PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL OROAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 21«!
Entered m mcomd-clmm Mailer, Dee. f, 1107, at the mm oCre el CMta#e, II., uadrr the Ari ol (U>»ig»e*» oI March 5, I$7**
CHICAGO, ILL., April 20, 1949
Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave. Alt LETO—VOL. XL1V.
ZAPADNI IMPERIALIZEM Je kontrolo aad Kitajsko popolnoma iscubil. Ciang Kaišek le fte pred ledni pobegnil In s sabo Je vsel is Nankinfa sa ksklh dve sto milijonov dolarjev ameriškega slatS: Oziroma vse slato, kar rs Je ie ostalo. Članek a Kitajski Je na tej strani v 3.-4. koloni.
Zapadna demokracija izkorišča v kolonijah milijone brezpravnih
Nad 243 milijonov ljudi v podložniitvu samo v državah atlantskega pakta, nevštevši drugih, — Invazijo, ubijanj« — vso v imenu demokracije.
V sklepanju atlantskega pakta, ki je bil skovan v imenu obrambe svobode in demokracije, se ni izmed zastopanih dežel oglasil noben njihov državnik s kakim načrtom* da kar ao toliko za svobodo, čemu ne bi te atlantski pakt tudi kaj storil za onih četrt milijarde ljudi, ki jih imajo v absolutnem podložnistvu.
"Glas vpijočega v puščavi"
Mnoga teh ljudstev v kolonijah so sedaj v borbi proti svojim starim tlačiteljem. Francija jih kolje v Indokini — z ameriškim modernim orožjem. Drugače bi morale francoske čete s svojim domačim orožjem podleči vsled premoči prebivalstva In-dokine, ki šteje 25,000.000 duš in meri 286,000 kv. milj površine. Torej ima nad polovico toliko prebivalstva kot Francija sama in po površini pa je večja.
Francijo je Indokino mahoma izgubila čim je stopila v vojno proti Nemčiji, kajti Japonska je bila Hitlerjeva zaveznica in Indokini je rekla, naj se proglasi za svobodno pod japonsko "zaščito". To je storila. In bila je ras veliko bolj prosta v japonski a-zijski sferi kot pa je bila prej pod francoskimi tlačitelji. Ko je bila Japonska poražena, je ljudstvo ihdokine mislilo, da bo odslej še bolj "svobodno". A kmalu so s pomočjo angleškega brodovja prišle francoske čete, moderno opremljene — i ameriško municijo seveda, ker svoja niso še imeli in je ne bodo še dolgo.
Domače prebivalstvo pa se ni hotelo podati in tako se morajo Francozi tepsti s četami in geril-ci upornega indokineškega ljudstva tar ga pobijajo. A podjar-
mili ga še niso. Stična borba se vrši še vedno s pomočjo zapadno-demokratičnih držav v Indoneziji.
Vojna v Indoneziji
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča Itevilka Proletarca
I* *
2161
Aka ja številka tik VAABQA imena n* NASLOVU na IfltVI strani nižja, Jo pomeni, da vam Ja naročnina potekla sa toliko tednov kolikor J« štavilka v vašem oklepaja nižja od gornja. Prosimo, obnovite Jo! Prihranita nam s tem pri dele in na poštnini!
ao prišle v indoneško republiko, ki je bila ustanovljena med vojno pod japonsko "zaščito", Angleži s svojo pomorsko, letalsko in kopno silo ter začeli z intervencijo v prid Nizozemski. >
Nizozemska Vzhodna Indija ima 735,168 kv. milj površine, torej je Nizozemska v primeri z njo komaj pika, bodisi na površini kot v prebivalstvu. Vzhodna Indija ima 72,000,000 prebivalcev in to ogromno človeško gmoto vlada peščica nizozemskih, angleških in ameriških izkoriščevalcev s pomočjo svojih vlad, s pomočjo modernega orožja in pa s tem, da domaČemu prebivalstvu ne dajo šol, nikakih svo-bodščin temveč le toliko živeža, da mu zadostuje za nadaljevanje z garanjem za koristi tujcev, t Ko so Angleži po kapitulaciji Japonske udrli v vzhodno Indijo ali v Indonezijo, so to storili s pretvezo, da morajo iz nje izgnati japonske čete. A koncem konca so jih v resnici porabili v bo-(Konec na 5. strani)
dr2avni oddelek priznal, pa je na kitajskem kajsek propadel
Senator McCarran, demokrat iz Nov ado, jo v zbornici predlagal povišanje ameriških dajatev nacionalistični kitajski vladi za poldrugo milijardo dolarjev in pa da naj se ji ob enem pomaga z našo ekonomsko ter bojno silo.
Argumentiral je, da kaj nam koristi, ako zmagujemo proti "komunizmu" v Evropi, ko pa vojno proti komunizmu izgubljamo v Aziji in posebno na Kitajskem.
Omenjeni senator je dobil mnogo pritrjevanja. Tam je treba ščititi ameriške interese. O ščitenju demokracije na Kitajskem ne govore mnogo, ker jo pod diktatorjem Ciang Kaišekom ni bilo nič. Pač pa o nevarnosti "komunizma". Tudi radio komentatorji, mno-gi "vplivni" listi, politiki, industrialci in pa "patriotič-ne" organizacije, zahtevajo, da naj Kitajsko rešimo "prod komunizmom" pa naj stane kar hoče.
Senatnemu odseku za vnanje zodme je na Mc-Carranov predlog odgovoril na povabilo državni tajnik Dean Acheson. On — naravno — ni prijatelj "komunizma" ne na Kitajskem ne kje drugje, a se je sprijaznil z dejstvom, da je Ciang Kaišekov režim, za katerega so naši davkoplačevalci potrošili že več milijard, izgubljen. In ako bi ga hoteli oteti, oziroma ga posaditi nazaj v Nanking, bi to zahtevalo ogromno stroškov in pa oboroženo intervencijo ameriške sile.
Tisti, ki so na mehkih stolčkih, in ki jim je le za investicijo na Kitajskem, in ker jim ne bo treba v vojno, so zanjo. Toda Acheson — ako hoče biti previden državni tajnik, se ne sme izpodnesti takim zahtevam pač pa povedati resnico, dasi je posebno v tem slučaju za zvezno vlado in Trumanovo doktrino skrajno neljuba.
AcheeOn je senatu in drugim, ki so za nadaljevanje intervencijo na Kitajskem dejal, da je on proti vsa-{# nadaljni pomoči režimu, in sicer zato, ker je svojo vojno izgubil vzlk naši finančni, materiajalni in vojaški pomoči.
Poudaril je, da se Ciang Kaiškove armade niso hotelo rosno boriti in tako so zalogo ameriške municijo in drugega materijala padle v roke komunistični armadie Dejal jo, da so okoišiine v kitajski situaciji m, daj take, da bi bilo nesmiselno nuditi režimu, ki ni niti v najboljših priložnostih mogel izvojevati kakšno ztnago ali stati na svojih nogah še kakšno pomoč. Pojasnil je, da smo dali Ciang Kaišku po kapitulaciji Japonsko dve milijarde dolarjev v ekonomski in vojaški pomoči — in naravno — veliko mod vojno. Vzlic temu je izgubil Mandžurijo in vso kraje do reke Jangce (Yangtze). Niti se ne more vzdržati v južni Kitajski. Severna Kitajska je najvažnejša in ta je sedaj vsa pod oblastjo zmagovite takozvane komunistične armade.
Acheson jo senatorjem poudaril, da nacionalisti niso izgubili niti one bitke zato, ker ne bi imeli zadostne municijo ali modernega orožja. Z vsem tem jih je opremila Amerika v več kot v zadostni meri. Zato je večino to opreme zasegla protinocionalistična vojska in stroške pa je plačala Amerika.
