lastniki, postali s 60 odstotki večinski lastniki podjetja. V srednjeročnem načrtu so opredelili, da se bodo še naprej ukvarjali z izdelavo pisarniškega pohištva. Spremljali bodo svetovne trende na svojem segmentu delovanja in se jim ustrezno prilagajali. Načrtujejo tudi posodobitev lakirnice, zamenjavo iztrošene strojne opreme, nabavo novih servisnih avtomobilov ter postavitev upravno-poslovne stavbe z razstavnim salonom v spodnjih prostorih. Realizacija v prvi polovici letošnjega leta je znašala 230 milijonov tolarjev, kar pomeni 90 odstotkov načrtovanega. Zaostanek za načrtom bodo, kot pričakuje Spolenak, nadoknadili v drugem polletju letošnjega leta. Serijsko izdelujejo tri programe pisarniškega pohištva, ki so enakovredno zastopani. To so: 'P+R', najstarejši program, v šestih različicah, 'Planja1, pohištvo s kovinskim podnožjem, v treh različicah, in 'Etimoe', povsem leseno pohištvo, v treh različicah. Ob tem pa izdelujejo tudi pohištvo po naročilu. Večinoma prodajajo na domačem trgu, kjer je konkurenca precejšnja. Spolenak je pohvalil manjše kupce, ki so v primerjavi z večjimi "solidni pri plačilu". Izvozijo do 15 odstotkov proizvodnje, in sicer v Švico, Bosno in Hercegovino ter na Hrvaško. Trenutno se odpira trg v Makedoniji, predvidena pa je tudi sklenitev posla z ruskim naročnikom. Spolenak poudarja zahtevnost kupcev, zato postavlja kakovost izdelave na prvo mesto. Skladno s tem prepričanjem so v podjetju začeli postopek za pridobitev certifikata kakovosti. Tovarna pohištva Trbovlje namerava ostati pri sedanjem številu zaposlenih, tako da načrtujejo zaposlovanje samo tistih kadrov, ki bodo zapolnili vrzeli zaradi upokojevanja. Temu ustrezna je politika štipendiranja. Štipendisti se šolajo od poklicne do visoke šole in imajo zagotovljena delovna mesta v podjetju. Boštjan Grošelj ----^ IZJAVA ZA JAVNOST I V zvezi z obnovo in odprtjem bazena "Selo" v Zagorju, dajem naslednjo izjavo za javnost; Občanke in občane občine Zagorje ob Savi ter širšo javnost obveščam, da je Občina Zagorje ob Savi v teh dneh zaradi škodljivega ravnanja z bazenom "Selo" v Zagorju in zaradi kršenja dobrih poslovnih običajev, enostransko razdrla pogodbo s samostojnim podjetnikom Boštjanom Zupančičem iz Zagorja, ki je bazen prevzel v najem v mesecu juniju na podlagi javnega razpisa in se pogodbeno zavezal bazen obnoviti in ga konec meseca junija odpreti. Občina Zagorje ob Savi bo v teh dneh opravila pregled izvedenih obnovitvenih del in bo skušala navedena dela zaključiti tako, da bo bazen mogoče odpreti za kopalce že v prvih dneh meseca avgusta letošnjega leta. Hkrati še sporočam, da bo v jeseni celotni kompleks bazena "Selo" Prenesen v upravljanje Javnemu komunalnemu podjetju Zagorje, ki bo do Prihodnje sezone bazen dokončno obnovilo in ga opremilo z dodatno opremo, ki bo popestrila ponudbo bazena (tobogan, odbojka na mivki, ogrevalne naprave za vodo). Župan Zagorja Matjaž Švagan IZJAVA ZA JAVNOST II V zvezi z neurjem, ki je v noči iz sobote, 25.julija, na nedeljo, 26.julija Prizadelo občino Zagorje ob Savi, dajem naslednjo izjavo za javnost: Hudo neurje iz 25. na 26.julija 1998 je med drugim prizadelo tudi občino Zagorje ob Savi. Posledica neurja so številne poškodbe na lokalni cestni mreži in na kmetijskih površinah. Občina Zagorje in vzdrževalci javnega cestnega omrežja so se takoj lotili odpravljanja posledic neurja in že kmalu zagotovili prevoznost cest do posameznih vasi in zaselkov, predvsem na najbolj prizadetem področju KS Podkum (Šklendrovec, Klenovik). Veliko Poškodb na cestah je bilo tudi v KS Senožeti-Tima in na ulicah v centru Zagorja (Cesta 20,julija, cesta med podjetjema SVEA in IGM, Mantova ulica). Tudi tu že potekajo obnovitvena dela in sanacija posledic neurja. Kmete in lastnike kmetijskih zemljišč tudi obveščamo, da lahko eventuelno škodo na kmetijskih površinah prijavijo na obrazcih, ki se lahko dvignejo v tajništvu Oddelka za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi. V tem trenutku tudi poteka priprava končne ocene celotne škode, ki jo bodo pripravile ustrezne komisije, ki škodo popisujejo tudi na terenu. Župan Zagorja Matjaž Švagan INFORMACIJA O NALOŽBAH V OBČINI ZAGORJE Iz Občine Zagorje ob Savi so nam posredovali informacijo o naložbah, ki potekajo v občini Zagorje ob Savi. In kaj pravi? V tem trenutku, v času pred občinskim praznikom), v občini Zagorje ob Savi poteka izvedba investicij s področja komunalno - cestne infrastrukture in na drugih področjih javnega standarda: 1. Modernizacija in asfaltiranje javnih poti v skupni dolžini 4200 m poteka v KS Mlinše-Kolovrat, Izlake, Loke-Kisovec, Rudnik-Toplice, Jože Marn, Franc Farčnik in Kotredež. Vzporedno poteka tudi modernizacija in asfaltiranje tistih cestnih odsekov in javnih poti, ki so del programa sanacije površin, prizadetih zaradi rudarjenja (v skupni dolžini 2000 m). 2. Pri stanovanjsko poslovnem kompleksu za Medijo se urejuje in asfaltira parkirišče, ki bo nudilo dodatnih 23 parkirnih mest v centru Zagorja. 3. Gradi se avtobusno postajališče pri gostilni "Konj" na Cesti zmage in pričenja postavitev novih šestih pokritih avtobusnih postajališč v Zagorju, Kisovcu in na Izlakah. 4. Otroški igrišči pri Vrtcu Zagorje ob Savi in ob Cesti zmage bomo opremili z modernimi in sodobnimi igrali, ki bodo nudila otrokom obilo sprostitve, zabave in učenja motoričnih spretnosti. Občina Zagorje ob Savi Spoštovane občanke in občani! Ob 9. avgustu, prazniku občine Zagorje ob Savi, vam iskreno čestitava in se vam ob tej priložnosti zahvaljujeva za vašo pomoč pri naših prizadevanjih, da naredimo življenje in bivanje v naši zagorski dolini v osrčju Slovenije prijaznejše, kvalitetnejše in duhovno bogatejše. Hkrati vas tudi vabiva, da se udeležite številnih priredtev, ki smo jih pripravili v počastitev našega praznika. Predsednik občinskega sveta: Janez VOVK, dipl.ing.rud. Župan: Matjaž Švagan ZAGORSKA DOLINA PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 9. AVGUSTA, PRAZNIKA OBČINE ZAGORJE OB SAVI V LETU 1998 Petek, 31. Julij 1998 ob 16.30 uri slovesnost ob prevzemu novega kombiniranega gasilskega avtomobila pred gasilskim domom v Zagorju ob Savi ob 18.30 uri otvoritev razstave »90 let razvoja Prostovoljnega gasilskega društva Zagorje - mesto« v avli Delavskega doma v Zagorju ob Savi Sobota, 1. avgust 1998 ■ ril* ob 10. uri gasilska parada na Cesti zmage v čast devetdeset let delovanja PGD Zagorje - mesto in zborovanje gasilcev na ploščadi pred muzejem NOB popoldne prireditev ob prvi obletnici Radia »Snoopy« na tržnici Pod uro ob 17. uri mednarodna nogometna tekma med NK Zagorje in NK Rudar Breza (BiH) na nogometnem igrišču v Zagorju ob 20. uri zaključek prve faze zaščite ruševin gradu Gamberk ob 750. letnici prve pisne omembe gradu, s prireditvijo »Grajske štorije« na gradu, po prireditvi zabavni večer pod gradom z ansamblom SLOVENSKI EXPRESS Četrtek, 6. avgusta 1998 ob 19. uri otvoritev razstave v počastitev 80. letnice zaključka 1. svetovne vojne z naslovom »Majhni spomini na veliko vojno« v avli KC Delavski dom Zagorje Petek, 7. avgust 1998 ob 9.30 uri otvoritev prizidka in novih učilnic pri Srednji šoli Zagorje ob 13. uri otvoritev gradnje prizidka k Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah ob 19. uri slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 1998 na terasi hotela Medijske Toplice na Izlakah Sobota, 8. avgust 1998 ob 9. uri otvoritev novih otroških igral na igrišču pri vrtcu Center in na igrišču ob Cesti zmage ob 9.30 uri otvoritev skate parka na Polju ob 10. uri pričetek turističnega rallyja Seat rally - Zagorje 98 pred avtobusno postajo v Zagorju od 15. do 21. ure Aronova srednjeveška tržnica v Zagorju v parku ob Cesti zmage ob 19.30 uri promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje in mažoretk pred tržnico Pod uro s sprevodom do gasilskega doma ob 20.30 uri ZAGORSKA NOČ 98 - zabava z ansambloma FARAONI in ZASAVCI (Integral Zagorje bo po polnoči med 01. in 04. uro organiziral brezplačne prevoze proti Izlakam in Trbovljam) ob 24. uri Nedelja, 9. avgust 1998 MmMMmmMammgammmisk ob 17. uri otvoritev skakalnic in sedežnice v smučarsko skakalnem centru Kisovec ter predstavitev nove knjige o zgodovini smučanja v Zagorju in Zasavju, nato športno zabavni program, v katerem sodelujejo smučarski skakalci in Dieter Thoma, jadralni padalci, mišice in ansambel AGROPOP Torek, 11. avgust 1998 ob 10. uri otvoritev nove gospodarske družbe ETI - GUM d.o.o. in prenovljenega skladišča surovin in plavnice gospodarske družbe ETI -Eiektroelement d.d., Izlake Sobota, 15. avgust 1998 popoldne predaja gasilskega vozila Prostovoljnemu gasilskemu društvu Podkum Ponedeljek, 17. avgust 1998 im irm ■ 'in i—ii "ii 11 nii.nnn i i ob 12. uri predstavitev poslovnih prostorov Revirske ljudske univerze Trbovlje in otvoritev centra za študij na daljavo v poslovnem centru »Graščina« v Toplicah Sobota, 22. avgust 1998 ob 17. uri krajevni praznik v KS Franc Farčnik s podelitvijo priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, kmetij in poslopij na igrišču ŠD Franc Farčnik. Po prireditvi zabava z ansamblom INTERVAL ^ Sobota, 29. avgust 1998 16. tradicionalni avtorally »Izlake 98« Borštnarjev memorial - turnir v malem nogometu na igrišču TVD Partizan konjeniška prireditev na platoju pod Ruardijem Torek, 1. september 1998 °b 11. uri otvoritev obrtno-industrijske cone Kisovec ob 8.30 uri ob 9. uri ob 10. uri ZAGORSKA DOLINA ognjemet s sponzorji NAGRADE za naročnike 1. NAGRADA: Bon v vrednosti 19.000 SIT VITASAN d.o.o. IZLAKE VjV* Zdravstveno podjetje Podlipovica 43 VMCJpV 1411 Izlake ||f‘|| Tel./fax: 0601 74 004 2. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 19.000 SIT A . 1410 ZAGORJE tel.: 0601/68 - 200 /rentV^^’ telefaks: 0601/68 - 206 MOBITEL: A 0609/610057 3. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 14.250 SIT VRTNARSTO IN PRIDELAVA <7 ZELENJAVE MASELJ ©/[Tvi VIDRGA, Tel.: 0601/75-290 4. NAGRADA: 16 pizz (normalne) PIZZCRIR ČCBCUCR Vfl AČ€Vli Malej 5. NAGRADA: Frizerske storitve v vrednosti 9.500 SIT FRIZERSTVO Štefka Zapornik s.p. Cesta 20.julija 10, Zagorje, tel.:0601-6l-299 6. NAGRADA: 2x bon v vrednosti 4.750 SIT ovtocenter KRM ZBGORJ6 ob sovi tel.:0601-64-164 7. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.500,00 SIT ZLATAR NOVAK VLADIMIR C. 9. avgustal, 1410 Zagoije | NAROČILNICA \ ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S ©SR^/sLnrsi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC ' Ime in priimek.................. I kraj ............................ poštna št. ulica........................... telefon . . datum............................ podpis . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) SE SPOZNATE? A STE TO RES VI? JA, KAJ PA POTEM ŠE ČAKATE? BRŽ POD ROKE VZEMITE VAŠEGA ZASAVCA IN NAS OBIŠČITE NA UREDNIŠTVU ZASAVCA! Tudi tokrat vas bo z lovskim golažem pogostil upravnik smučarske koče na Mareli, Stane Hriberšek. je llf RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WIND0WS 95, W0RD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... Pe egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cv e tj e, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12 BI RADI NOSILI MAJICO ZASAVCA? Potem imate povsem lahko nalogo. Izrežite vsaj dva kupona iz Zasavca s poštnim žigom do 21 .avgusta. Kupone pošljite na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje. Izmed vseh prispelih kuponov bomo izžrebali 50 nagrajencev, ki bodo prejeli majice Zasavca. 