Dalje je državni tajnik po pravici povedal, da si vse kitajsko ljudstvo želi miru. Ako bi Amerika podaljševala civilno vojno, bi si nakopala sovraštvo kitaj: skega ljudstva, sebi pa ogromno stroške in žrtve.
S tem so v krogih zvezne vlade priznali, da je bila
politika administracije na kitajskem polom vzlic o-
(Konec na 2. strani.)
Stalno zaposlenih sedaj 1,5196,000 manj kakor lani
Zvezni fttevni biro (Census Bureau) pravi v svojem poročilu, da Je bilo lotos v mareu 313,900 več stalno zapoalenih kakor v februarju, toda vslic temu prirastku je Število stalno zaposlenih letos sa 1,596,000 nižje kakor je bilo lanskega marca.
Za stalno zaposlene smatra zvasni števni urad vse one, ki delajo po 35 ali več ur na teden.
Število stalno zaposlenih lanskega marca je znašalo 45,734,-000.
Isti urad navaja, da se je Število brezposelnih v marcu v primeri s februarjem znižalo 53,000 toda Je še vseeno sa 727,000 višje kot pred enim letom.
Za brezposelne se smatra vse, ki so bres sasluška. A tudi tisti, ki delajo dan ali dva v tednu, niso dosti na boljšem.
Dalje pravijo ti podatki, da je bilo v marcu 7,797,000 delavcev Zaposlenih od 15 do 34 ur na teden, ali 1,933,000 več s skrajšanim delavnikom kot marca 1948.
Torej da se M brezposelnost letos kaj posebno znižala, ni dosti upanja. Rajše bo število onih, ki jim bo delavnik znižan, naraslo.
-J
Za zdravila v Slovenijo nabranih $7,017.95
Iz seznama prispevkov v sklad za zdravila, ki se jih pošilja v Slovenijo, in ga zbira SANS, je razvidno, da znaša skupna nabrana vsota do 31. marca $7,017.95.
Prispevala so podporna društva, razne druge organizacije in posamezniki. Poslan je nam bil seznam prispevkov, ki pe je preobširen v da bi ga v tiskarni mogli do časa postaviti sa objavo v tej številki.
Južna Afrika noče komunistov
Predsednik vlade Južnoafriške unije Malan je v zbornici izjavil, da mora biti komunističnih aktivnosti v njegovi državi konec. Za "komunistične aktivnosti" pa je v vladujočih krogih .te republike privilegijev smatrano vse, kar deluje ali pa se poteguje za kako napredno akcijo, ali pa ako se poteguješ za brezpravne črnce, sli za Indijce, ki' delajo na diamantnih ter drugih poljih v napolsuženj-skih razmerah. V zakonodaji so oboji brez zastopstva.
Ali veste, da Je Ameriški družinski koledar sa leto 1949 knjiga s tako izborno vsebine, kakršne ne dobite sa take majkan denar nikjer drugje? Naročite al Jo! Stene $1.50.	<
Jeza v unijah nad kongresom narasla
Člani zveznega kongresa so se minuli teden razpršili na kratke velikonočne počitnice ne ds bi v prvih treh in pol meseca zborovanja kaj prida sklenili. lamed takosvanih socialnih sako-nov, ki naj ščitijo malega človeka, ni bilo sprejeto drugega kot da se podaljša vladna kontrole nad stanarinami, toda ob enem so bile sprejete rasne določbe v prid iand-lordov", ki omogočajo novo zvišanje stanarine. Ob enem posamesnim državam in mestom spremenjeni sakon dovoljuje ukiniti kontrolo svesna vlada nad stanarinami, ako smatrajo ds ni več potrebne. Ksr i ms jo "resi estate" interesi v lokalnih sbornicah še več moči kot jo imajo v zveznem kongresu, si lahko mislimo kaj predatavlja taka rahla "kontrola" in pa tak sakon!
Bil pa Je sedanji sakon sele radodaren in rasaipen. Kako lahko Je dsjsti deiiar, ako ni tvoj, dasi člani zbornice niso bili i*, voljeni v tak namen pač pe de s ljudskim denarjem varčujejo ne pa da ga mečejo kdove vse
komu s lopato.
Za Marshallov plan bo šlo kakih nageljnih pet in pol milijarde in V pomoč državam atlantskega pakta sa oboroževanje tudi nekaj milijard. Dalje je kongres odobril IS milijard ss oboroževanje naše bojne sile:
NI ps še storil ničesar resnega glede stanovanjskega problema. Milijarde imamo sa vse — sa Grčijo, Turčijo in imeli smo Jih ss nacionalistično Kitajsko, sa Anglijo Itd., nimamo pa Jih sa gradnjo cenenih stanovanj, ksr te bi bil — "socialisem"! Ni-mamo denarja sa javno zdravstvo, ksr tudi to bi bil "sedali-sem"! Demokratska stranka — ake se spominjate, Je Imela v lanski volilni kampanji vse to v programu, republikanska Je cspljsls za njo in ko so demokrati tsko sijajno smagall, so se liberalci, kolikor Jih ni bilo s Wsllscsom, In unijski voditelji razveselili — češ, ps ae Je nam le posrečile napraviti is demokratske stranke res liberalno stranko, s liberalnim programom In liberalnim predsednikom
na čelu. Truman Jfe nekaj časa celo pretil, da bo šel spet nS turo pro*i kongresu kskor je šel lani, ako ne sprejme njegovega programa. A kongres je ostal trmast in Truman Je šel na daljše počitnice v Florido. Kongres je pod spretnim manevrom di-ksikratov in republikanskih torijev, ter bresbrišnosti ostalih poslancev in senatorjev predlogo sa obljubljene državljanske pravice črncem in drugim manjšinam kratke malo položil na stran, oziroma jo odvrgel. Mi smo rekli takoj po volitvah, da bo to storil, kajti svojih obljub ne misH izpolniti ne ens ne drugs strnnks.
Najbolj pa se Jese unijski veljaki, ker so bili v lanski kampanji (ako potegnjeni, da so potrošili sa demokratsko stranko in njene kandidate mnogo stotl-sočakov in potem pričakovali, da bo večina kongresa svojo glavno obljubo takoj izpolnila. Namreč da bo nemudoma savrgla Taftov-Hartleyjev akt. A Je še prav tam in prav tako veljaven kakor Je bil. Seveda kongresnik! govore
o njemu, a da bi na isvršltev svoje obljube kaj storili, to se jim nič ne mudi. In se Jim tudi ne bo. Kadar bo v nadomestilo res sprejet kak nov delsvakl sakon za reguliranje odnošsjev med unijami in delodejelcev, bo nov zgolj po imenu. Ker Imajo delodajalci vso politično meč, ker so tudi zakonodajalci ss sedanji gospodarski red, vštevši ogromna večina takosvanih unijskih vodij — bo naravne vsska nova delavska postava teka, da bo ščitila interese monopolov in ovirala "monopol unij".
Wagner jev akt Je bil ss unije najboljši kar jih je šs bile takih postav. Toda bil Js sprejet pod Rooseveltom — v ogromni kri si, ko se Je vtlekapital potuhnil In pustil Rooseveltu, ds gs Je rešil s dajatvami koncesij unijam, s drobtlnami brezposelnim In s velikimi posojili bankam ter drugim velekorporacijam.
Sedaj so finančni magnati na konju in v razrednem boju složni, delavske unije ps se tarejo med sabo. Ni Čudno, ds se Jih kongres nič ne šonira!
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Praznoverstvo v Zed. državah j kri devica Vodiška Johanca. Tuše vedno cvete. To vidimo spetjdi k njej so drli "od blizu in
daleč". Nekateri duhovniki, ki bi radi "svetih" čudežev če ne že radi drugega pa iz golega biznisa, so enako rekli kakor župnik v Syracuse, da so natač-
iz dogodka v mestu Syracuse v državi New York. 11-letna Shirley Anne Martins je poljubila na glavo napol razbit kip sv. Ane. In čudež je bil tu — sv. Ani so se vlile solze iz oči. Čudež je bil sporočen župniku pom-pejske Matere Božje, ki je prišel *in videl na lastne oči ponovitev čudeža. 2e prvi dan je stala pred dvonastropno hišico velika množica, mnogi izmed nje so molili, pobožne ženice so klečale, kjer je bilo kaj prostora in vile roke ter prosile sv. Ano, da jih naj usliši v tej ali v oni želji. Ljudi je prihajalo toliko, da je morala policija po ulicah, po katerih se pride do hiše, ustaviti avtni in tovorni promet. Čezdalje več ljudi je prihajalo. "Chicago Sun-Times" poroča, da je bila tudi telefonska postaja v Syracuse nad vse zaposlena, kajti ljudje so se obračali na cerkve, na časopise ali pa ako so koga poznali in od njih poizvedovali o "čudežu". 2upnik Rev. Francis Filrano od omenjene katoliške župnije pa je odgovarjal: "Da, videl sem na lastne oči!" O solzeče m se kipu sv. Ane so izvedli tudi katoličani v bližnji Kanadi in tudi oni so telefonično poizvedovali. Mala Anne pa je poljubljala glavo svojega patrona sv. Ano in ta se je solzila in ljudje pa molili. Ne sicer vsi, ki so prišli — nekateri iz gole radovednosti. Lahko pa bi pristopil k dekletcu kak pameten duhovnik in bi pogledal, kaj je vlila v glavico kipa in kako se je potem iz njega voda ispuščila v obliki solz. Tak pameten duhovnik je bil nekoč na ljubljanskem Rakovniku salezi-janec Valjavec. šel je na Gorenjsko pogledati, kako "Švica"
no videli, kako se Johanci iz-puščajo krvave srage. Valjavec ni verjel, pa je Johanci, ki je ležala na postelji, z naglico odvrgel odejo in videl: pod pazduho je imela gobo namočeno s krvjo, in kadar je hotela, pa se je kri malce pocedila. Rekli so potem, da je bila tista kri "tele-čja". Morda. Ampak ljudje, ki so se križali in molili velikemu čudežu, s katerim jih je potegnila Johanca, so bili še bolj "telečji".
V Newton, Mass., so bili iz jezuitskega učnega zavoda "Boston College" izključeni štirje katoliški profesorji (lajiki), ker so se pritožili, da se v tej šoli uči kakor se vzame, ali pa oboje; namreč, da samo ako si katoličan boš izveličan, in lahko si tudi učil, da si lahko izveličan tudi po kaki drugi krščanski veri, čeprav ne priznava papeža za svojega glavarja. Tem štirim profesorjem menda ni šlo v glavo, da so v jezuitskem kolegiju.
Gcorgi Dimitrov je postal svetovno znan komunist v času obravnave v Berlinu, kjer je bil obtožen požiga palače nemškega državnega zbora. Dimitrov se je sijajno branil in dokazal, da se je Hitlerjeva justica zarotila proti njemu. Ta sodni proces Je dobil svetovno pozornost in ns nsvzoče časnikarje iz tujih dežel je napravil Dimitrov zelo dober vtis. Ps tudi ns sodniks, ki gs Je mislil poslati v smrt, ps Je (Konec ns 4. strani.)
Nekaj o naših stvareh
Ameriški družinski koledar gre dobro izpod rok. Anton Jankovich v Clevelandu je naročil ie sto izvodov, Anton Zornik v Zapadni peni pa 50. Prod njima je pisal po drugo naročilo Tone Shular iz Kansasa— torej trije Toneti so drug za drugim dokazali, da delo le gre izpod rok, čeprav so ovire in zamude.
Mrs. Frances Vidmar je prodala ob priliki Prešernovega koncerta v Chicagu 18 izvodov koledarja.
John Turk nm čikaškem north side jih je naročil 12 izvodov, da jih razpeča med člani društva Slovenski dom št. 86 SNPJ ter med drugimi prijatelji. Joe Kosich iz So. Chieaga vprašu|e, čemu jtm niso bili koledarji 2e poslani. Pač zamuda. Rad bi jih razprodal med člane druš. st. 8 SNPJ. To društvo bo slavilo v nedeljo 15. maja v Hrvatskem domu, 9618 Commercial Ave. 45-letnico obstanka.
Največ obnovitvenih naročinin sta poslala minuli teden louis Barborich iz Milwaukeeja in L. Werdinek iz W. Virginije.
Ta petek 22. aprila se vrši redna seja kluba št. 1 JSZ. Po končanem dnevnem redu bo predaval Joško Oven o vtisih s svojega potovanja po Mehiki in po |užnih ter jugoiapadnih krajih Zed. driav. Vstop prost tudi nečlanom.
P ros veta je imela obširno oceno o letošnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja ter razna koristna pojasnila. Hvala za naklonjenost in sodelovanje.
Urednik Olasa SDZ (glasilo Slovenske dobrodelne zveze) je v prejšnji številki omenil, da bo imel oceno ra veaen.
V	Komentarjih v tej številki smo se dotaknili tudi Adamičevega intervjuva, ki ga je imel objavljenega v ljubljanskem Slovenskem poročevalcu.
Peter Benedict iz Kalifornije je poslal nekaj sugestij glede bodočnosti Proletarca. Bodo v prihodnji številki.	:
Herman Grebene iz Detr6lta piše, da bo za v prihodnjo številko, ki bo posvečena prvemu maju, poslal v obliki pozdravnih oglasov lepo vsoto "copakov" in oglas.
Odgovori na pisma naročnikov bodo poslani ta teden.
V	nedeljo 24. aprila se vrši v dvorani SNPJ v Chicagu premiera prvega slovenskega umetniškega fil« ma. Podrobnosti
o njemu so na 5. strani.
raoinw H. iwy
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chleafo, Ul.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; Si pol leta $1.75;
sa tatart lata $1 00.
Inozemstvo: za celo leto 93.00; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wrduettiay by the Jugoslav Workman's Publishing Co
Inc. Established 1906.
Editor................................................ Frank Zalta
Business Manager..................Clarence Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: united States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00
Foreign Countries, One Year $3.30; Six Months $2.00.
PROLETAREC
<391 S. Lawndale tvenue	CHICAGO 23,
Telephone: BOckwell 2-X8«4
Nodoljne milijarde za priprave so vsjso
Poslanska zbornica je dne 13. aprila odobrila v bodočem fiskalnem letu, ki pričenja 1. julija, šestnajst milijard dolarjev za večanje in izpopolnjevanje ameriške oborožene sile. To je največji proračun za armado, mornarico in letalstvo kar jih je ie kdaj bilo v zgodovini te dežele v mirni dobi. Od to vsote dobi vojna mornarica $5,018.873.600, armada $4,481,834,200 in za bojno letalstvo pa se bo potrošilo največ — namreč $6,212,800,000.
To pa še ni vse, kajti tu niso vštete milijonske vsote, ki jih trošimo v produciranju atomskih bomb, in razni drugi izdatki v zvezi z raznimi vejami naše bojne sile.
Jasno je, da zvezni kongres računa z gotovostjo na vojno in vsled tega nima nobene vere v mir, četudi so mod vojno in še nekaj let pozneje vse zavezniške vlade trdile, da se bore za graditev trajnega miru po svetu.