2 IME IN PRIIMEK O NASLOV ______ O. 3 POŠTA______ * TELEFON Velika nagradna igra ApOLoN Prva nagrada: Oglasite se v naših salonih in si priborite novi VW POLO DARILO za kupce vozil POLO komplet zimskih gum jŠNJf' 0 PASSAT Variant oba^ novi GOLF Malgaj TRBOVLJE d.o.o.l Trbovlje: Litija: Rabljena: Servis: 0601 26 525 061 884 450 0601 27 828 0601 27 662 ^ AVTOHIŠA MALGAJ rftctattt „ Trgovsko • servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO KJmNAULI je| proc|aja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070 pooblaščeni prodajalec in serviser AKCIJA ESPACE 2.0 RXE - privarčujte do 272.000,00 SIT Nova LAGUNA in KANGOO na zalogi. Testni ESPACE 2.2 RXE ^ telefon: 0601 27 666 renault TI jT Č ui^rc AKCIJA ZA NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA '98 Slovenski pregovor pravi: "Pojdi na novo pot in se obrni na stare prijatelje." Le koliko prijateljstev iz vrteških klopi se ohrani, čeprav so zelo prisrčna. Navadno vzgojiteljice poskrbijo, da so otroci čimbolj solidarni, družabni. Nagrada za njihov trud, potrpežljivost pa je večinoma smehljaj otrok ali spodbudna beseda staršev. Še vedno izbiramo NAJ-VZGOJ1TELJICO ZASAVJA '98, zato prisluhnite svojim malčkom, pobarajte jih, s katero vzgojiteljico se najrajši igrajo ter oddajte Zasavčev kuponček. Glasujte, tudi udeležence akcije čakajo nagrade. 1. Ani Wetz (vrtec Pikapolonica Trbovlje): 48 2. Marjeta Hlastan (vrtec Mojca Trbovlje): 20 3. Srečka Vutkovič (vrtec Center Zagorje); 17 4. Branka Kukič (vrtec Maja Zagorje): 15 5. Anita Cvek (vrtec Jurček Zagorje): 13 6. Olga Stopar (vrtec Center Zagorje): 10 7. Nevenka Grden (vrtec Center Zagorje): 7 8. Tatjana Grujič (vrtec Center Zagorje): 6 9. Magda Polc (vrtec Center Zagorje): 5 10. Veri Arh (vrtec Pikapolonica Trbovlje): 5 11. Petrina Guna (vrtec Jurček Zagorje): 4 12. Bernarda Jelševar (vrtec Center Zagorje); 2 13. Darja Borštnar (vrtec Medvedek Litija): 2 14. Slavi Nahtigal (vrtec Center Zagorje): 1 15. Manja Senčar (vrtec Maja Zagorje): 1 16. Darja Kršlin (vrtec Mojca Trbovlje): 1 17. Milena Bratkovič (vrtec Medvedek Litija): 1 GLASUJEM ZA NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA Ime in priimek vzgojiteljice in v katerem vrtcu dela: Milena Bratkovič, vrtec Medvedek Litija Dar|a Kršim, vrtec Mojca Trbovlje Ime, priimek in naslov glasovalca: HRASTNIŠKI GASILCI BOUE OPREMLJENI Gasilsko društvo mesto Hrastnik je dobilo v začetku julija nov gasilski avto z visokotlačno črpalko za gašenje, kar je velika pridobitev za njihovo dejavnost. Vozilo je svojemu namenu predal župan Hrastnika, Leopold Grošelj. Novo vozilo je znamke mitsubishi L 200 pick up (100KM), z rezervoarjem za 350 litrov vode in ostalim orodjem. Gasilci so se tudi zahvalili Komunalnemu stanovanjskemu podjetju Hrastnik, Domexu, Sinetu in vsem občanom, ki so prispevali določena sredstva. Pri financiranju je pomagala tudi občina in država. Hrastničani in okoličani bodo živeli, kar se tiče požarov, bolj varno. Fanči Moljk Tatjana Grujič, vrtec Center Zagorje ^^nOBITCL 4j| Dober glas seže v vsako vas... Nimate možnosti pridobitve fiksnega telefonskega priključka? Analogni mobilni telefon boste lahko začeli uporabljati že nekaj ur po sklenitvi naročniškega razmerja, vaši mesečni stroški pa ob izbiri pravega izmed treh naročniških paketov ne bodo bistveno višji, kot bi jih imeli ob uporabi stacionarnega telefona. Signal analognega sistema mobilne telefonije Mobitel NMT pokriva 95 odstotkov prebivalstva in ozemlja Slovenije. Z analognim mobilnim telefonom torej lahko pokličete tudi iz najbolj oddaljenih kotičkov države. Ga uporabljate na Hrvaškem. Ste dosegljivi kadarkoli in kjerkoli. Z nizkimi stroški. Telefon že od 5.900 sit (brez p.d.). Mesečna naročnina že od 920 sit (brez p.d.). Minuta pogovora že od 12 sit. Oglasite se v katerem izmed Mobitelovih centrov ali pri naših pooblaščenih posrednikih po vsej Sloveniji! Za dodatne informacije in pojasnila pokličite Mobitelov Center za pomoč naročnikom 24 ur na dan na številke 061 17 22 255, 041 700 700 in 0609 777 (zadnji dve staža klice iz slovenskih mobilnih omrežij brezplačni) ali obiščite našo predstavitveno stran na internetu (http://www.mobitel.si). mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT& GSM www.mobitel.si 30. MALI SRPAN 1998 fj j. 77. r? u \* n j* n TABOR MLADIH GASILCEV V GORAH Gasilska zveza Hrastnik je organizirala v začetku julija tridnevni tabor za izobraževanje mladih planincev v Gorah. Pridobili naj bi si bronasti znak. "Odziv nas je presenetil," je dejal predsednik Gasilskega društva Dol Drago Kozole. "Računali smo na štirideset otrok, prijavilo pa se jih le kar petinpetdeset. Čeprav so bili iz različnih koncev občine -Prapretno, Mamo, Dol... so se že prvi dan spoprijateljili in uspešno osvajali znanje in gasilske veščine. Že dopoldne so imeli namreč tri šolske ure teoretičnih in praktičnih vaj na terenu. V testih na koncu tabora so vsi pokazali dovolj znanja za pridobitev bronaste značke..." Iz ankete, ki so jo izvedli na koncu, je razvidno, da so se dobro počutili in si podobnega izobraževanja še želijo. Glede na to, da jih je prišlo zadnji dan spodbujat preko sto staršev in sorodnikov, organizatorji upajo, da se bo mladim Zasavcem Proti ljubezni ne moreš nič. Razum lahko šele kasneje razloži čustva, ki so tako ali tako že vse odločila... Te besede nekega misleca so mi prišle na pamet, ko sem brala izpovedi deklet z OŠ T.Čeč. Podobno bi pisale tudi druge, z drugih šol, saj so značilnosti zaljubljenih povsod enake. Če to resnico poznamo, nam je lažje. In kadar razmišljate, da ste najnesrečnejše bitje pod soncem, se spomnite, da vse na tem svetu mine. Tudi bolečina, in življenje se bo pokazalo malo lepše... CE ME IMAŠ RAD Če me imaš rad, ne povej nikomur, če me želiš, ne daj me nikomur, če me ljubiš, ljubi me večno, če pa nič od tega ni, vmi mi srce -oprostim ti. Marina Kovačič, 5.c. OŠ T.Čeč Boli, boli, boli, od tvojih me oči. Glej! Sonce vzhaja. Nekoč prišel bo čas za najino protipožarna varnost širila med ljudmi tudi preko najmlajših. Fanči Malik 95 LET PGD VAČE -GASILCI POSTAJAJO VSE BOU REŠEVALCI Prostovoljno gasilsko društvo Vače in z njim vaščani Vač slavijo v tem mesecu pomemben jubilej, 95.letnico delovanja domačega gasilskega društva. Proslave pred gasilskim domom na nekdanjem srednjeveškem trgu so se poleg gasilcev iz vseh gasilskih društev v litijski občini udeležili tudi gasilci iz pobratenih Kozarij, predstavniki Občine Litija in kot slavnostni govornik, minister za obrambo RS, Alojz Krapež, ki seje ta dan mudil na obisku v Litiji. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1903 po katastrofalnem požaru, ko je na Vačah zgorelo 37 objektov. Takr atni ustanovitelji so že pred požarom naročili ročno brizgalno, a je žal prepozno prispela v Litijo. Leta 1938 so vaški gasilci s pomočjo nekaterih posameznikov in hranilnice pričeli graditi gasilski dom in ga leta 1940 prevzeli v upravljanje. Velika pridobitev za tiste čase je bil v naslednjem letu nakup motorne črpalke. V letu 1970 so zaradi prostorske stiske stekle priprave za gradnjo novega (sedanjega) gasilskega doma, ki so ga predali svojemu namenu po šestih letih (v glavnem) prostovoljnega dela. Leto pozneje pa je bil kupljen še nov avto. Dolgoletna želja operativnega članstva, dobiti orodno vozilo za hitre intervencije, pa seje uresničila v času letošnjih praznovanj. Ob praznovanju visokega jubileja so bila gasilcem PGD Vače podeljena priznanja Gasilske zveze Slovenije za dolgoletno delo v društvu; za desetletno delo sta priznanje prejela 2 člana PGD Vače, za dvajsetletno delo 10 članov, za tridesetletno delo sta priznanje prejela Jože Jurjevec in Ivan Grilc, za štirideset let službovanja v AŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAS ljubezen. Zelo rada bi ljubila te, orkan v mojem srcu je. Resnično rada te imam, a to na glas ne priznam. Verica Krnjič, 6.c. OŠ T.Čeč Že dolgo premišljujem, Eno samo željo imam. Ljubezen tvoja me preganja, Je pokazati ne znam. A vem, da moja čustva nekoč privrela bodo na plan. Monika Zemunovič, 6.a. OŠ tČeč Povej mi zdaj ti, za ljubezen ti ni, le kaj se tebi godi, ves svet se okoli tebe vrti. Sprašujem se kaj naj storim, da ti srce nazaj dobim. Špela Gorjup, 6.a. OŠ l Čeč MOJA MAMA Sem Blaž Potočnik in živim v Litiji. Imam zelo veselo in prijazno mamo. Seveda pa se včasih tudi skregava. Moja mamica se je rodila 25.1 1.1952 na Zgorjem Logu. Imela je šest bratov in sester, sedaj pa so samo še štirje. Ko je odraščala, ji je njena mama pripovedovala, kako so med vojno bombardirali Loški most in da so še po vonji našli aktivne bombe. Ko je bila stara 22 let, je spoznala mojega očeta, se poročila in se preselila v Ponoviče pr Savi. Ko pa sem bil star 4 leta, pa smo se preselili v Litijo. Sedaj je stara 45 let in je zaposlena v Osnovni šoli Litija kot snažilka. Včasih ji pravim, da jo sovražim, ampak to ni res, kajti lastne mame ne moreš kar tako sovražiti. V resnici je ne bi hotel zamenjati za nobeno mamo, kajti moja mami me razume in me ima zelo rada. Blaž Potočnik, 8.r. OŠ Litija MOJI PSI Nekega pomladnega dne smo se odpeljali k naši hišici na deželi. Ko smo prispeli, smo pred stopnicami zagledali psico. Bila je črno-bela. Naslednji dan il T TL 7? Tl D 30. MALI SRPAN 1998 gasilski organizaciji pa je priznanje prejel predsednik PGD Vače Viktor Garantini. Priznanja sta bila deležna tudi veterana Jože Kunc in Ivan Kimovec. Tekst in foto: Marjan Šušteršič POTREBNA JE NOVA AVTOCISTERNA Poklicna gasilska enota v Trbovljah si že več let prizadeva, da bi dobila novo avtocistemo za svoje potrebe. Dosedanja avtocistema, ki jo uporabljajo tako za gašenje požarov, kakor tudi za prevoz pitne vode v višje ležeča področja, kadar ljudem primanjkuje vode. Zadnja leta je že kazalo, da bodo novo vozilo dobili, a se je zataknilo pri dobavitelju (TAM). Ko je bil zaplet razrešen, so razpisali natečaj za dobavo željenega vozila. Najboljši ponudnik se je obvezal, da bo do letošnje jeseni nova avtocistema dobavljena. Potrebna denarna sredstva so na voljo. IL. NOV TURISTIČNI PROSPEKT TRBOVELJ Župan Trbovelj Janez Malovrh je pred časom imenoval devetčlanski uredniški odbor za pripravo in izdelavo novega turističnega prospekta Trbovelj. Tvorijo ga predstavniki Občine Trbovlje, kakor tudi člani Turističnega društva Trbovlje. Upajo, da bodo prospekt lahko pripravili in izdali v čimkrajšem možnem roku. Odbor je z delom že pričel. tl. KRATKOČASENJE SE NADALJUJE Center za socialno delo Trbovlje je tudi v času od 13. do 17.julija organiziral svojevrstno obliko počitniškega razvedrila za šolarje. Ta oblika se je obnesla že v preteklih letih, zato z njo nadaljujejo tudi letos. Gre za delo z mladimi, ki jim takšne vrste počitniška dejavnost koristi in jih po svoje zabava in vedri. V času od 9. do 13.ure so v večini v domu Svobode v zgornjih Trbovljah prebili čas pri raznih športnih in zabavnih igrah, začetnem učenju tujega jezika, likovni dejavnosti, plesu, rolkanju, pa tudi na izletih v naravo. T. L. ALPINISTIČNA NOVICA V nedeljo, 9.julija so se trije člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje (Sebastijan Jančič, Matjaž in Aleš Kiler), lotili plezanja v severni steni Storžiča (2132m). V razmeroma zelo toplem in sončnem vremenu so uspešno preplezali 615m dolgo Kramarjevo smer, ki ima oceno težavnosti IV/III. U. smo se vrnili, a psica je bila še vedno tam. Zaslišali smo cviljenje. Cvililo je sedem mladičev. Sklepali smo, da je nekdo psico k nam pripeljal in pustil. Vsak dan smo jim dajali hrano. Psica je bila prijazna, a ni nikogar, razen nas, pustila k hiši. Nismo vedeli, kaj bi storili, kajti sem ne prihajamo vsak dan. Bilo nam je hudo in nazadnje smo le uspeli najti najboljšo rešitev. Dva mladiča smo nekomu dali, enega pa obdržali. Druge mladiče in psico smo peljali v