A kmalu se je začela ostriti ideologična vojna in pa tekma
za kontrolo na svetu, v kateri prevladuje aglo-ameriški blok.
%
Načelnik sovjetske delegacije Andrei Gromiko je na zboru Združenih narodov v New Yorku dne 13, aprila v dolgem govoru izvajal, da so Zed. države osnovale atlantski pakt z edinim namenom organizirati vojni napad na Sovjetsko unijo. V tam mnenju ni osamljgn. V Zed. državah se z ogromno propagando ustvarja vojno histerijo, ki je prekričala vse tiste skupine, ki delujejo sa mir. Ta propaganda dela vtis, da ker Rusija vojno hoče — dobro, dobila jo bo in propadla v nji.
Kongresnik Cannon je istega dne v razpravi o vojnem proračunu dejal, da ako se dogodi vojna z Rusijo, bodo naši bombniki zdrobili vse sovjetske vojaške centre v treh tednih. In atomske bombe bodo porušile vsa sovjetska mesta.
To se glasi tako kot sta govorila Mussolini in Hitler.
Trezni ameriški misleci, med njimi mnogo slovitih učenjakov, sv are pred to bombastiko, kajti ako potisnejo človeštvo v novo katastrofo, ne bo sedaj M zmagovalcev — kajti poražen hi uničen vsled vojnih poeledie bo ves svet.	%
Militarist in vojni propagandist! ne mislijo na posledice. Njihov poklic je vojna. Zelo pa nekateri med hjiaai dvomijo v evropske zaveznice atlantskega pakta. Pogodba določa oborožitev vseh članic pakta, kar bo stalo ameriške davkoplačevalce nadaljne milijarde. Čikaški Robert H. McCormick in bivši senator Burton Wheeler iz Montane pravita, da se Francije ne Izplača oborožiti, ker se ne bi v vojni nič boljše obnesla kot v vojni s Hitlerjem. Tudi nekateri ameriški časnikarji, nastanjeni v Franciji, pravijo, da se Francija — kar se ljudstva tiče, vojne boji. Kajti ie dve svetovni vojni sta se vršile veliko na njenih tleh in v drugi pa je bila vrh tega še tepena in prišla pod okupacijo. Velik del francoskega ljudstva, ne samo komunisti, ne goji do ftusijfe nikakšnih mrženj kot so jih do Nemčije in zato se bi ljudstva Že iz tega razloga ne moglo navdušiti za vojno s Sovjetsko sveso. Ob enem še vedno obstoja možnost komunističnega prevrata v Franciji in tedaj bi ameriška mu niči j a prišla "sovražniku" v reke. Senator Wheeler — ki je bil silen sovražnik Rooseveltove politike, pa je minuli teden, kp je bil na posetu pri Trumanu, reporterjefh dejal, da bi on oborožil zapadno Nemčijo, ker ona se bi z Rusijo navdušeno borila dočim se IVanciJa ne M.	%
V vojni s Hitlerjem ni francoska armada pokazala nikakega močnega odpora, dasi so jo takrat oglašali, da Je poleg Hitlerjeve najboljše izvežbana v Evropi. Belgija je pokazala le malo odpornosti, Danska in Luksemburg pa sta se poda Nemčiji brez boja. In Norvežka je bila s pomočjo pete kolone kmalu zasedena. Ako se bi armade teh dežel ne mogle spoprijeti z Rusijo boljše kakor so se s Hitlerjem, jih bo ameriška vlada zaman oboroževala in vojno breme bodo morale nositi v glavnem Zed. države in pa v kolikor bi pomagal imperij Velike Britanije.
Toda Američani računajo v novi vojni na peto kolono v sovjetskih "satelitkah"—posebno na Čehoslovaikem, v Jugoslaviji in na Poljskem. In zanašajo se na propagandno pomoč katoliške cerkve in pa na svoje — atomske bombe.
Tako napeto stanje bo trajalo do pričetka sovražnosti, ako se Washington in Moskva ne pobotata za ohranitev miru in pa diference med njima mirno izravnata. 2ai, da se v krogih ameriške vlade za tako poravnavo nič kaj ne ogrevajo — ker Trumanova doktrina pomeni "boj komunizmu vsepovsod" — torej tudi v USSR in v njenih zaveznicah. Vendar pa je Še čas, da se državniki pomirijo, prenehajo z "mrzlo vojno" in začno delati za vzajemnost pod okriljem organizacije Združenih narodov, sa kar je bila usta-novlena.
Socialistično g)lrnnfs hoče zgraditi raj na zemlji. A tudi pravico verovati v nebesa pO smrti nikomur ne odreka.
*	*r *
, Mi verujemo z Wilhelmom Liebknechtom, da Jc socializem brez demokracije psevdosotializem, in demokracija brez socializma psevdodemokradja. -N. L.
*	* ir	>
Nekateri delavci se sramujejo socializma. Stradanja ln hlapi
čevanja se pa ne sramujejo.
it ir ir
Harmonija nastane, kadar bodo vsi ljudje delavci in posestniki ob enem. Dokler tega ne bo, ostane rszredni boj, ki izgini
z rszredi. * 1	• •
*	* *
Kapitalizem ne more biti prijatelj delavstva ttdi že bi hotel. Kajti tedaj bi moral biti sam svoj sovražnik.
Obfsvnova proti enajstorid v New Yorku
Očividno je, da se je zvezna vlada z justičnim dbpartmentom na č*hi odločila ugonobiti komunistične stranko s sodnimi obravnavami, obsodbami in z zakoni.
Obravnava v New Yorku, ki ji načeljuje zvezni sodnik Medina, proti enajstim vodilnim komu matom, sicer ni prva — a razlika med to in prejšnjimi je, da Je obtožen ves strankin odbor in s tem itranka. ObtAznica pravi, da rujejo m delujejo za nasilno strmo-glavljenje obstoječe vlade in obstofečega družabnega reda.
V dokaz zvezni odvetniki čAa^o fazne resolucije, ki so bile iprejete posebno na prvih konvencijah komunistične stranke in pa :>ne, ki so bile sprejete na tajnih konferencah, a je bil na mnogih .udi kak vladni agent. Dalje čitajo stavke k rasnih razprav ameriških in evropskih komunističnih teoretikov in propagandistov.
Obtoženci izjavljajo, da sa s*aj program delujejo po demokratičnih poteh in da nikjer ne uče, da hi s revolucijo bo mogoče izvršiti preobrat.
Njihovi zagovorniki so skuftaH *aj?rv* tožbo razveljaviti, ker po sistemu izbiranja porote za mžno sodišče V flew Yorku pridejo v poštev le taki državljani, ki pripadajo imovitemu, konservativnemu sloju in beli raei. Argumentiranje med zagovorniki in tožitelji Je trajalo več tednov. Konično je bila porota vendar izbrana in v nji so Sedaj nekateri tudi iž. delavskega sloja ter eden zamorske polti.	i^j,
Tajnik stranke Dennis se zagovarja sam. Pravijo, da stane .a obravnava komunistično stranko* Odroma njen obrambni sklad pet tisoč dolarjev na tefen. In ker Še dblgo ne bo skončana bo to za K, S. zelo draga stvar.
Kot še na vsaki prejšnji sheni obravnavi tako so posebno na tej pozvani za priče bivši komunisti in pa taki člani stranke, ki jo ob enem agenti zvezne dfctektiVske agencije FBI. Zelo so se zagovorniki in obtoženci začudili, ko JI bil poklican za pričo proti njim Herbert A. Philbrick. On Je tlfcn K. S. v Bostonu že deset let in aktiven v nji. V enem njihovem klubu je bil prosvetni direktor ter člane poučeval e marksizmu in tenirtiztnu. Prispeval je v strankine sklade, pomagal v propagandi ter sprejemal odbore. Ves ta čas je o svojih aktivnosti ler o delu stranke in njenih čla-ndn obveščal FBI. Postal je detektiv za to agencijo na svojo- reko,
PREOSNAVUANJE JUGOSLOVANSKIH MEST V VSEH KRAJM DRŽAVE
V petih letih bodo vsa mesta števa higijenske in kulturo ; po-Jugoslavije spremenila svoj' do- trebe prebivalstva. Pri gradnji
sedanji izgled. V bližini mest bodo zrasle velike industrije, tgradili bodo številna stanovanja ta delavce.
Zunanjo sliko mest pa bodo spremenila tudi nova javna poslopja, ki jih terja nova ureditev države. Tako sedaj grade
Novi Beograd, ki bo peneana prestolnica nove sec. države Pričeli so ga graditi 11. aprila lanskega leta in se že po sedmih mesecih dela vedno jasneje kažejo obrisi bodočega mesta ni peščeni obali med obema največjima jugoslovanskima rekama Donavo in Savo.
Novi Beograd gradi mladina, ki Je dosegla Že velike uspehe. Poleg novih industrijskih železniških preg in cest so mladinci celoten prostor okrog 1000 ha nasuli s zemljo in utrdili obale reke Donave. Do konca lanskega leta je bilo pod streho zgradba tehnikuma Novega Beograda. Najvažnejša dela pa je letos mladina opravila na zgradbi predsedstva zvezne vlade, pri kateri bo kmalu njeno levo krilo pod streho.Letošnja dela pri gradnji Novega Beograda, ki bo imel 250,004 prebivalcev, predstavljajo trden temelj za dela v prihodnjih letih, ki bodo še večja.
V	LJubljani
so po vojni takoj zgradili Savsko kolonijo, sedaj grade stanovanjsko kolonijo v Šiški, katere obzidana površina bo znašala 30,591 kv. m. Prav tam grade svoja stanovanjska poslopja in industrijsko šolo z internatom tudi Titovi zavodi. Stanovanjski blok na Ambroževem trgu bo imel 5 stanovanjskih objektov. Vsega skupaj grade sedaj v Ljubljani 1,443 stanovanj. Večina teh stavb grade člani OF $ prostovoljnim delom.
V	Zagrebu
so pristopili h gradnji z novim regulacijskim načrtom, ki upo-
so gledali slasti na meteorolo-ško-klimatske faktorje, tako da bodo stanovanjski deli mesta Wez dima tovftrn. Največjo paž-njo pa so pdsvetili vprašanju prometa. Novi železniški vozel, nove železniške postaje o tem dovolj govore. Po novi Avtocesti bratstva in enotnosti bo Zagreb povezan z Beogradom, prav tako ga bo p njim vezala tudi nova vodna pot. Po tej poti bodo vozile Velike rečne ladje,
Wli^l. jfc-tA^,,. m i IA..*!«---a -
ooao razbremenjevale cesto in železnico. 6 kanalom Sisak-Zagreb pa ne bo samo Sava plovna do Zagreba, temveč se bo tudi Ofransko polje spremenile v ploden vrt glavnsgs mesta Hr-
Sarajevo raste v širino
V ustvarjalnem poletu v Novi Jugoslaviji ne poznajo zaprek. Kjer je stara ozka cesta ovirala promet, so jo razširili, kjer je bila na poti stara avstrijska ali "zediniteljeva" kasarna, so Jo podrli. Tam bodo zgradili središče novega, modernega mesta s širokim! cestami, polnimi zelenja. Tam bodo stale nove upravne zgradbe in desetnadstropne stanovanjske hiše, polne svetlobe in na staro kasarno se bo Še redko kdo spomnil.
280 milijonov dinarjev bedo porabili sa gradnjo novega Skoplja potem pa le 38 milj. Sa kanalizacijo mesta, 16 milj. sa obrtna podjetja, 6 milj. za mestna poljedelska podjetja in dva milj. sa novo tržnico. Cel 'turški del Skoplja bo porušen, od tako imenovanega "novega mesta" bo p* tudi le malo ostalo. Od starega Skoplja bodo ohranjeni samo kulturni spomeniki, trdnjava, Sahat kula, cerkve, džamije in Is nekatere druge znamenitosti, vse drugo pa bo porušeno, da bo dovolj prostora za novo mesto. Reko Vardar regulirajo fron-tovci s prostovoljnim delom, prav tako tudi Skopsko polje, ki bo dalo mestu 8,000 ha nove
(Nadaljevanje s l. strani.) gromnlm dajatvam nacionalistom, ki pa so niso hotoil boriti, pat pa so kitajski koruptni voljaki bogateli na stroške ameriških dajatev.
Vzlic tem Izkušnjam se le dobo Ijudjo, ki bi radi poslali tja našo armado in naša letala v masnih obll-koh, da bi z odkrito, diroktno intervencijo "rešili" kitajsko ljudstvo prod "komunizmom", osltomo Kitajsko sl obvarovali za naš kapitalizem In za koruptnl sistem Ciang Kaiškove sorto. Dean Acheson jim je povedal, dO na/ še glide Kitajske sprijaznijo z resnico kakršna je. Vilic temu $* kampanja sa odprto mlll-tarlstiino Intervencijo led. driav na Kitajskem le nadaljuje. tako ima torej tudi konservativni bean Acheson *ojo taiavo. In ameriška demokracija pa svoj madei.
zemlje.
Petega maja 1944 je izginila stara PedgoHca, lun ai estal niti kamen na kamnu.
Od 14,000 i j udi Jih je ostalo samo še 3,000, ki pa niso imeli stanovanj, ker je bila z mestom zrušena tudi stara turška "Mirkova varoš". Iz njihovih temeljev je pričelo rasti novo mesto.
Titograd	,
Tri tisoč strokovnih delavcev zida mesto. Njegoševa ulica je že zrasla, prav tako poslopja ministrstev, gledališča, kulturnih domov. Pri zgradnji pomagajo tisoči frontovcev.
Do temeljev porušeno mesto postaja vedno večje in lepše. Ti-tovgrad -se razvija v moderno mesto.
Prav na zapadnem delu države pa se je pričele dvigati novo mesto, druga prestolnica Slovenije, središče Slovencev iz Soške in Vipavske doline.
Nova Gorica
V tem novem mestu, ki bo imelo do konca letošnjega leta 15,000 prebivalcev in do konca petletke 30,000, bodo zrasle zgradbe, ki bodo pokrivale 5,000 kv. m. prostora in sa njihovo gradnjo je samo sa to leto odredila zvezna vlada 150 miljonov dinarjev.
Rožna dolina — najlepši in najbolj zdrav kraj nove Gorice, počasi dobiva lice stanovanjskega predela. Velike tovarne, kombinat lesne industrije, tovarna pohištva, ki bodo zgrajene v novem mestu, bodo zaposlile tisoče delovnih rok. Počitniški domovi, sanatoriji in bolnice pa bodo dale delovnim ljudem zasluženi počitek in zdravje.
FBI pa mu plačeval Članarino za stranko in za njtegove stroške, ki jih je imel s strankinimi aktivnostmi^ Jn skozi vseh devet let i,e njegove dvojne vloge ni noben član kaj sumil m so imeli zaupanje vanj vse do dneva, ko so izvedeli, da so imeli "ovaduha" ne pa revolucionarja v svoji sredi.