zavetišče. Tistega, ki smo ga obdržali, smo kasneje dali na kmetijo. Upamo, da je dober čuvaj. Velikokrat se spomnim na ta majhna, nebogljena bitja, ki so potrebovala človekovo pomoč. Če ne bi živeli v bloku, bi enega od kosmatincev zagotovo obdržali. Sašo Ostrožnik, S.a. OŠ Toneta Okrogatja RDEČA KAPICA DRUGAČE Na robu mesta je stala lepa hiša. V njej sta živeli Rdeča kapica in mamica. Za soseda sta imeli lovca. Nekega jutra se je Rdeča kapica odpravila k babici ni a obisk. V košku je imela dobrote za babico. Med potjo je srečala volka. Volk je bil prijazen in ji je za babico prinesel rože. Te rože so bile zastrupljene. Ko jih je babica povonjala, je zaspala. Prebudila se je čez deset let. Takrat se je veliko spremenilo. Rdeča kapica je bila že poročena in mamica, lovec ni več streljal živali, volk je postal prijazen, babica pa je pazila svoje vnučke. Borut Gošte, 2.a. OŠ Ivan Kavčič Izlake 30. MALI SRPAN 1998 TT.n.r-ufi-r: P(?ZPI2.A\/LJLNl! Kar nekaj časa je minilo od našega zadnjega "videnja", zato še prav posebej lepo pozdravljeni. Kot kaže, smo zapluli v pravo poletje - vroči, prevroči dnevi, zvečer pa nevihte, ki nam omogočijo boljše spanje. Čeprav bi lahko rekli, da večkrat naredijo več škode kot koristi, saj jih ponavadi spremlja toča, ki brezskrbno uničuje vse okoli sebe in okoli nas. Pa vse to nas mladih ponavadi ne zmoti od pripravljenih načrtov, ki vsebujejo moije, morje, morje in obilico brezskrbne zabave. Zabava pa seje čisto zares pričela tudi za vse maturante, ki smo v ponedeljek, 27. julija prejeli maturitetna spričevala in verjeli ali ne - odlično smo se odrezeli. O rezultatih pa kdaj drugič, saj veste, statistika je težka in varljiva stvar in prihranila jo bom za bolj hladne dni. In kaj vse smo vam pripravile tokrat? Marsikaj! Nepoboljšljiva romantičarka, sanjava Eva vam poklanja ljubezensko pesmico, vi pa jo lahko poklonite vašemu ljubemu. Če vam je všeč in če ustreza situaciji, seveda. (Kar upam, da ne.) Tina je vzela v roke Slovar simbolov in samo za vas spet malce pabrskala pa tej težki in veliki knjigi in našla marsikaj zanimivega. Jaz pa sem še enkrat premlela ža tolikokrat premleto temo - predmenstrualni sindrom - vendar tokrat z malce bolj strokovno podlago in upam da vam bo kaj pomagalo. Tako, zdaj se poslavljam in vas zapuščam, vi pa še uživajte ta mesec in pazite, da vam ne bo prehitro minil. Petra Pe.KPMKI\bTEUAU\ll 6lblDRz?M ALI PEilčjAČK - PK0 Sigurno ste že kdaj kakšno žensko označili s "tistimi dnevi v mesecu". Tako naj bi na najbolj fin način način opravičili njene tegobe, sitnost in napadalnost, izbruhe, enkrat veselja in drugič žalosti. Tisti dnevi pa so bolj strokovno povedano predmenstrualni sindrom, ki se pojavlja pred menstruacijo. Danes vam bom pojasnila kaj sploh je ta sindrom, kdo ga povroča in kako si lahko pomagamo. Ti simptomi so ciklični in obstajajo v kar 150-ih variacijah. Najbogosteje gre za duševne simptome, že prej omenjeno razdražljivost, razpoloženjska nihanja, jok, depresije in izguba spolne sle. Najpogostejši fizični siptomi pa so občutljive prsi, glavoboli, hrepenenje po sladkarijah, napihnjen želodec in utrujenost. Zanimiv je tudi podatek, daje kar polovica žensk v času PMS-a že pomislila na samomor in je v tem času strašno agresivna. Hormonski krog, ki zahteva izdelavo estragona in progesterona v jajčnikih, ja nujen za razvoj PMS. Raziskave so pokazale, da ima mnogo žensk, ki imajo težave s predmenstrualnim sindromom premalo magnezija, vitamina B, cinka in maščobne kisline. Sindromi pa se ponavadi poslabšajo po nosečnosti in dojenju ali pri neustrezni in slabi prehrani, kjer pride do pomanjkanja zgoraj naštetih snovi. Zato je v tem času meseca pomembno, da ne izpustite obroka in da jeste malo in pogosto. S tem boste ohranile optimalno količino skadkorja v krvi. Zahteve po kalorijah se v tednu pred menstruacijo povečajo do 500 kalorij. Pomembneje, da vsak dan jeste svežo solato, če se da tudi večkrat na dan, saj boste tako ohranile oziroma pridobile prepotrebeno železo in magnezij. Jejte tudi veliko rib in se izogibajte kofeina v vsakršni verziji. Poslušajte katerega od mojih nasvetov in življenje bo takoj lepše. Vsaj "tiste dni v mesecu". dMfoOlA TE.LTJIČ Poleti nam priporočajo lahko čtivo in zato si lahko tudi na Smrkolinski preberete kaj lahkotnega, a vseeno zelo zanimivega. To velja predvsem za tiste, ki ste že prebrali razlagko določenih simbolov, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Tisti pa, ki tega "pri nas" še niste zasledili.... Le preberite si. Bambari so mnenja, daje koleno "grča na palici glave" in daje v njem sedež politične oblasti. Številna stara izročila pa o kolenu pravijo, da je glavni sedež telesne moči in simbol človekove avtoritete. Od tog tudi reki, češ da se tisti, ki upogne koleno poniža in da polkekniti pred nekom pomeni pripadnost in oboževanje. Torej le čuvajte svoja kolena! LATERNA Sicer gre danes le še za okras, všasih pa so bile laterne v japonskih templjih in svetiščih več kot pa le okras. Bile so simbol razsvetljenosti in duhobne jasnosti. Trgovci jih še danes darujejo v budističnih templjih z namenom, da bi jih cvetla prodaja, vojaki pa v veri, da jim bodo prinesle zmago v vojskovanju. Zahodno izročilo pa poznalateme za mrtve ali večne lučke, ki vso noč gorijo poleg mrtvega in simbolizirajo nesmrtnost duše. P£IČLi>l4AfRJZLRA V njej je zajeta celotna simbolilka takšnih in drugačnih las. Tako moški, kot ženska ji že od nekdaj pripisujeta velik pomen. Gre za način prestrezanja, krotenja življenske sile, ki je ravno v laseh. Včasih pričeska simbolizira tudi funkcijo, situacijo in poslanstvo. Ob različnih prilikah so si že v daljni zgodovini, tako višji kot nižji stanovi, drugače spenjali lase. Kako, pa drugič. Tina 5L TE. LJU&IM' Gledal si v oči mi solzne in dejal si mi, da tako za oba je bolje, dragi rekel si! Slišala sem glas tvoj dragi, zdelo se mi je, da pravi: "Danes zadnjič je!" Mislim tudi, da si rekel, naj pozabim te, da si tudi ti se trudil, in da ti dobro gre. Trudim se od takrat ljubi, da pozabim te, a še vedno bije zate moje le srce. Nisi dragi še pozabljen, še vedno ljubim te. Ljubiti si me res naučil, izgubiti ne. In ko si ljubi me zapustil, vzel si le srce, bolečino si mi pustil - jaz še ljubim te! Ti si prvi, zadnji, edini, ki moje ima srce. Eva Petra I &02.0 A. kl^LE.E.IČ Avtor glasbenega projekta z naslovom SVOBODEN, kije izšel pri založbi Zlati zvoki, je neke vrste posebrtež v slovenskem glasbenem prostoru. Zakaj? Piše glasbo zase in za druge, enako je z besedili, obvlada različne glasbene inštrumente, poje, znajde pa se tudi za studijsko mešalno mizo, kot producent. Na slovenski glasbeni sceni se pojavlja v različnih vlogah že dobrih 15 let in nominacija v eni kategorij za letošnjega Zlatega petelina je bila logična posledica njegovega bogatega ustvarjalnega dela. Tokrat se Božo A. Kolerič predstavlja na novem glasbenem projektu -kaseti in CD - ju z naslovom SVOBODEN, na katerem je 15 skladb, od tega tri s prejšnje kasete z naslovom POT. Na CD - ju in na kaseti SVOBODEN sta dve izraziti posebnosti. To je skladba ENO SMO VSI, ki jo poje v duetu s svojo hčerko Uršo in instrumentalni skladbi KITARA in MORJE, v katerih bo glasbeni sladokusec začutil pridih večnosti. Seveda pa ne gre prezreti tudi ostalih skladb, med njimi skladbe ZADNJA NOČ, ki je bila že pred leti velika uspešnica, zdaj pa ji lahko prisluhnete v novi verziji s popolnejšim besedilom. Sicer pa so za ta projekt značilni še trije dueti (z Ireno Vrčkovnik, Vero Trafela in Jano). Besedila vseh njegovih skladb, predvsem z novega projekta niso za ljudi z "zaprtimi ušesi", saj vsakogar, ki jih resnično posluša vzpodbudijo k razmišljanju in so tako namenjeni zahtevnejšim poslušalcem. Ves njegov glasbeni opus, tako, kot tudi novi projekt, izraža tiho slutnjo, da je življenje več kot to, kar vidimo, slišimo, in okusimo. V glasbi in besedilih se prepleta želja za boljšim jutrišnjim dnem ter težnja po notranji svobodi. Harmonija z okoljem v katerem živimo, mir in harmonija v nas samih ter hrepenenje po svobodi so globji namen njegovega novega glasbenega projekta. Zato naslov: SVOBODEN ni zgolj slučaj! i> - PičkCA Nagrajuje.! Čeprav so počitnice, mi vseeno preštevamo vaše glasovnice, ki pa jih je bilo tokrat zelo malo. Vasje vročina izčrpala?! Noja, kupona pa res ni tako težko poslati. Zraven pa prišite še vaš predlog, da ne bo lestvica tako neraznolika! Tokrat je bila izžrebana TAMARA HOHKRAUT, PODKRAJ 93, HRASTNIK; prejela bo nagrado, ki jo poklanja trgovina EUROTRADE iz Zagorja. Čestitamo! Š-pičko poslušajte na valovih Radia Geoss v nedeljo, ob 14. uri. Tokratni vrstni red pa je takšen. 1 .ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA 2. NAJ BOGOVI SLIŠIJO - VILI RESNIK 3. NIKA - ROK'N'BAND 4. ŠAH - MAT - GIMME 5 5. NA KUM - ORLEK 6. ZAPRI OČI - VICTORV 7.SILVIA - MAGNIFICO 8. ZMAJI LETIJO VISOKO - TINKARA KOVAČ 9. NE GOVORI MI - SOUND ATTACK 10. (predlog) CELA ULICA NORI - KINGSTON Š®PIČHfl HAMA GEC88 IN ZASAVCA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: ra® @@088809Z7raGiE mSTERC FMSreRC FMNSTERC FOfFSFFFC FMFSTFRC FMŠFFRC FOlil/STFRC FMSTFRC ZAČELI Z GRADNJO NOVEGA BLOKA 15. julija velja za začetek del za zgraditev nove poslovno stanovanjske zgradbe na Leninovem trgu, na lokaciji, kjer je do nedavnega stala občinska garažna hiša ob Trboveljščici, zadaj občinskega doma oz. upravne zgradbe občine Trbovlje. Po projektu arhitekta Gvida Burje oz. IBT-ja, je z izkopom gradbene jame pričelo SGP Zasavje. Že pred tem je začelo to podjetje, ki velja kot izvajalec vseh del pri tej gradnji, s pripravljalnimi deli tj. odstranitvijo dreves, dovod elektrike, vode, opreme, postavitev skladiščnih in pisarniških lop, znova pa so po osmih letih postavili visok gradbeni žerjav. Ta stoji na gimnazijskem igrišču. Z bagerjem so izkopali od 5 do 6.000 m3 zemlje, ki sojo deloma deponirali v neposredni okolici, v glavnem pa zvozili na druga območja. Objekt bo meril skupno okoli 3.000 m2 koristnih površin, od tega bo namenjenih okoli 1.000 m2 za poslovne prostore, okoli 200 m2 za poslovne lokale, ostalo pa 26 stanovanj. V kletnih prostorih bo 37 garaž, zgradba pa bo imela poleg pritličja še tri nadstropja. V času gradnje bo v okolici občinske upravne zgradbe kar precejšnja gneča zaradi pomanjkanja parkirišč. Objekt naj bi bil dokončan do jeseni leta 1999. OBNOVA KINODVORANE DELAVSKEGA DOMA TRBOVLJE Javni zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje, je že lani poskrbel za nakup novih zvočnih naprav za svojo kino dvorano. Gre za znane naprave v dolby tehniki, ki so bistveno izboljšale zvok v dvorani. Pred kratkim pa so se lotili še izolacijskih del v tej dvorani, ko so izolirali stene z namenom, da bi nove sodobne zvočne naprave omogočile še boljše spremljanje zvoka s strani obiskovalcev kina. T.L. T7.j7Gjr.o;i Gj7.