Philbrick je pristopil v K. S. v času pakta med Hitlerjem in Moskvo. Za prestidž komunističnih strahk je bil tisti pakt velik udarec, posebne ker so morali preko enega dne opustiti svoj boj proti Hitlerju In nacizmu in začeti s propagando proti (zavezniški) "imperialistični vojni". FBI Je hotel od takih zaupnikov kot je Philbrick izvedeti, kaj govore in debatirajo o tej spremembi med sabo komunisti zaupno in kako bodo usmerili svojo novo taktiko.
Za pričo proti tožencem je bil poklican tudi neizogibni bivši urednik Daily Workerja, sedanji izpreobrnjenec v katoliško vero —Louis Budenz. Naravno, da je poklican za pričo povsod, kjer je razprava ali pa preiskava proti komunistom. Ker je bil član njihovega ožjega zaupnega krožka, ve "veliko povedati".
RavnO tako je pričal proti nJim Mvši komunist Frank S. Meyer. Bil je komunistični organizator med dijaštvom čikaške universe in komunizem je študiral v Angliji. Ko je prišel v Ameriko, ga je ameriškim komunistom predstavil angleški komunistični poslanec Hary Pollitt. Dobil si je zaupanje med strankinim vodji in njegova prva nalofcl je' bila organizirati Ameriški kongres proti fašizmu in vojni. Potem Se mu je nekaj zamerilo, kakor Budenzu in več drugim, ki so pustili stranko in Jo potem napadali ter pričali proti nji na sodiščih in pred raznimi komisijami ter pred kongresnim odsekom
tz teh skušenj bi K. S. že dolga fahko vedela, da niti še na tako tajnih sestankih ni nič tajnega, ker je med navzočimi skoro da tudi kak tak, ki skrbi, da se tajnosti sporoči justičnemu department in FBI. In ob enem začne to povzročati med člahi sumni-čenje v drug drugega. Pcstbno v fc. S. Zed. držav vidimo, da je Justični department v nji s svojimi zaupniki "dobro zastopan".
V nedeljo 24. aprila pridite v dvorano S. N. P. J.
Predvajan bo prvi slovenski umetniški film
CHICAGO, 111. — Na 6. strani v današnji izdaji "Proletarca" • je priobČen zelo zanimiv članek z naslovom: Prvi slovenski umetniški film. Bdrite ta članek od začetka do konca. Ne bo vam žal. .
V tem članku je na kratko opisan najnovejši slovenski u-metniški film, ki je bil s veli ki m navdušenjem sprejet v stari domovini, in upamo, da bo enako ako ne še bolj tudi pri naših rojakih v Ameriki.
Ta najnovejši film in film "Gradnje" bo prvič predvajan na proslavi 4. obletnice osvoboditve Slovenije, ki se Vrši pod avspicijo Centralnega odbora čikaških podružnic SANSa. društev in klubov, v nedeljo 24. aprila 1949 V dvorinl SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave. Začetek programa bo točne eb 2. popoldne.
Prvotno se jO nameravalo ia
h
to proslavo vprizoriti igro ' Kralj ha Betajnovi", ker s o s p pa pojavile tehnične potežkoč* in ker je ta film tako za ni m. v, ce ba isti predvajal na tej proslavi* namesto igre. Vstopnico, ki so Izdane za Igro bodo enako veljale 2a vstopnico k tej filrfiski predstavi.
Vsi dosedanji filmi, katere je SAfcS dobil iz stare domovine, so bili od naših rojakov pohvaljeni, toda ta najnovejši film bo pa prekašal vse prejšn? ne samo po svoji vsebini in tehnični dovršenosti, ampak tudi zato, ker je velikost tega filma (in filma "Gradnje") 35 milimetrov med tem, ko so bili prejšni*samo 16 milimetrov, ali skoraj še enkrat manjši kot je ta najnovejši film, oziroma filma. Te znači, da bo slika večja in jasnejša, ker velikost filma je ista, kot jih uporabljajo splošno v gledališčih premičnih slik.
Uljudno vabimo vse naše rojake in rojakinje Iz Chicaga in okolice, da se te proslave , predstave novega filma polno-štcvilno udeleže, zakar jim ne bo žal, ampak žal jim bo, ako tega filma ne bodo videli. Vstopnina je samo 75 centov po osebi. Na svidenje 24. aprila, t. 1. kliče in vabi, .	Odbor.
Preiskav* po ntsrtfah prepozne
V lllinoisu je izven Chieaga 218 javnih ln privatnih bolnišnic in governor je ukssal, da jih morajo državni inšpektorji vestno preiskati.
Enako odredbo je izdala či-kaška mestna uprava. Polurili pa so se i tem odlokom vsled požara v bolnišnici sv. Antona (katoliški zavodi v Bfftnghamu v južnem lllinoisu, v katerem > je agortflo 75 bolnikov ln članov bolniškega osebja.
V Chicagu v treh mesecih no cestah 121 ubitih
Od 1. januarja pa da do 9. aprila je bilo na čikaških cestah v avtnih nezgodah 121 ubitih *ft 8 manj kot lani v enaki dobi. Toda Število ubitih po vsi Ameriki je bilo letos v prvih treh mesecih znatno višje kakor lani vtenakem času.
t ._I- ti; . ■ k-	t"* "	.''■>■'
Tole mi ne gre v glave ?
" Cemu pblltftkl toliko govore, da so sa mir a ob enem poveličujejo oboroževanje, to ml Mika-ko« ne gre * glave! Velesile te o le nlktfll eboreževale do •eb v interesu Miru temveč ved-
3 ali Is btvojevalnih namenov j pa vsled pripravljanja u spopad S kako tekmujoče silo. Ipkn Je bile prej In Is enakih nagibov smo v oboroževalni tekmi sedaj.
PRIPOVEDNI DEL
Mišico Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
Njih sanje so otopele, njih idealizem se je razbil, obtičal nekje v svetoivanovski ilovici in ni mogel izvleči nog iz blata.
In zato so tudi z nezaupanjem, z odmikanjem gledali nova človeka, ki sta vdrla v njihovo umirjenost. Ne da bi mislili, se jim je vendar zdelo, kakor da nekdo po sili moti njihov mir, da jim spravlja v nevarnost njih borni kruh. Njih srca so bila hladna, zaprta.
"Klerikalci niso," je dejal Matija Gizi, ko sta govorila o njih, "toda klerikalizem jih je zastrupil, če že ne ubil. Duše jim ubija," se je popravil. Da, zdelo se je, da jim resnično ubija duše. Nato je dodal: "Moral bom od tod, da se te vsaj malo privadijo. Zdaj so še tako napeti... In tudi do ljudi še ne morem. Nikamor ne moreva." '4
Nista mogla nikamor. Sla sta lahko samo na sprehod po cesti. Zakaj drugod je ležal sneg in so bile le ozke gazi. Edino po cesti je bila pot širja in shojena in edino tja sta imela pravico. Samo tam nista bila sumljiva.
"Od( daleč je kraj lep," je dejal Matija, ko sta gledala na
ti pisateljskim maniram. Saj so nam nekoč rekli v Šoli, da so vsi veliki pisatelji bili tudi veliki pijanci —
"Mica, to so ti rekli kje v gostilni, ne v šoli," se je zarežal Sušnik.
"Tudi v gostilni se pove marsikatera resnica," je odvrnila ona, ne da bi jo bilo kaj sram. "Pa recite, da ga Vodnik in Prešeren nista? In Cankar se je v pijanosti pobil, mar ne?"
"Mica, ne kvantaj," jo je miril Ko/irad. "Gospod Klemene ni Koren. Oni prenese take stvarnosti. — Veste," se je obrnil k Matiji. "To so nekje žužnjali in je pobrala. Vsa čast Prešernu. Ko sem bil v gimnaziji, sem se učil njegovih pesmi na pamet, tudi Cankarja sem nekoč bral, da odkrito priznam, nekoč ... Zdaj se mi ne ljubi mnogo..."