£jn£ UPOKOJENCE DRUŽI KOLESARJENJE Društvo upokojencev Moravče oz. kolesarska sekcija vsako leto organizira več kolesarskih izletov v Zasavje in litijsko področje. Prvi cilj sekcije je bilo spomladi in sicer so si ogledali Mlinše. Drugo kolesarjenje je bilo 27 junija na Vidrgo, kjer smo se udeležili 11.kmečke ohceti po starih šegah in navadah. Kolesarska sekcija DU Moravče je tudi edina organizirana kolesarska skupina, ki se udeležuje ohceti. Skupinska slika kolesarske sekcije DU Moravče Tretje naše kolesarjenje pa je bilo Ib.julija na relaciji; Moravče - Kandrše - Slivna - Seliše - Moravče. Njihov cilj je bil Slivna z ogledom GEOSS-a ter obisk znanega kmečkega turizma "Kimovec". Sicer imajo v letošnjem letu v načrtu še nekaj kolesarskih izletov v Zasavje. Jože Novak VIS MED UPOKOJENCI VIS - Vokalno instrumentalna skupina, ki deluje pri Društvu upokojencev Trbovlje že vrsto let, občasno nastopa tudi v počitniških mesecih. Tako je ta ansambel IV.julija pozno popoldan in zvečer nastopil v Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Kot vedno, je tudi tokrat s svojim nastopom v družabnih prostorih doma razveselil in razvedril številne poslušalce - oskrbovance in zaposlene v tem domu. Na koncu so ob dobri volji skupaj zapeli, tako nastopajoči, kakor tudi oskrbovanci. T.L. 5.SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SOCIALNIH ZAVODOV Pevski zbor Škerjanček, v ospredju zborovodja Franci Matko Pred kratkim je potekalo v Poljčanah 5.srečanje pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije, katerega se je udeležilo 33 pevskih zborov iz vse Slovenije. Iz Zasavja se ga je udeležil pevski zbor Škerjanček iz Doma upokojencev Franca Salamona Trbovlje, ki ga vodi zborovodja Franci Matko. Revija teh zborov je potekala pod geslom "Kdor poje rad, ostane mlad". Komisija, kije vodila in ocenjevala nastopajoče zbore, je štela pet članov, vodil pa jo je Franc Gostinčar, predsednik socialnih zavodov Slovenije. Zbor Škerjanček je nastopil s 15-člansko zasedbo in je dosegel 4.mesto s pesmijo Mrzel veter tebe žene. Sicer pa je srečanje zborov bolj veljalo za srečanje veselih ljudi. Tekst in foto IL. ZA NASO DOBRO VOUO SKRBE... V enem od prejšnjih zapisov sem omenila dejavnosti v našem domu Polde Eberl Jamski na Izlakah. Ne vem pa, če sem opisala igralsko dejavnost, ki jo vodi prof.Drenik. Letos se je skupina posvetila gostovanju po domovih. Konec junija je igralsko sezono zaključila z igrico "Kocjanov Janez", ki je zapeljal mlado Tinkaro. Ko je rodila deklico, se zanjo ni več zmenil in zato je mlado dekle pravico iskalo na sodišču. Z jecljajočim Janezom se sodnik ni mogel sporazumeti, zato mu je dovolil, da je s petjem odgovarjal na vprašanja. Uporabljaj je narodne pesmi, zato so bili odgovori komični in dvoumni ter so izzvali obilo smeha med gledalci. Kocjanov Janez je bil Pavle Prosenc, nesrečna Tinkara Urška Kolar, strogi sodnik Andrej Razboršek in jezična pisarka Zdenka Češnovar. Pristna sta bila tudi oba porotnika. Nastop je odlično uspel, saj so bili igralci zelo razigrani, gledalci pa so se nasmejali do solza. Tako se je končala igralska sezona. S to igrico je naša neumorna skupina gostovala po domovih starejših občanov in sicer; v Loki pri Zidanem mostu, Lendavi, Murski Soboti, Mariboru (Pobrežje in Tabor), Celju, Krškem, Ptuju, Ilirski Bistrici, Hrastniku,... pri upokojencih DU Trbovlje in trikrat v domu Poldeta Eberla Jamskega na Izlakah. V drugem veselem prizorčku pa nastopa majši brat (Andrej Razboršek), ki je obiskal svojo ostarelo sestro (Zdenka Češnovar) v DSO. Tam mu je med pogovorom omenila, daje izginila ročna torbica z denarjem. Vse je že preiskala, a torbice ni našla. Iskanja se je lotil tudi brat in kmalu našel torbio pod blazino v njeni postelji. Vsa srečna je sestra torbico spet pospravila tja, kjer je ne bo nihče našel - pod blazino v njeni postelji. Take zgodbice se pač dogajajo v mnogih domovih ostarelih ljudi. Prizorček je razveseljeval ljudi, kjer so ga uprizarjali; v Šmarju pri Jelšah, na Polzeli, priložnostno na izletu na Zlatem griču pri Slovenskih Konjicah in trikrat DSO na Izlakah. V jeseni se bodo naši igralci podali na gostovanje po domovih, saj jih je v Sloveniji še mnogo in ljudje so željni takoh obiskov in razvedrila. Mara Peče 30. MALI SRPAN 1998 cVT) D V i! Intervju s športnikom meseca junija - Poldi Herman: "KARATE JE IZREDNO LEP ŠPORT" Si bil kaj presenečen nad izborom naših bralk in bralcev, ki so za na jboljšega v juniju izbrali prav tebe? Razumljiveje, da sem bil tega dosežka zelo vesel, saj ga niti nisem pričakoval. Toda po drugi strani sem že tretje leto zapored osvojil naslov državnega prvaka, nasploh je bila cela sezona za KK Tika Trbovlje odlična. Po glasovnicah sodeč te ne poznajo samo v Trbovljah, ampak so o tvojih uspehih dobro obveščeni praktično po celem Zasavju... Ja, očitno je res, da me ljudje kar dobro poznajo. Da pa so o mojih uspehih obveščeni, pa pripisujem predvsem temu, da so rezultati našega kluba redno objavljeni v Zasavcu. Nekatere prav gotovo zanima, kaj te je pritegnilo v ta šport? To je zanimivo vprašanje. Za karate sem se odločil predvsem iz radovednosti. Ko sem bil še mlajši, sem gledal filmske zvezde in potem meje zamikalo, da bi se še jaz preizkusil v teh veščinah. Svoje pa so dodali še prijatelji, ki so že obiskovali treninge in tudi oni so me navdušili za ta šport. In še nekaj je, zaradi česar sem zelo vesel, da sem se odločil za ta šport. Tekmovalci smo med sabo pravi prijatelji in ni nevoščljivosti, saj vsak vsakemu čestitamo in smo vsi veseli, če se nekdo dobro uvrsti. Glede na to, da hodiš še v osnovno šolo, tvoje nastope verjetno spremljajo tudi sošolci... Po vsaki dobri uvrstitvi učiteljica pred celim razredom pove, kakšno uvrstitev sem dosegel in sošolci so zelo veseli moje dobre uvrstitve. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsej svoji družini, ki mi je stala ob strani ob uspehih in neuspehih. Peter Motnikar Novice iz zasavskih nogometnih logov RUDAR VENDARLE V 2.LIGI, ZAGORJANI Z OBILICO NOVINCEV Nogometaši Zagorja so med drugoligaši s pripravami na novo sezono začeli med prvimi in sicer že b.julija. Odigrali so tudi nekaj prijateljskih tekem. ZŽivili iz Kranja so izgubili s 3:0, sledil je poraz s Publikumom z 2:1, sredi preteklega tedna pa z Rudarjem iz Velenja. Začetek je bil sicer dober, saj so Zagorjani z golom Breznikarja v 16.minuti povedli, potem pa je v eni sami minuti dve zaporedni napaki zagorske obrambe izkoristil Vidojevič, ki je dvakrat zadel. Omenjeni igralec pa je v 45.minuti kronal dobro igro s tretjim zadetkom in postavil končni izid 3:1 za Rudar. V soboto je sledila preizkušnja v Litiji s tamkajšnjim istoimenskim tretjeligašem. Zagorjani so v prvem polčasu prikazali bolj medlo igro (verjetno je k temu pripomogla tudi poškodba Poglajna v 12.minuti), kljub temu pa so z zadetkom obetavnega Smrkolja povedli z 1:0. V nadaljevanju pa je igra stekla, na sredini igrišča so se razigrali Grčar, Baš in Breznikar. Tako so do konca tekme zadeli še Grčar, Petrušič dvakrat in Smrkolj dvakrat, ki je bil tudi povezano tudi novo presenečenje. Rudi Uranič bo tudi naslednje pol sezone igral v dresu Zagorja! Kot nam je povedal predsednik kluba Iztok Živko, sta se z Rudijem pogovarjala in se domenila za sodelovanje v jesenskem delu. Tako torej niso resnične trditve iz tabora Živil iz Kranja, kjer so že večkrat zapisali, daje Rudi njihov član. Poleg tega so tu še igralci, ki so že igrali za Zagorje v prejšnji sezoni; vratarja Danilo Bantan in Primož Grošelj, igralci; Alič, A. in M. Kurež, Breznikar, Jorgovan, Kos, Baš, Drečnik, Smrkolj, Petrušič, Grčar, Stariha, Mujčinovič, Hribar in Ule. V nekaterih kombinacijah se pojavlja tudi ime mladega reprezentanta iz ZRJ, Stojilkoviča, vendar bi bil on v primeru podpisa drugi tujec, tako, da je vprašanje, če se bodo v Zagorju odločili za podpis pogodbe. Sicer pa seznam okrepitev s tem ni zaključen. V igri sta še dva kakovostna drugoligaška igralca, za katera bo vse jasno v tem tednu. Po nekajtedenski agoniji je znano tudi, da Rudar iz Trbovelj ne bo odstopil iz drugoligaške konkurence. Uprava (kolikor jo je še ostalo) je le uspela "spraskati" denar za poravnavo zaostalih obveznosti do igralcev. Sicer pa so s Publikumom iz Celja podpisali pogodbo, ki naj bi zagotavljala Rudarju nekatere predvsem mlajše igralce, ki se bodo kalili v drugoligaški konkurenci. Kar se tiče igralskega kadra, ni nič jasno, saj naj bi nekateri igralci Rudar že zapustili. Sicer pa bo tudi v Trbovljah kaj več znanega v preteklih dneh. Peter Motnikar najboljši igralec tekme z tremi zadetki in dvema asistencama. Pred lednim dni je imela uprava kluba sestanek s trenerjem Milenkom Sivkom in ostalo stroko. Skupaj so določili igralce, na katere računajo v sezoni 1998/99. Še prej je treba omeniti, da je iz kluba odšel samo Danijel Repovž (Šmartno). Novi igralci naj bi postali: Tutič in Lakič (oba iz Radeč), Centrih in Šink (oba Rudar), Brečko (Šmartno) in Druškovič (Šentjur). Tudi ime Zorana Poglajna se še pojavlja v kombinacijah, vse pa je odvisno od tega, ali bo uprava ŠPORTNIK MESECA JULIJA Za športnika meseca julija predlagamo: 1 .Vido Erzar (Igralnica Suzana Zagorje) - svetovni podprvak v električnem pikadu 2.Igor Kalšek (Pon do kwan Zagorje) - 2.mesto na močnem turnirju v Stuttgartu 3. Heda Kotar - uspešni nastopi na tekih po Sloveniji in na tujem 4. Pavel Savšek (LK Valvasor) - 2.mesto na tekmi za DP na Krvavcu 5. Grega Laznik (BD Steklarna Hrastnik) - 5.mesto na mladinskem SP v Avstriji 6. Matej Duranovič (PK Rudar) - državni prvak v disciplini 100 in 200 m prosto pristala na njegove zahteve in obratno. Svojo odločitev o (ne)nadaljevanju svoje kariere bo v ponedeljek podal še Kranjc. Vsekakorpaje že zdaj jasno, da bo obramba kar precej močna, glede na to, da jo je okrepil tudi Tomo Druškovič. Vse bolj se v obrambnih nalogah uveljavlja tudi Jorgovan, z zagorsko obrambo pa je I mrnmm 98 ) za naj športnika julija GIASUJEM ZA_ OBRAZLOŽITEV IME IN PRIIMEK, NASLOV. OBČINA fotokopij ne upoštevamo xjin j j- ir IGOR KALSEK DRUGI V STUTTGARTU V začetku julija je v Stuttgartu potekal odprti turnir v kickboxingu za člane v šemi contactu. Turnirja, ki ga je organiziral WKA, se je udeležilo več kot 400 tekmovalcev iz šestih evropskih držav. Tekmovalci, med njimi tudi trije iz Slovenije (vsi iz Pon do kwan kluba Zagorje), so se pomerili v kategorijah črnih in barvastih pasov. Zagorski klub je pod vodstvom Alojza Miklavčiča tudi na tem mednarodnem tumiju dokazal, da v klubu dobro delajo. Njihov najboljši "borec", nosilec črnega pasu, Igor Kalšek, je v kategoriji do 81 kg klonil šele v finalu, kjer ga je z rezultatom 9:3 premagal tekmovalec iz Nemčije, Roland Koner, ki je na lanskoletnem SP-ju na Poljskem postal podprvak. Igor je bil med finalno borbo tudi lažje poškodovan, saj mu je nasprotnik zadal močnejši udarec v predel reber, vendar je po zdravnikovi oceni z borbo nadaljeval. Klemen Buzina je v kategoriji črnih pasov do 67 kg izpadel v prvem kolu s kasnejšim finalistom iz Nemčije. Prav tako je v prvem kolu izpadel tudi Primož Bračič v kategoriji barvastih pasov do 75 kg, katerega je izločil kasnejši polfinalist s Hrvaške. Člani zagorskega kluba se najlepše zahvaljujejo podjetniku Romanu Kržišniku, ki jim je sponzoriral prevoz na turnir. Igor Goste SAVŠEK DRUGI NA ODPRTEM 3D DP V LOKOSTRELSTVU 11 .julija je na Krvavcu potekalo odprto državno prvenstvo 3D. Obenem je turnir štel tudi za pokal CAMO. Med lokostrelci iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Madžarske, je nastopil tudi lokostrelec LK Valvasor, Pavel Savšek. Na težki trasi je streljal odlično in zasedel 2.mesto, za pokal CAMO pa 3.mesto. V omenjenem pokalu je Savšek v tej sezoni zasedel štiri druga mesta in eno tretje mesto, kar ga uvršča v sam vrh. Do konca pokala so še trije turnirji. PLAVANJE V Kranju je od 17. do 19.julija potekalo moštveno in posamično državno prvenstvo za dečke in deklice. Prvenstva se je udeležilo 209 plavalcev iz 16-ih klubov iz vse Slovenije. Med njimi je nastopilo tudi 8 plavalcev trboveljskega Rudarja in sicer Matej Duranovič, Aljoša Seiko, Davor Gregorčič, Uroš Gri-vec, Grega Gračner, Anja Vajdič, Katarina Keršič in Laura Filipovič, ki so v moštvenem delu tekmovanja osvojili 11 .mesto. Dosegli pa so nekaj odličnih posameznih rezultatov: * Matej Duranovič je v mlajšem letniku osvojil naslov državnega prvaka v disciplinah 100 in 200m prosto, 