"Mar naj bi iz hvaležnosti brala slovenske knjige ko pa naju domovina preganja?" j e vzklinila Mica.
"Kaj so vaju preganjali?" je vprašal Matija začudeno.
"Pa še kako!" je vzklinila Mica, kar pa je Konrad nekoliko popravil:
Veste, človek rajši sam gre
»	/	»	'	V	»J
celotno podobo Svetega Ivana,tod nje daleč proč, da si ohrani
zbranega na položnem hribu. "Če pa mu pogledaš od blizu v srce in dušo, te kar zazebe. Vse ljudi so ubili," je govoril bolj zase kakor Gizi. 'Tisoč let so jih ubijali in niso dopustili, da bi se ljudje vsaj malo dvignili. Ne, ljudje po njihovem ne smejo naprej."
Ne, nihče ni smel naprej. Tudi učitelji so morali čepeti, kjer so bili. Pri Svetem Ivanu so čepeli v težki ilovici, ki jih je ubijala.
Preden sta odšla, sta Sušniko-va le ujela Klemenčeva in ju kratko in malo zvlekla k sebi v sobo. "Saj se nismo sprli, kali?" je kričal Sušnik, sedeč za obloženo mizo pri pijači.
"Te dni vaju motiva," je rekla Mica, ko ju je potisnila k mizi in jima že ponujala vsega. "Pri nas je vedno grozen ropot," se je smejala. "Toliko ljudi prihaja! Pa saj ne moreva biti brez njih, čemu bi se cmerila, ne Konrad?" je rekla in položila možu roko na ramo in sedla k mizi, tako kakor je nekoč sedala na pošti, da so njene polne prsi obležale na mizi, ne da bi jo vsaj malo motilo, ko ji je obleka odstopila na prsih in je bilo videti oble dojke, ki jih otroci niso izmo-zgali.
Sušnik se je hahljal, ponujal Klemenčevima pijačo in se skoraj čudil, da tako malo pijeta. "Bi vas že navadil!" je govoril.
"Pravijo, da tudi vi pišete," je rekla Mica. "Pa kako, da potem ne pijete? To je vendar pro-
svoj mir. Ne morem teh žalostnih slovenskih razmer. — Ali traokirate? Ali preferansirate?"
"Včasih sem," se je Matija, ne da bi vedel zakaj, nekam žalostno nasmehnil.
"Jutri sva zadnji dan tu — malo sva zavlekla — pridite no k Podlesku. Podnevi tam mečemo. Tja pride tudi Plavšek. Morda se vam čudno zdi, he? Kaj pa na i počne človek na vasi, vas vprašam? Naj se ukvarjam s politiko tu pri Svetem Ivanu? Lacherlich! Politiko je vzel župnik v zakup za vse večne čase in kmet ne bo nikdar drugače mislil, kakor misli in hoče župnik. In nazadnje, zakaj bi se ukvarjal s kmeti? Potem se lahko ukvarjam tudi z žabami v mlaki. Pusti Jako pri mini! Midva bova lepo v miru živela. Otrok nimava in mi je malo mar, kako bo na svetu. Poleti bom zaprosil za pokoj, potem pa se vrneva sem v svoj domek in takrat bom vrgel križ čez ves svet: pojdi, svet, kamor se ti zdi, meni pa daj mir."
"Ali bi čaja, gospa Giza?'* je vprašala Mica.
"Aber ja!" je vzkliknil Konrad. In že je Mica pohitela po čaj, ki ga je očitno imela sku-hanega kar poln lonec. Nalila je čaja ln ga ponudila vsem in spet sedla k možu.
"Uh," je rekla Gizi."Tako mlada sta, pa se nimata nič rada, jaz pa se še zdaj rada stisnem k možeku, ne Konrad?" In res se je stisnila k njemu.

PRISTOPAJTE K
e e
m
e
e
•
e
e •
e
e •
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DKUSTVA. DESET CLANOV(IC) JE TUBA ZA NOVČ DRUŠTVO
■ NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
66
Ns retails* sa Mrefteee flrftave (IivumM Ckleaga) la SS.M aa lete; Mi« sa pel tola; |I.H aa šetrt letat «a Chleage ta C—k Co., SS.5S sa eele lete; $4.71 sa pel leta; sa Inosemstve f U.
e
e •
e
c,
Naslov sa list in to|niitvo 11
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
e e
: e e e e e e
e •
11 e e e e
"Aber ja, Liebchen," je dejal Konrad. "Ko se že moraš, pa prav k meni!"
"Tako življenje bi moral človek opisati," je dejal Matija Gizi, ko sta bila v svoji kuhinji. "Na eni strani bi opisoval grozote vojne, življenja sploh, na drugi pa to idilično, odmaknjeno življenje..."
"Napiši," je odvrnila. On pa se je grenko nasmehnil: čutil je, da nima moči.
Ko sta odhajala spat, ji je dejal: "Ali ne bo strašno, ko bom jaz nekoč tak Konrad, ti pa taka Mica, kaj?"
Gledala ga je nekaj časa, nato pa se zasmejala: * "Midva ne bova postala taka. Saj vendar njiju ... preganjajo, ne?"
"Da," je pritrdil Matija. "Ampak tisto o žabah in politiki je bilo dobro. Mislim, da sta sama največje žabe..."
4
Naslednji dan ga je le zvleklo k Podlesku. Ne da bi igral. Hotel je nekaj videti, ne da bi vedel, kaj je ta "nekaj", kar bi rad videl. Tista primera o žabah v mlaki in politiki mu ni šla iz misli.
Našel je vse tri može sredi partije preferanse. Pozdravili so ga z veseljem, ne kot Matijo, ki ga je mislil župnik in kaplan, temveč takega, ki bo odigral partijo preferanse ali taroka ali tudi šaha. Prisedel je in gledal igro, hkrati pa nje, poslušal njihove kvartaške dovtipe in mislil na to srečno življenje "žab", ki Jih vse dogajanje na svetu ne more vznemirjati. Gledal je starega žandarja, ki je napeto mislil na igro, ker bi rad dobil vsaj za eno cigaro, vmes pa pohitel streč kmečkim ženskam in dekletom, stisnil tej ali oni roko, ali jo celo rahlo udaril po zadnjici, ko je šel mimo, in se pri tem hahljal, ko se je spominjal sladkosti greha pri takem belem telesu. Matija je gledal majhnega okroglega Plavška, ki je kakor Podlesek napeto mislil, a ne zato, da bi dobil za cigaro, marveč da bi mu ne bilo treba plačati oderuhu te cigare, pa pri tem pogledoval na uro, če je že-čas, ko ga bo "soproga" čakala domov. Gledal je Matija "politično žabo v luži", Sušnika, ki ga je domovina preganjala, pri čemer najbrž niti domovina ni vedela, zakaj ga preganja, niti on sam, ko je vendar bil zdaj tako pošten, miren državljan, ki politiko prepušča župniku in njegovim žabam, sam pa je, pije, je, kvarta, pije in je, in zvečer lega k svoji mesnati ženi, ki mu že podnevi razgalja pred očmi svoje polne prsi, pa se ponoči valja ob njem z vsem svojim mesom in s svojo neutešno hotljivostjo, pri čemer U iznemogli Sušnik izreka nežne besede "Liebchen", ob vsem pa še misli, ali se je ta Mica vendarle kje "spotoma" predala svojemu še edinemu oboževancu Žagarju Rožiču, ki mu jo, kakor je sumil, krade vselej, kadar se vrneta.