4.mesto na lOOm delfin in 5.mesto na 200m mešano. V konkurenci starejših dečkov pa je osvojil 3.mesto v disciplini lOOm prsno in 4.mesto v disciplini 200m prsno. * Aljoša Seiko je v mlajšem letniku osvojil dve deveti mesti v disciplinah 100 in 200m delfin in tri četrta mesta v disciplinah 100 in 200m hrbtno ter 200m prsno. * Anja Vajdič je v mlajšem letniku osvojila 2.mesto v disciplini 200m hrbtno in 7.mesto na 200m prsno. * Katarina Keršič je v mlajšem letniku osvojila 5.mesto v disciplini lOOm prsno in 9. na 200m prsno. * Moška štafeta, kjer je poleg Duranoviča, Selka in Gregorčiča plaval še Grivec, je osvojila 7.mesto. Tudi Filipovičeva in Gračnar sta kljub temu, da nista dosegla vidnejših rezultatov, plavala zelo dobro in popravljala svoje osebne rekorde. Vidnejšo uvrstitev je v tej konkurenci zelo težko doseči, saj je kvaliteta rezultatov najboljših dečkov in deklic v nekaterih disciplinah zelo blizu kadetski ravni.S tem prvenstvom so tudi dečki in deklice uspešno zaključili naporno sezono in odhajajo na zaslužen počitek. Tomaž Jazbec SEAT RALLV V ZAGORJU Zasavsko rally in moto društvo tudi letos v okviru praznovanja občinskega praznika Zagorja organizira sedaj že tradicionalni rally, ki bo 8.avgusta s štartom in ciljem pri blagovnici Živi in bo hkrati štel tudi za prvenstvo Treh dolin. Letošnji Seat rally v Zagorski dolini bo že tretji po vrsti. Sigurno bo to eden najtežjih turističnih rally-jev, tako po svoji dolžini (77,7 km), kot tudi po številu spretnostnih voženj (vseboval jih bo kar šest) in nenazadnje tudi po svoji razgibanosti. Posadke se bodo na pot podale ob 10.uri s štartom izpred centra Zagorja. Pot jih bo vodila čez drn in strn, po makadamskih in asfaltnih cestah, kijih ponuja Zagorska dolina s svojo razgibano okolico. Rally bo razdeljen na dva dela. Po končanem prvem delu bodo vozniki parkirali svoja vozila v posebej za to priložnost postavljenem prostoru - pare ferme. Med presledkoma pa se bodo tako tekmovalci, kot tudi gledalci lahko vključili v pester program kulturnih prireditev, ki se bodo dogajale v zagorju in okolici. Drugi del rally-ja bo še posebej atraktiven. Tekmovalci bodo najprej opravili dve spretnostni vožnji, hladen tuš pa jih bo čakal v avtopralnici KBM-a v Zagorju, kjer bodo poskrbeli, da bodo vozila na cilj prispela čista. Uradni del tekmovanja se bo nato končal. Slavnostna razglasitev in podelitev pokalov bo na parkirišču pred Gasilskim domom v samem središču Zagorja, kjer se bodo posadke ob napornem tekmovanju sprostile ob glasbi skupine Faraoni. Posebna atrakcija letošnjega Seat rally-ja bodo prav gotovo baloni. katere bo prav za to priložnost prispeval Petrol. Organizator pa je izdal pošebno revijo, namenjeno letošnjemu rally-ju, v kateri je tudi nagradno vprašanje. To revijo lahko dobite v Zagorju in okolici ter v Savinjski dolini. Dobiti pa jo bo moč tudi na sami prireditvi, kjer bodo sprejemali pravilne odgovore. Srečni izžrebanec si bo kot za nagrado ogledal Zagorsko dolino iz zraka. Poleg ostalih bogatih nagrad, ki jih je priskrbel organizator, bo na sami prireditvi tudi srečelov. Če še ne veste, kaj bi počeli v soboto, S.avgusta, smo vam sedaj rešili ta problem. Pridite v Zagorsko dolino na 3.Seat rally! Se vidimo! BADMINTON Zagorje mobitel 0609-626-781 TRGOVINA d.o.o. Kisovec, Naselje na Šahtu 31, tel.: 0601/71 427,tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7™ do 13°° - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev -topli podi širine 2,3in4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina HONDA A-S PDM2ALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998 ŠPORT CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR 125 R TOURING ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European CHOOPER VF 750 C Magna VT 750 C2Shadow VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv ENDURO XRV 750 V Africa Twin NX 650 Dominator XL 600 V Translap XR 600 R CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty SCOOTER X8R-S šport X8R-X cross cena brez P. D. 1.605.050 SIT 1.393.550 SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT 1.252.550 SIT 704.248 SIT 2.325.748 SIT 1.793.050 SIT 1.236.850 SIT 1.095.946 SIT 1.072.446 SIT 939.248 SIT 1.252.550 SIT 900.050 SIT 986.248 SIT 798.248 SIT MFC 1.926.060 SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT 1.503.060 SIT 845.098 SIT 2.790.898 SIT 2.151.660 SIT 1.484.222 SIT 1.315.135 SIT 1.286.935 SIT 1.127.098 SIT 1.503.060 SIT 1.080.060 SIT 1.183.498 SIT 957.898 SIT 1.135.050 SIT 1.362.060 SIT 357.500 SIT 357.500 SIT 429.000 SIT 429.000 SIT V MFC je vračunan 20% prometni davek. Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.ju lij a 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 Oh Q. avgustu, prašniku občine Zigorje, čestitamo vsem občankam m občanom ter jim želimo prijetno praznovanje! avtocenter prodaja, servis, vuikanizerski center, ročna avtopralnica tel.:0601-64-164 PvROS/^ \B\ZA C0BDnnBP^° C0BD°BA M up^W\BP'^ storo zo novo Najugodnejši kredit ali leasing od 1-5 let. Fiksna obrestna mera!!! staro za staro že od 1.823.775,00 SIT (19.289 DEM) Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o. Ob občinskem p/iQzniku ždimo l)-sem občanom in postajnim panine/ijem prijetno p/iaznotfanje Ba □□ oo 1_____ SJMOMNKkO PODJSTJS zficowe oz mm Cesta zmage 16/b, Zagorje ob Savi tel.: 0601-61 618,61 148,61 105;fax:61 242 Ob 9. avgustu iskreno čestitamo občankam in občanom Zagorja in želimo prijetno praznovanje! 16. MALI SRPAN 1998 Tml.TUTTI. TlliTLDTa Mednarodna gorsko-hitrostna avtomobilistična dirka "Ferrari 98 Petrol Grand Prix" iz Ilirske Bistrice proti Šembijam, ki je štela tudi za slovensko državno prvenstvo, se je sredi druge od treh voženj končala zaradi hude nesreče. 45-letni dirkač iz Peči pri Grosupljem, Mariin Črtalič, je v zadnjem zelo hitrem ovinku izgubil oblast nad svojim vozilom peugeot 406 superturismo in zletel med gledalce. Pri tem jih je 21 ranil, eden izmed njih pa je dobil tako hude poškodbe, da je nekaj pozneje umrl v zdravstvenem domu v Ilirski Bistrici. V nedeljo zjutraj seje vse začelo izredno vzpodbudno. Na startu se je zbralo kar 112 dirkačev, med katerimi je bilo nekaj znanih evropskih imen, med katerimi je bil tudi legendarni Mauro Nesti, večkratni evropski prvak in rekorder proge v Ilirski Bistrici. Tekmovalce je pozdravilo čudovito sončno vreme, ob progi pa se je zbralo ogromno število, več kot 10.000 gledalcev. O vzrokih za tragedijo se je po prvih ugotovitvah oblikovalo mnenje, da gre za splet nesrečnih okoliščin, ki bi vsaka zase nikakor ne mogle privesti do takšne nesreče. Dirko je organiziralo podjetje Itinerar d.o.o., ki je v zadnjih letih organiziralo večino dirk v Sloveniji. Prireditev je bila letos na vrsti že četrtič in je vsako leto pridobivala vse večjo veljavo tudi v tujini. Vsako leto je bilo tudi bolje poskrbljeno za varnost, saj so organizatorji letos celo posekali precej grmovja ob progi, tako da so lahko gledalci stali malo dlje, na nevarnih odsekih pa so bile nameščene še table z opozorili. Za varnost je skrbelo 54 sodnikov in 64 redarjev, ki so bili med seboj zvočno in vidno povezani, tako da je dirka presegala vse standarde mednarodne avtomobilistične zveze. Tudi gledalci so se za razliko od nekaterih dirk obnašali izredno disciplinirano, stali so le tam, kjer je bilo to dovoljeno, a tudi to ni bilo dovolj. Največja tragika nesreče je v tem, da seje zgodila praktično sredi ravnine, kjer tega ni nihče pričakoval. V zadnji ovinek so najhitrejši pripeljali z okrog 190 km/h, nato pa je sledila le še ravnina do cilja. Črtaliču je sredi ovinka začelo odnašati zadnji del avtomobila, nato ga je zaneslo v ograjo, vrglo od tam v drugo ograjo, v zrak in nato med gledalce. Po prvih verzijah je bil v nesrečo vpleten tudi Mišel Zupančič, ki je štartal 30 sekund pred Črtaličem. Zupančič se je en ovinek prej zavrtel, a je avtomobil uspel poravnati in je pripeljal skozi cilj, še preden je Črtalič zletel s proge. Obtoževati kogarkoli za nesrečo bi bilo krivično, čeprav so pri UNZ Postojna zoper odgovorne osebe vložili kazensko ovadbo, ki jim očita kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Takšne obtožbe nimajo prave osnove, saj so organizatorji za gledalce res dobro poskrbeli, 100-odstotne varnosti pa ni niti doma v dnevni sobi. Nekaj se je govorilo tudi o olju na progi, a ovinek je bil popolnoma suh. Največ bi lahko o nesreči povedal prav Črtalič. Če ni bilo kakšne okvare na vozilu, je bila nesreča verjetno posledica njegove napake, a izleti s ceste so sestavni del dirkanja in nihče ne more kriviti dirkača, če hoče iz svoje vožnje potegniti še kakšno stotinko sekunde, ki ga loči od tekmecev. Poškodbe so na žalost vedno bile in vedno bodo sestavni del dirkanja. Ponavadi jo skupijo dirkači, včasih pa tudi gledalci. In tudi ta nevarnost je eden izmed vzrokov, da gledalci tako množično in s takim navdušenjem spremljajo avtomobilski šport. Izidi so sicer ostali v senci tragedije, a bodo kljub temu šteli za državno prvenstvo. V skupini A je zmago osvojil Andrej Jereb s seatom ibizo pred Tomažem Jemcem s fordom escortom in Milanom Bubničem z lancio delto. V skupini N je bil najhitrejši Aleš Grižon s fordom escortom pred Alešom Hacetom z BMW M3 in Mirom Veljakom s hondo civic. V razredu superturismo pa je slavil Slavko Dekleva z BMW 320i pred Martinom Črtaličem s peugeotom 406 in Mišelom Zupančičem z BMW 320i. V tem razredu je štela le prva vožnja. Najhitrejši čas na dirki je osvojil madžarski tekmovalec Laszlo Szasz za volanom formule 3000 reynard zytek, ki je 4.3 kilometra dolgo progo prevozil s povprečno hitrostjo 141.3 kilometra na uro. Ob tem je postavil tudi nov rekord proge. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM siporGx S41/1 Tel.: 0601 72 070, 71 182 Fax: 0601 72 071 GSM: 041 677 291 30. MALI SRPAN 1998 Jr.j. g jj c v* in l&sedi.,. IZSILILA PREDNOST Na magistralni cesti M 10/9 (Zagorje - Trbovlje) se je 17.7. ob 13.45 zgodila prometna nesreča. Voznica O.M. je vozila iz Šklendrovca proti magistralki in zavijala proti Zagorju. Pri tem je izsilila prednost K.B.-ju, ki je vozil po prednostni cesti iz smeri Zagorja proti Trbovljam. Voznica je pri trčenju zadobila sled poškodbe, policisti pa so zoper njo podali predlog sodniku za prekrške. Peugeot voznika K B -ja je utrpel kar precejšnjo škodo,... r. ^ ZASAVSKI FRKER SPREGLEDALA OSEBNI AVTO Hrastnik, 16.7. ob 19.30 uri so policisti obravnavali prometno nezgodo v Brdcah. Tam je voznica golfa P.S. iz Laškega speljala s parkirnega prostora na regionalno cesto Marno-Rimske Toplice, pri tem pa je spregledala yugo, ki gaje iz Marnega pripeljal J.S. iz Dola. V trčenju vozil je po nestrokovni oceni nastalo za najmanj 250.000 SIT škode, voznica in voznik pa nista bila poškodovana. Zoper voznico golfa je bil podan predlog SP-ju. NEPRILAGOJENA HITROST Zagotje, 14.7. ob 15.47 seje zgodila prometna nesreča pri Piramidi v Kisovcu, kjer je voznico K.A. zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotno stran vozišča, kjer je čelno trčila v voznico H.E. Škoda znaša približno 400.000 SIT, sledi predlog sodniku za prekrške zoper K.A. IZSILIL PREDNOST Izlake, 16.7. ob 14.15 so policisti PO Zagorje obravnavali prometno nesrečo na Valvasorjevi ulici pri Izlakah. K.S. je vozil po nekategorizirani cesti in se vključeval v promet na regionalno cesto Izlake - Mlinše. Pri tem je izsilil prednost B. A.-ju, kije pripeljal iz Izlak. Škode je za 100.000 SIT. VOZNIKI ŠE VEDNO KRŠIJO PREDPISE 4.7. so policisti PO Hrastnik med 22. in OS.uro izvedli poostren nadzor na psihofizičnem stanju voznikov. 7 voznikov je vozilo pod vplivom alkohola, 3 vozniki pa so imeli nad 1.1 g/kg alkohola. Trije vozniki so vozili brez vozniškega dovoljenja. ^ .................................. .............1 ...delavci CPL-ja čistijo oljni madež... ...nekateri vozniki pa kljub postavljenemu triopanu in opozarjanju policistov niso zmanjšali hitrosti. VOZNICI IZSILIL PREDNOST Na sliki so vidne posledice prometne nesreče v Kisovcu, kjer je O.R. vozil osebni avto znamke mercedes iz smeri Kisovca proti Zagorju. Pri odcepu za Trgovino Makro je zavil levo, pri tem pa izsilil prednost voznici renaulta 5, S.K., ki je pripeljala iz smeri Zagorja. Voznica je zadobila sled poškodbe. 30. MALI SRPAN 1998 Iv td tl in Tin I Aufbiks I ^ 14.7. sta se v lokalu Biljard v Orehovici nedostojno vedla D.B. in K.S. Oba bodo policisti prijavili SP-ju. ^ 21.7. so policisti zaradi kršitve javnega reda in miru ter cestno prometnih predpisov na Ulici 1.junija do iztreznitve pridržali K.A. £ Isti dan je ob 10.21 Č.L. na Novem domu v Trbovljah po skupnem balkonu razbijal. Ker je kljub opozorilom s prekrškom nadaljeval, so ga pridržali do iztreznitve. 23.7. ob 17.45 je bil na pohodu Č.M. iz Zagorja in v trgovini Market na Cesti zmage razmetaval po trgovini, metal artikle in udaril prodajalko, za nameček pa seje nedostojno vedel do policistov. Zaradi suma, da bo s kršitvami nadaljeval, mu je bila ob 18.10 odvzeta prostost. ^ 24.7. je pomoč na PO Hrastnik poiskala M.K. iz Ljubljane, ki je povedala, da sta se okoli 23.ure sprla in stepla z njenim prijateljem B.K. iz Hrastnika, katerega občasno obiskuje. Zaradi groženj s kuhinjskim nožem je zbežala in noč preživela na prostem. Policisti so B.K. prebudili in mu zasegli nož ter zopet njega podali kazensko ovadbo. ^ 24.7. so policisti pohiteli v Prehodni dom za tujce Ljubljana, izpostava Hrastnik. Ugotovili so, daje državljan BiH v sobi likal perilo, kar pa je motilo državljana ZRJ, zaradi cesarje slednji začel zmerjati državljana BiH. Slednji mu je za žaljivke vrnil udarec, nato pa ga prijavil osebju doma. Policisti so zoper oba napisali predlog SP-ju. ^ 13.7. ob 17.30 uri so policisti intervenirali na Ulici prvoborcev 35, kjer je sin F.I. grozil materi in ji na dvorišče zmetal več predmetov. F.I. se ni hotel pogovarjati s policisti in je ob njihovi prisotnosti nameraval pretepsti mater. Policista sta mu to preprečila z uporabo prisilnih sredstev in sta ga odpeljala v pridržanje do iztreznitve. Dne 22.7. zjutraj so policisti odšli na Kovk, kjer naj bi podivjal bik, last S.H. iz Kovka. Policista sta ugotovila, daje bik, težak cca. 300 kg, pobegnil iz hleva, kjer je na dvorišču skočil na osebni avto nissan, na katerem je povzročil za najmanj 200.000 tolarjev škode, nato pa zbežal v gozd. Ker ga lastnik preko noči ni našel, lahko pa bi bili ogroženi morebitni gobarji v okolici, so policisti naslednji dan obvestili Center za obveščanje. V iskanje so se vključili hrastniški gasilci in lovci. Bika so našli šele 24.7. v bližini TV pretvornika na Kovku in ga vrnili v hlev. Policisti so o dogodku napisali poročilo državnemu tožilcu. ^Dne 20.7. ob 15.35 uri so bili policisti poklicani na Ulico padlih borcev, kjer sta ob cesti obsedeli A.S. in B.Ž., obe iz Hrastnika. Policista sta ugotovila, da sta se obe ženski napili pri prijatelju in med potjo domov omagali. Zanju je poskrbelo reševalno vozilo, policista pa sta napisala predlog SP-ju. ...... ............... RAVBAJO KOT SRAKE 20.7. zjutraj je lastnik starejše Zastave 101 obvestil policiste v Hrastniku, da mu je preko noči neznanec na Cesti l.maja odtrgal zunanje vzvratno ogledalo. Policisti za storilcem še zbirajo obvestila. UKRADLI KOLO Z MOTORJEM 25.7. je bila na PP Trbovlje podana prijava, daje na Šuštarjevi koloniji neznanec ukradel kolo z motorjem znemke tomos ATX, modre barve. UKRADEL 4 OKRASNE POKROVE Neznani storilec je preko noči s 24.julijem na Cesti 1.julija 1/b v Hrastniku z osebnega avtomobila VW polo odtujil 4 okrasne pokrove koles. Policisti za storilcem zbirajo obvestila. MLADOLETNI ZMIKAVT Dne 23.7. ob 15.40 so policiste Poklicali iz Doma starejših občanov v Hrastniku, kjer naj bi se zadrževal mlajši moški. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je mlajši moški prosil stanovalce za denar, pri tem pa je 85-letni stanovalki iz denarnice izmaknil bankovec za 100 SIT. Ker je bil neznanec pregnan tudi iz sosednje sobe, je zbežal iz doma. Policisti so že po nekaj minutah na podlagi opisa storilca in vozila, slednjega izsledili v Bobnu. Ugotovili so, da gre za znanega povratnika, sedemnajstletnika iz Trbovelj in njegovega polnoletnega prijatelje P.V.-ja iz Zagorja. Zoper mladoletnika so policisti podali kazensko ovadbo, njegov prijatelj pa mu je tokrat nudil le prevoz. NEZNANEC PREDRL 8 PNEVMATIK 14.7. so bili zagorski policisti obveščeni, da je neznanec preko noči predrl 8 pnevmatik na tovornih vozilih, last Sing d.o.o. S tem je povzročil za 80.000 SIT škode, za njim pa še poizvedujejo. NEZGODA S SMRTNIM IZIDOM Policisti na PO Zagorje so bili ob 20.00 obveščeni, da seje v Zavinah 8 pripetila nesreča s traktorjem. Ob 18.10 je voznik P.I. zapeljal iz travnika na lokalno cesto, pri tem pa je P.O. (kije sedela na traktorju) padla pod zadnje desno kolo in je med prevozom v bolnico zaradi hudih poškodb umrla. RAZCEFRANE ZASTAVE OB VHODU V ZAGORSKO DOLINO Pred dnevi nas je v uredništvo poklical občan iz Orehovice, ki nas je opozoril na izgled zastav na začetku Trojanskega klanca oz. pri vstopu v Zagorsko dolino. In res smo se na lastne oči prepričali o katastrofalnem stanju zastav, ki so bile popolnoma umazane in že prej natrgane, zadnje neurje pa jih je popolnoma "pokončalo". Tik pred zaključkom redakcije (v ponedeljek v popoldanskih urah) pa smo dobili obvestilo, da so zastave že menjali.In kaj je nauk te zgodbe? Upajmo, da bodo v Zagorski občini v naslednjem letu zastave zemenjali večkrat in ne le pred občinskim praznikom občine Zagorje. V kolikor ste opazili dobre ali slabe stvari, nas pokličite in skupaj jih bomo obelodanili in jih poskusili s skupnimi močmi rešiti. Dobite nas na te!.: 64-250 ali 64-166. g irrrnčuj.j.e r I I I k Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija Zc, 1410 Zagorje ob Savi. * Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■ skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA, PARCELE PRODAM vikend v Podkumu, 70 m2 bivalne površine, informacije na tel.: 065/28-543 KUPIM vikend ali manjšo hišo v okolici Litije, ponudbe na tel.: 061/ 884-476 PRODAM zazidljivo parcelo v izmeri 500 m2 v Knezdolu nad Trbovljami, tel.: 22-721 ZAMENJAM najemno neogrevano stanovanje v Trbovljah v izmeri 35 m2, za ogrevano, tel.: 28-224 (po 16.uri) CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. AVTOMOBILI, DELI PRODAM citroen AX 1.1 TRE, letnik 1989, prevoženih 105.000 ki-lometro, metalna siva barva, registriran do 4/99, cena po dogovor, tel.: 28-182 PRODAM škodo pick up, letnik 1993, nove gume, radio, registriran do 5/99, cena 385.000 SIT, tel.: 63-315 PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982, cena 4.000 DEM, neregistriran, tel.: 21-841 PRODAM mazdo 323, 1.6i, 90 KM, 75.000 km, letnik 1993, prvi lastnik, nekaramboliran, el.paket, odllično ohranjen, cena 1.368.000 SIT, možen kredit, tel.: 64-729, 63-399 PRODAM škodo favorit 135 GLX, 63.000 km, letnik 1993, prvi lastnik, epo ohranjen, cena 530.000 SIT, možen kredit, tel.: 64-729, 63-399 PRODAM Zastavo 101 GTL 55, letnik 1987, registriran do 7/99, tel.: 73-684 PRODAM Zastavo 126P, letnik 1988, registriran do marca 1999, prevoženih 39.000 kilometrov, cena po dogovoru, tel.: 62-167 PRODAM renault 9, letnik 1985, registriran do 6/99, v odličnem stanju, cena 2.900 DEM, tel.: 43-304 PRODAM yugo 45, letnik 1989, tel.: 41-132 RAZNO ODDAM starejši štedilnik s pečico, xplin, 4xclektrika, še deluje, tel.:64-431 PRODAM bizeljsko belo in rdeče vino, tel.: 061/881-364 PRODAM stolp Philips FW 330, z zvočniki 2x50W moči, CD, 2x kasetofon, radio z displayem, sound blasterjem, elektronskim regulatorjem basov, z daljinskim vodenjem, odlično ohranjen. Cena 30.000 SIT, lahko tudi na 3 čeke, tel.: 64-166 ali 64-250 (dopoldne), 64-411 (po 15.uri) PRODAM domačo slivovko in eletromotor 13 KW trofazni, prodam, tel.: 76-343 KUPIM učbenike za 1.letnik ekonomske šole, tel.: 63-315 PRODAM knjige za 1.letnik gimnazije in kupim knjige za 2.1etnik, tel.: 061/881-364 KUPIM učbenike za 1.letnik ekonomske šole, tel.: 61-416 ali 63-319 ZBIRAM IN MENJAM sličice "Kraljestvo živali", manjkajo mi št. 100, 149, 151, 153, 154, 158, 159, 160, 163 in 164. Moj naslov: David Klinc, Polje 22, 1410 Zagorje PRODAM mize 160x 120 cm, tel.: 61-333 in 64-353 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 200 DEM, tel: 64-411, 64-166 ali 64-250 PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer) INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo, ftziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel: 26-171 ŠESTOŠOLCI, SEDMOŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 USPEŠNO INŠTRUIRAM matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101 PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 POČITNICE APARTMA do 5 oseb na otoku Viru, 20 metrov od obale. Prosto še od 8.avgusta dalje. Pohitite! Informacije do 15.ure na tel.: 061/ 883-822, zvečer na tel.: 66-099. APARTMA za 4 osebe v avgustu v Lignanu (Italija), približno 260 km iz Zasavja, tel.: 66-099 (zvečer) OD 15.AVGUSTA dalje apartma za 4 osebe v Barbarigi na Hrvaškem. Informacije na tel.: 66-099 (zvečer) APARTMA za 3 osebe v Luciji pri Portorožu, tel.: 066/771-417 DELO REDNO ali honorarno zaposlimo simpatično in prijazno dekle za delo v šanku. Zaslužek 80.000,00 SIT mesečno, tel.: 0609/648-942 BAR IŠČE dekle za strežbo v avgustu, tel.: 61-761 (dopoldne) POMOČ NA DOMU nujno potrebujeta starejša zakonca. Plačilo po dogovoru, tel.: 62-427. ŽELIŠ DOBRO ZASLUŽITI? Dobro prodajan artikel za vsak dom. Malo dobre volje in uspeh je tu! Informacije na tel.: 62-167 S POŠTENIM IN LAHKIM DELOM na domu (polnenje kuvert) do dobrega zaslužka. Kako? Pošljite naslovljeno kuverto z znamko za brezplačne informacije na naslov: Boštjan, p.p.4, 1270 Litija VEDEŽEVANJE iz kart ' RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek ________156 SIT/minuto________ HONORARNO DELO,tel.: 64-250 v_____________________________y ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 SMREKOV OPAŽ l.kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986 \_____________________________ KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, tel./fax.: 063/754-003 ali GSM 041/621-478 “ KJA^LliCD^ULLi.\JLtCGAX. Badmintonsko društvo SPIN ZAGORJE OTROCI: ponedeljek od 18.30 do 20.00 in četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI: ponedeljek od 20.00 do 22.00, sreda od 20.uO do 22.00 in sobota do 18.00 do 20.00. ZAKUP IGRIŠČ: nedelja od 9.00 do 12.00(1 ura) TRBOVLJE OTROCI - OŠ TRBOVLJE: torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAUT: sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Jadralno padalski klub KONDOR Radeče ORGANIZIRA 7.Srečanje jadralnih padalcev PARA-LISCA '98, ki bo od petka, 31.7. do nedelje 2.8.1998 na Lisci. Srečanja se bo udeležilo prek 40 slovenskih klubov, prav tako pa tudi padalci iz Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Obiskovalci bodo lahko okusili užitke letenja z jadralnim padalom. Prav tako bo poskrbljeno za jedačo in pijačo, saj se bodo za to trudili gostinci iz Tončkovega doma. Ker imajo v času Para-Lisce običajno prenočitvene zmogljivosti zasedene, vas prosimo, da si postelje pravočasno rezervirate na tel.: 063/735-016 ali fax: 063/ 735-017. Prisrčno vabljeni na Lisco! v___________________________j_____________z Atletski klub Rudar Trbovlje ORGANIZIRA atletsko šolo za osnovnošolce. Le-ta seje že začela in poteka vsak delovnik od 9.ure dalje na stadionu ŠD Rudar. Poleg spoznavanja osnovnih atletskih prvin se bodo udeleženci sproščali ob igrah z žogo, po vadbi na stadionu pa se odpravijo na bazen pod vodstvom mentorjev. Prijave se sprejemajo na stadionu dopoldne od 9.ure ali pa po 1 S.uri. Informacije lahko dobite na tel.: 21-036 do 15.ure. Prijave za mesec vadbe je 2000 SIT za posameznika. Vabljeni! Klub Suzana Cesta 9.avgusta 106, Zagorje IŠČE podjetja in obrtnike, ki bi s sponzorskimi vložki pomagali tekmovalcem, da bi se lažje udeležili raznoraznih tekmovanj. Sponzorske prispevke lahko nakažete na ŽR.: 52700-620-112 05 1338110-1114/06. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 0601/61-416 ali 0601/63-315. Vabljeni k sodelovanju! _____________________________________ Partizan Trbovlje OBVEŠČA, da je muzejska soba športa v prostorih Zveze društev Partizan Trbovlje odprta za obiskovalce vsak delovnik od 18.00 do 19.00 ure. Vabljeni k ogledu! Društvo prijateljev mladine Litija VABI na prireditve za počitniško kratkočasenje. Za vse dejavnosti, pri katerih je potrebna vnaprejšnja prijava, se lahko prijavite v Knjižnici Litija; * V četrtek, 30.7. bomo ob 10.uri v Knjižnici Litija reševali literarni kviz na temo O.Župančič in Bela Krajina. * V četrtek, 13.8. bomo od lO.ure naprej oblikovali papir v Knjižnici Litija. * V torek, 18.8. bomo v Konjeniškem klubu Litija jahali. Zbor je ob 10.uri pri Laba&Laba. Predložiti je treba izjavo staršev. * V četrtek, 20.8. se bomo kopali na morju, točneje na Debelem rtiču. Minimalno število udeležencev je 50. Odhod bo s kopalnim vlakom ob 5.45 iz železniške postaje Litija, prevoz z avtobusom na Debeli rtič, prihod v Litijo ob 23.uri (malico prinesejo otroci s seboj). Ob prijavi je treba oddati izjavo staršev in 1000 SIT. * V torek, 25,8. bomo igrali ulično košarko na Rozmanovem trgu ob 16.30 uri. Pri prijavi oddajte izjavo staršev. Vabljeni! Društvo prijateljev mladine Trbovlje ORGANIZIRA poletni tabor Lontovž '98 od 19.08.1998 do 24.08.1998. Cena tabora znaša 20.300 SIT. Vse dodatne informacije dobite na DPM Trbovlje, Ulica l.junija 19. Dobrodošli v našem taboru! AVTORJI NAŠEGA OKOLJA -JAVITE SE NA OBČINO ZAGORJE! Občina Zagorje ob Savi in Društvo za varstvo okolja sta pred časom izdala knjižico z naslovom Naše okolje. V njej so zbrana nekatera najboljša osnovnošolska literarna in likovna dela, zbrana na natečajih v letih 1995-1996. V knjižici 27 mladih avtorjev predstavlja naravo in človekovo okolje nasploh, razpravlja o svojem odnosu do narave in njenem varovanju,... Knjižica je prijetno in predvsem poučno branje za vsakogar. Žal nekaterih avtorjev (Betke Martinčič, Živane Milovančev, Jane Naraglav in Matica Malešiča) knjižica še ni dosegla, zato jih vabimo, da se oglasijo na Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi ali pa na telefon 64-215 sporočijo svoj naslov. Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje - mesto PRIREJA v počastitev 162 let gasilstva v Zagorju in 90. letnico obstoja in delovanja PGD Zagorje - mesto: - slavnostni prevzem novega kombiniranega gasilskega vozila, ki bo 31. julija, ob 16.30 uri, pred Gasilskim domom; istega dne ob 18.30 uri bo otvoritev razstave "162 let gasilstva v Zagorju in 90 let dela in razvoja prostovoljnega gasilskega društva Zagorje - mesto", ki bo v avli Kulturnega centra - Delavski dom v Zagorju; - uro kasneje bo slavnostna seja Upravnega odbora društva v okviru praznovanja 162 let gasilstva v Zagorju in 90. obletnice obstoja in delovanja društva. - 1. avgusta 1998 ob 10. uri pa bo parada gasilcev in gasilske tehnike po Cesti Zmage in slavnostni zaključek s kulturnim programom na platoju pred muzejem revolucije. VABLJENI! Prostovoljno gasilsko društvo Turje Dol pri Hrastniku VABI v soboto, l.avgusta 1998 na veliko vrtno veselico s kmečkimi igrami na dvorišču pred Gasilskim domom Turje. Pričetek kmečkih iger bo ob 15.uri. Kosci bodo dobro nabrusili kose in se pomerili, kdo bo najhitreje pokosil natančno določen del travnika. Nato se jim bodo pridružile grabljice in pograbile seno v kopice, ekipno se bodo pomerili tudi v spretnosti sestavljanja kmečkega voza, žaganju hloda, med odmori pa se bodo odvijale otroške družabne igre. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Braneta Klavžarja, za bogat srečelov, pijačo in jedačo pa bodo odgovori domači gasilci. Za dobrote iz krušne peči pa bodo poskrbele kmečke žene. Ljubitelje žlahtne kapljice naj novi zakon o cestno prometnih predpisih ne skrbi, saj smo pokrbeli za organiziran prevoz na progi Turje - Hrastnik in obratno. Gasilci Turja vas vabijo! ŠKLAB ORGANIZIRA piknik ob Soči 15. in 16.avgusta. Cena za člane je 2.500 SIT, za nečlane pa 3.500 SIT. V ceno je vključena piknik hrana in pijača ter prevoz. Po želji se boste lahko udeležili raftinga, canyoninga ali bungee jumpinga. Informacije pri Maji na tel.: 22-936. Vabljeni! TELEVIZIJA TV CENTER d.o.o. Savinjska cesta 35 1420 Trbovlje Tel.: 0601 28 300 Fax: 0601 27 412 CENTER razpisuje delovno mesto DIREKTORJA. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki izpolnjujejo še nas lednje pogoje: - najmanj višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali komercialne smeri, - najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj, - aktivno znanje angleščine ali nemščine, - sposobnost za organizacijo in vodenje družbe, - samostojnost, samoiniciativnost, kreativnost in obvladovanje tržne komunikacije. Direktorja imenuje skupščina družbe za dobo štirih let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov TV Centra v petnajstih dneh po objavi razpisa in sicer v zaprti ovojnici s pripisom: "za razpis direktorja". O imenovanju bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po odločitvi skupščine. ATV Signal Litija Valvazorjev trg 3 honorarno zaposli SPOSOBNEGA, KREATIVNEGA, AMBICIOZNEGA IN SAMOSTOJNEGA 1. KOMERCIALISTA ZA TRŽENJE PROGRAMA 2. SNEMALCA Pogoji: 1. ) - najmanj V.stopnja strokovne izobrazbe - zaželjen lastni prevoz in izpit B kategorije - državljanstvo Republike Slovenije - vsaj 1 leto delovnih izkušenj 2. ) - V.stopnja strokovne izobrazbe - državljanstvo Republike Slovenije - zaželjen lastni prevoz in izpit B kategorije Vloge z dokazili o izobrazbi in zahtevanih pogojih sprejemamo na naslov ATV Signal Litija, Valvazorjev trg 3, do zasedbe delovnih mest. Zveza združenj borcev NOB Občinski odbor Zagorje ob Savi Občankam in občanom zagorske doline čestitamo ter želimo veliko vesela in prijetnega druženja! RAČUNALNIKI IN RAČUNALNIŠKA OPREMA, ČRTNA KODA, MREŽE, VZDRŽEVANJE CERTIFIKAT št. 139 ISO 9001 Društvo upokojencev Zagorje Občankam in občanom Zagorja čestitamo ob njihovem občinskem prazniku! r^\ GALANTERIJA, SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA Ob prazniku občine Zagorje vam SANDI LUNAR želimo KOLODVORSKA 3. TRGOVINA - CESTA ZMAGE 12A. tel.: 64 430 prijetno praznovanje! ŠPORTNI SPEKTAKEL LETA 9.AVGUSTA V KISOVCU!!! V okviru praznovanja občinskega praznika občine Zagorje, bo 9.avgusta potekala otvoritev prenovljenega in modernega skakalnega centra v Kisovcu, ki bo 9.avgusta v organizaciji Športnega marketinga Ginter Kržišnik in SK Zagorje - Sekcija za skoke Kisovec. Program prireditve: 17.00 Uradna otvoritev (slavnostni govornik bo Matjaž Švagan) 17.15 Ekshibicijski prelet padalcev KJP Kavke iz Kisovca 17.30 Nastop Pihalnega orkestra Svea na izteku skakalnice 18.00 Otvoritveni spust mladih tekmovalcev z zastavami 18.10 Otvoritveni skok Oietra Thome iz Nemčije 19.00 Med prvo in drugo serijo bo nastopila skupina Agropop 19.40 Spektakularna modna revija z vsemi slovenskimi lepoticami 20.30 Svečana razglasitev rezultatov 20.40 Veselica s skupino Agropop Ker vstopnine ne bo, bo cesta odprta, organizator pa sporoča, da boste vozila lahko parkirali v centru Kisovca ali na Naselju na Šahtu. J 30. MALI SRPAN 1998 ■bnzlnr,Ti.D3 HOM 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Najprej morate spoznati svoje potrebe in zahteve, šele potem boste lahko delovali v skladu z njimi. Drugače boste imeli občutek, da drugi uravnavajo vaše življenje. Št.: 14. Obeta se vam bogato obdobje na zasebnem življenju. V vas se bodo prebudila in porajala nova občutja in čustva. Pustite jim, naj se izrazijo. Št: 23. Nikar vas naj preveč ne jezijo nelogične zahteve vaših nadrejenih. Čeprav do svojih zahtev ne boste popustili, pa bo tudi na področju partnerstva prevladal kompromis. Št.: 1. Čustveno ste dokaj uravnovešeni in dovolj sa-aVT /11 mozavestni. ^JL Izkoristite to 22.6.-23.7. obdobje za poglabljanje stikov s svojimi prijatelji. Pred vami so prijetni dnevi. Št.: 7. Veliko časa boste preživeli na soncu in v prijetni družbi. Toliko izzivov je pred vami, vi pa boste želeli sebi in vsem drugim dokazati, da ste jim kos. Št: 24. V prostem času boste radi veliko hodili na okrog, radi boste v družbi in povsod, kjer se bo kaj dogajalo. Še večje veselje vam bo družba prijetne 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. osebe. Št.: 19. /\/asa bodočnost /Cdor ee, gu-ojcpa d&tinstu-a^asno spomina! Je- štab v-z^ojitebj. (Ebner-Echenbach) Od 13.7. pa do 26.7.1998 je bila precej obilna bera naraščaja. Skupaj 25 dojenčkov - dvanajst deklic in trinajst fantkov. 13.7.1998 Bojana Gostej, Neža 11, Trbovlje - hči Lara 14.7.1998 Leonida Zahrastnik, Ipavčeva 4, Celje - sin Nino Volf 15.7.1998 Nataša Gorjup, Sedina 6, Dramlje, Šentjur - hči Alja Urbanček Sonja Šinkovec, Konjsko 18, Boštanj - sin Andraž 16.7.1998 Urška Bcc, Gimnazijska 15c, Trbovlje - hči Lucija Jasna Tot, Podvine 33, Zagorje - sin Aljaž Urška Novak, Titova 8, Radeče - hči Sara Francka Kralj, Zaplanina 19, Vransko, Trojane - sin Kristjan 18.7.1998 Tina Rot, Log 24, Hrastnik - sin Matic Katja Glavač, Dobovec 41, Trbovlje - hči Ana Jamšek Zvonka Jahn, Naselje Srečka Kosovela 29, Zagorje - sin Luka 19.7.1998 Lavra-Polina Maroša, Celovška 93a, Ljubljana - hči Pia Bernardka Drnovšek, Jesenovo 11, Čemšenik, Zagorje - sin Domen Zumreta Ibrahimovič, Novi Log 14, Hrastnik - hči Amra 20.7.1998 Alenka Zupančič, Kol. 1 .maja 30, Trbovlje - sin Aljaž Katarina Grobin, Jesenovo 24, Čemšenik - hči Barbara in sin Mitja 21.7.1998 Ksenija Balcntin, Trg revolucije 2a, Trbovlje - hči Nika Pavlin Milanca Žumer, Topole 37, Rogaška Slatina - sin Martin 22.7.1998 Marjanca Železnik, Krmelj 99, Sevnica - sin Žiga Rojc 23.7.1998 Marija Pilher, Mlinše 25, Izlake - hči Ada Tanja Medved, S.Kosovela 15, Zagorje - sin Kristjan 24.7.1998 Katjuša Klopčič, Ulica talcev 1, Zagorje - hči Klavdija Bajda 25.7.1998 Veselka Pavlovič, Prvoborcev 20, Hrastnik - hči Rebeka 26.7.1998 Fcrida Ažamastagič, Petelinkarjeva 7, Kisovec - sin Haris Bačič Čestitamo! rIOM Nadaljejte z začetimi pro-\?f T jekti, saj sto- r » pate po pravi poti. Lahko se zanesete na 24.9.-23.10. svoj° iznaj-dljivost in dober okus. Do partnerja boste zelo skrbni. Št.: 9. Polni boste energije. Ljudje bodo radi v vaši družbi, saj boste izžarevali magičnost in šarm. S svojimi spo-gledljivimi očmi boste nekoga očarali. Št.: 15. 24.10.-22.11. % Ne podcenjujete ču-štev! Veliko . t>0U uravrm- vaj° vaše živ-j) Ijenje, kot ste 23.11.-224Z si to PriPra-vljeni priznati. Vzemite si čas za premislek o vsem, kar vas bega. Št.: 25. Uživajte v lepih straneh in si ne zadaj aj te preveč ciljev in dela. Potrebujete mir 23.12.-20.1. in duševno hrana. Ta čas je ustrezen za vaše počitnice. Št.: 27. Za samostojnost si je potrebno včasih tudi močno prizadevati. Partner vam očita, da ga zapostavljata. Presenetite ga s kakšnim romantičnim večerom v dvoje. Št.: 4. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. poguma. Prav je, da stojite za svojimi vizijami, toda preden se zaradi njih s kom sporečete, raje dobro premislite. Št.: 20. C a NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: JOŽE BORKO KRATKO MOŠKO OGRINJALO V STARI GRČIJI IZMETAC NABOJEV PRI PUŠKI ENOTAZA \BSORBIRA-NO DOZO IONIZIR. SEVANJA ANTON DERMOTA 3NJAV SLOVENSKII PESNIK IN NOVINAR "IABACIC HRIBOVITA POKRAJINA vlED LJUBLJANSKO KOTLINO, CELJSKO KOTLINO, DOLINO SOTLE IN KRŠKIM POLJEM NENAMEN- SKO TROŠENJE DENARJA VOJAŠKA FORMA- CIJA LISTINA, KI NAVAJA KOLIČINO BLAGA KUPCU UČENČEV PISMENI IZDELEK GRŠKA KA_ NAJSTAREJ-SA PLAST MEZOZOIKA L DRUŽBENI ČASTI NOSILEC STARO- GRŠKI FILOZOF IZ EFEZA MOŠKA SEMENSKA TEKOČINA OSNUTEK, KROKI RUSKI SKLADA- TELJ (ANATOLIJ) LESKE-TAN NEMŠKI FILOZOF (GEORG) starogrški PESNIK IN PEVEC SODOBNIK ------IV ZNAMENJI VOBLIKI STEBRA VRES, ERIKA "STALNI TROPSKI VETER MLADINSKA KNJIGA . LEC V ČASOPISIH PRVOTNI PREBIVALCI APENINSKEGA POLOTOKA NAS KNJIŽEVNIK ('ČRNI DNEVI IN BELI DAN-) NOETOVA GORA, NAJVISJA GORA V TURČIJI IVAN TAVČAR PTICA UJEDA PIJAČA STARIH SLOVANOV ' 00- NAROl_ SLOVEČ NEMŠKO MESTO OB REKI KOCHER MESTO V KAZAHSTANU NAS ZGODOVINAR (FRANCET ZABAVNA PRIREDIT. S PLESOM IN SREČELOVOM JAMES MASON ANGLEŠKI GLASBENI PRODU- CENT (BRIAN) VARUHINJA ZLATIH JABOLK VEČNE MLADOSTI V NORDIJSKI MITOIOni.il ABECEDE RADIKAL OCETNE KISLINE LESENA KOLIBA POLOTOK V SR. AMFRIKI VZVIŠEN PROSTOR V TEATRU PEKOČINA VRTNA LOPA AM. (IF .... PEVKA (IRENE) SOZVOČJE TONOV MARIBORSKA POLITIČARKA TOVORNIK BARVA KOZE INDIJSKI KRALJ ANGLEŠKI PRIPADNIK VIŠJEGA PLEMSTVA ŠVICARSKI PIANIST (GEZA) SLOVARČEK: Cnr t!ER«AKLIT:.staro grški filozof 'NSERENT: oglaševalec v časopisih VUCATAN. polotok v srednji Ameriki ARALSK: mesto v Kazahstanu VEČ PROSTORA "Če se obrnem z glavo navzdol, mi steče vanjo vsa kri, če pa stojim na nogah, je vse v redu... Kako to? "Cisto preprosto. Noge niso prazne!" IMENA Indijanček sprašuje svojo mamo, Nočno ptico: "Mama, zakaj je pa moji sestri ime Jutranja rosa?" "Zato, ker je bila spočeta v jutranji rosi," reče indijanska mati. "Zakaj je pa potem moji drugi sestri ime Večerna zarja?" "Zato, ker je bila spočeta v večerni zarji, to boš pa zdaj že razumel," se zasmeje mati, "ti moj Počeni kondom neumni, ti!" RAZGIBANO ŽIVLJENJE "Kako je pravzaprav, če je človek poročen z umetnikom?" sprašuje soseda slikarjevo ženo. "Oh, zelo zanimivo. Moj mož slika, jaz pa kuham. Ko končava, pa ugibava, kaj naj bi to bilo..." NEVERJETNO "Kaj me pa tako gledaš in se čudiš?" vpraša žena med šivanjem, ko se naveliča, da ji mož neprestano gleda pod prste. "Zanima me, kako ti uspe spraviti nitko v šivanko, če ti je pa tako težko dati avto v garažo..." 'Ml ... da je najmanjša hiša v Veliki Britaniji ribiška koča iz 19. stoletja The Quay blizu Conwaya. Njeno pročelje je dolgo 182 cm. Visoka je 309 cm, široka 254 cm in ima dve majhni sobici in podstrešje. ...da so doslej najvišje drevo izmerili v Britanski Kolumbiji (pokrajini na jugozahodu Kanade) leta 1902: douglasova jelka, ki je rastla v dolini Lynn, je bila visoka kar 126,5 m. ...da so edine države brez kakršnekoli ustavne listine Izrael, Libija, Nova Zelan- dija, Oman in Velika Britanija. .■■da je največja igralnica na svetu Burswood Island Casino v Perthu v zahodni Avstraliji, ki so jo odprli 30. decembra 1985. Obsega 7.500 kvadratnih metrov površine, ima 200 videoiger in 142 igralnih miz. ...daje na robu, kjer začne kalota kupole Santa Maria del Fiore, stolnice v Firencah, galerija z imenom "Renesansa"; umetnino je naredil Baccio d’Agnolo. Zavzema samo eno izmed osmih stranic. Dela niso končali, ker je Michelangelo skritiziral njeno majhnost in jo poimenoval "kletka za čričke". Iv.ra"; 30. MALI SRPAN 1998 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 12. 8. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.15/98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Ikar trade Zagorje v vrednosti 3.500,00 SIT 2. Praktična nagrada Ikar trade Zagorje v vrednosti 3.500,00 SIT 3. Praktična nagrada Ikar trade Zagorje v vrednosti 3.000,00 SIT Izžrebanci nagradne križanke 13/'98 (nagrade prispeva Zasavc d.o,o.): 1. : Praktična nagrada in knjiga Jožeta Ovnika; Perkmandeljc Matjaž Kos, C.9.avgusta 8b, Zagorje 2. : Praktična nagrada Ivo Vozel, Kešetovo 7, Trbovlje 3. : Praktična nagrada Cirila Metoda Hace, Podvine 30, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 3.8.1998 do 11.8.1998 od 10.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke 13/'98 (VODORAVNOl: HAIFA, ATBARA, ILOVIK, DA REA, DENZEL, WARTA, KUŠČAR, IRMOS, ILEKS, DOINA, REK, HRVATSKA, SKABIES, ATOR, TN, UNČAN, IL, JANG, DIAKON, SZNAT, SRAGA, IND, ORGAN, LORENZO, OTO, OSEK, ABELARD, STAS, VIADUKT. SLAŠČIČARNA - Mvpflm oid/n-m (fč/l RTR/IDE A-o--o-n PECIVO, TORTE, KREMNE REZINE 160,00 S/T/tU TOTRTE /enojna po naročilu Z.S00,00 SIJ Super zadeva za vroče poletne dni, izdelano po domačih receptih SLADOLED ■ČTic 1500,00 SIJ 70 let tradicije SLAŠČIČARNA PARK _____IKAR TR APF, (i.n.o . Zngorje,_ KINO HRASTNIK 30.7. - 2.8. G.I. JANE (akcijska drama), čet. ob 20.00, pet.in ned. ob 18.00; 31.7. - 2.8. ZADNJI UDAREC (ZF spektakel), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 3.8. - 4.8. NI KINO PREDSTAVE; 5.8. - 9.8. BOKSER (akcijska drama), sre., čet. in ned. ob 20.00, pet. ob 18.00; 7.8. - 9.8. VRT DOBREGA IN ZLA (thriller drama), pet. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 18.00; 10.8. -11.8. NI KINO PREDSTAVE; 12.8. MR.MAGOO (komedija) ob 20.00; KINO DOL PRI HRASTNIKU 1.8. - G.I.JANE (akcijska drama) ob 19.00; 8.8. - BOKSER (akcijska drama) ob 19.00; KINO TRBOVLJE ZA KINO TRBOVLJE IZ DD TRBOVLJE NISMO PREJELI PROGRAMA!! KINO ZAGORJE 30.7. - 2.8. VELIKA PRIČAKOVANJA (drama), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.30; 31.7. - 4.8. ŽELIM SI TE (komedija), pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 18.00; 5.8. - 9.8. MOŽ, KI JE PREMALO VEDEL (komedija), sre. in čet. ob 19.00, ned. ob 20.00; 8.8. NI KINO PREDSTAV; 7.8. - 11.8. : MERKURJEV SRD (akcijski thriller), pet., pon. in tor. ob 19.00, ned. ob 18.00; 12.8. DOBRODOŠLI V SARAJEVU (drama), ob 19.00; KINO IZLAKE 2.8. ŽELIM SI TE (komedija) ob 20.15; 9.8. MERKURJEV SRD (thriller) ob 20.15: Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 3.8. in 10.8. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Torek, 4.8. in 11.8. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 5.8. in 12.8. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program RADIO Trbovlje Četrtek, 30.7. in 6.8. 6.00 -10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 31.7. in 7.8. 6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00 ■ 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 1.8. in 8.8. 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00 Teden bilje živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 2.8. in 9.8. 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 EPP, ll.OOTeden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev, • Raftmg izleti po slovenskih vodah • Izposoja čolnov in opreme • Tečaji veslanja INFORMACIJE IN PRIJAVE: GSM: 041/733-380, 041/731-963 TEL.: 061/884-346, 061/1271-241 j.j.jrr: j Nekateri so tako hudo občutljivi na svoja imena, da bi moral, po mnenju enega od direktorjev uglednega podjetja v Zagorski občini, naš športni urednik vedeti za vsa imena in priimke vseh direktorjev zasavskih firm. (Vendar se poraja vprašanje, ali bi on znal našteli vsaj 1 nogometaša Slovenije - goool 1) Državni svetniki Slovenije so se spustili na najnižjo točko v Sloveniji. (Nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če bi se najprej spustili na zemljo - goool 2) Kdo ve zakaj, Zasavc na obisk rudnika Zagorje v zapiranju, ki so ga obiskali državni svetniki, ni bil povabljen. Sumimo, da sta za to vsaj 2 tehtna razloga: 1. Pri rudniku nimajo dovolj velikih zaščitnih oblek. 2. Že dolgo časa niso testirali nosilnost lokomotive, s katero so peljali svetnike. (Pa naj še kdo reče, da pisanje za Zasavca ni "težka" stvar - goool 3) Huda vročina, kije pred časom pustošila po ZDA, seje sedaj zadržala nad Litijo. Vsem politikom, svetnikom in županu je hudičevo vroče. Temperatura bo predvidoma v četrtek dosegla 45 stopinj Celzija. (Tomaž Trinajstica se je namreč vrnil z dopusta. Vljudno prosim vse zaposlene na občini in nenazadnje tudi svetnike, da ne fotokopirajo Zasavca - raje ga kupite - goool 4} V uredništvu že več kot mesec dni v Trbovljah lovimo Burjo. Not kaže, pa s tem nimajo težav lastniki odsluženih konjičkov. (Kdor jo najde, dobi nagrado - aja, pa na Zasavca naj pokliče - Burja namreč - goool 5) ISKRICE NA ZADNJI STRANI LDS ■ LJUBEZNIVI DO SORODNIKOV V jubilejni 100.številki tednika Demokracija, smo lahko prebrali, kako dobro znajo veljaki naše največje stranke poskrbeti za dobro plačane državne služe svojih sorodnikov. Tako naj bi vladni predsednik dr. Janez Drnovšek svoji sestri Heleni priskrbel dobro plačano službo. Je namreč odpravnica poslov (nadomešča veleposlanika v Avstraliji), čeprav ne izpolnjuje formalnih pogojev za veleposlaniško mesto. Bi pa v Avstraliji potrebovali veleposlanika, tudi zato, ker tam živi več kot 30.000 Slovencev. Gregor Golobič, drugi človek v stranki, naj bi poskrbel, da je njegov svak Peter Tevž postal direktor Telekoma, Školjčeva življenska sopotnica Marjana Kanduti, kot navajajo v Demokraciji, je tiskovna predstavnica v ministrstvu za delo in socialne zadeve. Pa še in še podobnih ljubeznivosti v vrhu LDS. V DEMOKRACIJI Z ISTIMI VODITELJI Saj se spomnite nekdanjih slovenskih političnih veljakov in stolčkov, ki sojih zasedali v Jugoslaviji. Če se, zlahka opazite, da so domala vsi ostali na stolih ali pa so upokojeni z visokimi pokojninami tudi v samostojni in demokratični Sloveniji. Le preveč jugo navad jim je ostalo. Zato pa je naša demokracija takšna, kot je. Kaj storiti? Jaz se npr. udeležujem volitev. Kaj pa vi? OBSODBA KOMUNISTIČNEGA TOTALITARIZMA Žal ne pri nas, ampak v poljskem parlamentu. To seje zgodilo IS.junija letos. Na Češkem, v Bolgariji, v Nemčiji... že prej. TURISTI GREDO SPAT S KURAMI Naši turistični delavci, npr. v Kopru, pa res znajo poskrbeti za turiste, ki so v tem slovenskem primorskem mestu resnici na ljubo redki. Že ob 20.uri so več ali manj zaprte vse trgovine in trgovinice Sob obali in v notranjosti mesta), pa mestna tržnica, stojnic s spominki kot da ne bi poznali, o edini gostilni, kjer smo lahko kaj prigriznili (iskali smo jo celo uro) pa ne bom izgubljal besed. Kaj preostane turistu drugega, kot da gre zgodaj spat. OBČINA ZAGORJE SPONZOR Skoraj ni prireditve v zagorski občini (od veselic do športnih prireditev, da se ne bi med pokrovitelji pojavilo tudi ime Občina Zagorje ob Savi. A ne bi bilo bolj koristno in humano vsaj del teh sredstev nameniti socialno ogroženim družinam? Veselic in športnih dogodkov ne bo nič manj, bo pa kakšen "zagorjanček" več. TAJNO - JAVNO V naši vojski je po zadnjih odkritjih kar nekaj tajnih sporazumov o vojaškem sodelovanju (Izrael, Makedonija). Je pa javno poznano, da slovenska vojska poka po šivih. POZNAM ŠPORTNI KLUB V ZAGORSKI OBČINI, KJER BI VSI RADI ZAMENJALI SVOJEGA PREDSEDNIKA, KI BAJE ZA NIČ DELA A VELIKO ZASLUŽI. A MU TEGA NIHČE NE UPA POVEDATI. Iskrice zbral in dodal Igor Gošte v Študent naj ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, <±d. Celje - skladišče To je tvoja priložnost. ] D-Per 6/1998 5000005694,15 l i g COBISS cd /O Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ljlil'1 Ukti - iL iiikiidtlijt ŠUiUiiilHll \mii-iz. iitljjtltjliii; čijulit iii tiiiiiuilii j S