Gledal je Matija to "idilično, vaško" življenje, kjer je politika prepuščena župniku in njegovim "žabam v luži", kolikor mu te politike ne krade Sušnikov oskrbnik Miha, ki doma otrokom razlaga o revoluciji, o novem svelu, in ki ima sina v Zagrebu, kateri govori o buržujih in o tem, da "prihaja čas, ko bomo pometli z njimi", kjer pa hkrati mladi, nekoč idealov polni učitelji, z mrzlimi srci posedajo po sobah, mislijo na svoje vsakdanje ljubezni, ki se bodo nekoč, ako pojde vse v miru naprej, prelevile v ljubezen Micine vrste, pa se pri vsem boje edino tega, da bi se jim ne bilo treba preveč srečevati s Klemenčevima, ker bi jim to lahko zelo škodilo, ako župnik izve.
Naslednji dan sta se Sušniko-va odpeljala. Hiša je bila prazna. V njej je še zaudarjalo po razlili pijsči, po cvrtju in spotenem debelem Micinem telesu, dokler se Miha ni spravil ribat podov, dokler ni odprl oken in spustil v prostore ostrega zimskega zraka.
V hiši je bil spet mir, nekaj domačnostnega se je naaelilo v ta dom. Nič zato, če Matija ni mogel pisati, če ni mogel priti do src ljudi pri Svetem Ivanu, čutil je, da pride tudi za to čas. (Dalja prihodnjič)
Deček: Čemu se naj bojim "rdečkarstva"? Saj sem jih poslušal, ko so rekli, da nam hočejo dobro!"
"Da, teko govore, a ko bodo meni vse vseli, kaj bo tebi ostalo?" "Nu — morda pa bomo potem vsi vse imeli!"
V čem je revolucionaren pomen kmečkih uporov in Matije Gubca
V letošnjem Ameriškem družinskem koledarju na 2. strani je Radaušaov kip "kmečkega kralja" Matije Gubca. V zgodovini slovenskega in hrvaškega naroda je Gubec nesmrten, ker si je upal pod vzeti kmečke upore v najtežjih okolščinah. Bil je poražen in mučen. Na zagrebškem trgu 15. februarja pred 376 leti je bil kronan za "kmečkega kralja" z razbeljeno krono. Duhovščina Je U strašni zločin spremljala z blagoslovi in ljudstvo pa je klečalo ter molilo, da se bi taki uporniki, kakor je bil Matija Gubec nikdar več ne pojavili.
Sledeči članek vam podaja nekaj zgodovine o poglavju, v katerem je živel, delal in se boril Matija Gubec: Proti koncu srednjega veka se
je začel fevdalizem razkrajati, ker je postal ovira za družbeni
razvoj. Fevdalizem je v zgod- , . ~	, „
njem srednjem veku pomenil da e S te4mPa * Jg« frvdali*
...	. . . . .	. VPlPlwUKtmlr \i ilrniv«ji ITunin.
ja mu niso mogli odvzeti. Kmetje so prodajali svoje produkte za vsako ceno, zato so cene pa-
socialni, gospodarski in kulturni napredek, ko pa je prišlo do novih iznajdb in do odkritja Amerike, so začele fevdalne spone zavirati vedno bolj se razvijajočo trgovino in obrt, kar je pač moralo povzročiti velika socialna trenja, iz katerih se je začelo porajati meščanstvo. Družbeni proces razkroja fevdalizma in pripravljanje* tal za novi meščanski družbeni red pa so v 16. stoletju spremljali na Slovenskem važni zgodovinski dogodki
in pretresi, ki so imeli Bfobok!P°dko.p"val t,a	8°*P°"
vpUv na vse zaodovinsko doBa-1dl' a krePU meščanstvo. Na tej
vpliv na vse zgodovinsko doga Janje slovenskega ljudstva. Pri tem mislimo predvsem na reformacijo in kmečke upore.
V .začetku je reformacija pomenila upor porajajočih se meščanskih slojev proti fevdalizmu, ker je bil katolicizem njegov ideološki izraz. Ko pa je revolucionarna ideja, ki je bila zapo-padena v reformaciji, vzplamtela
veleposestnik v škripce. Uvoženo blago je bilo drago, odtod besno iskanje denarja pri kmetih, rastoči davki, brezobzirno izkoriščanje, poskus prenašanja vseh bremen krize na kmeta itd. Ta pritisk pa je samo okrepil kmečki upor. Fevdalni sistem ie zabredel v brezizhodno situacijo. Prišel je v nasprotje s samim seboj: razširjal je škarje med poljedelskimi in industrijskimi (kolonialno blago in izdelki obrti) cenami, s čimer je
osnovi so se razvneli kmečki upori, ki so jih turški napadi vojaško-tehnično pripravili. Kakor so na eni strani izvežbali kmečke množice v rabi orožja, tako so temeljito diskredltlrali državni aparat. Vera v nedotakljivost sistema je bila porušena in ustvarjena so bila tla za revolucionarni boj slovenskih kmetov. Zahteve, ki so jih po-
v upor kmečkih množic proti stavljali uporniki r^ajoJ^ plemstvu, se je meščanstvo tega blli t[upor7vsaj spočetka pove-revolucionarnega vala ustrašilo, čini ^ne akcijVTnepo^ed-
"r -mi gospodarskimi zaht^mi,
varni. Zato je tudi Luter v začetku pozival na oborožen upor, kasneje pa se je obrnil proti revolucionarjem in je podprl plemstvo. Podobno se je zgodilo tudi na Slovenskem, kjer je Trubar pozival ljudstvo, naj pokorno prenaša vse krivice s strani plemstva. V tem je tudi glavni vzrok, zakaj so se slovenske kmečke množice kmalu odtujile protestanstvu, ki ga je pri nas v glavnem predstavljalo tuje nemško plemstvo. Kljub vsemu temu pa nihče ne zanika dejstva, da je ravno reformacija zanetila revolucionarna gibanja, ki so skozi vse 16 stoletje stresala temelje propadajočega fevdalizma.
V 15. in 16. stoletju se je položaj slovenskih kmetov močno poslabšal. Z naraščanjem trgovine se je povečal tudi obtok kovinskega denarja. Graščaki, ki so se prej zadovoljili z malim in katerih zahteve so bile zato omejene v glavnem na kmečke pridelke, so začeli vedno bolj odirati kmete ter zahtevati od njih visoke dajatve, da so lahko prišli s prodajo pridelkov do potrebnega denarja. Trpljenje ljudstva je postajalo vedno hujše tudi zaradi trajnih bojev med Habs-buržani in celjskimi grofi, zaradi stalnih turških napadov, ki so popolnoma opustošili slovensko zemljo. O tem piše Sperans v svoji knjigi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, naslednje.
"V takem položau je kmet segel po samoobrambi in pričel skrivati denar, kajti če so mu odvzeli zemljo, skritega denar-
ki največkrat niso segale preko okvirov fevdalne družbe. 2e geslo "za staro pravdo" nam kaže, da si kmet v svoji zavesti ni mogel ustvariti slike bodoče družbe, novega družabnega reda,temveč si je želel vrnitve onih č^sov, ko fevdalni pritisk še ni bil tako neznosen.
Toda taka je bita. le zunanja oblika te akcije, nje^a vsebina pa je bila globoko revolucionarna. Kmetje so hoteli oblast, svoje ■ predstavništvo, torej demokracijo, odpravo carin, torej svobodno trgovino, osvoboditev tlake, desetine in vseh dajatev, torej odpravo fevdalnega razmerja. Od čisto gospodarskih so tako prešli k velikim političnim zahtevam, ki so bile kasneje tu* d i izhodišče francoske revolucije. V teh kmečkih puntih imamo torej prvi zarodek meščansko demokratične revolucije.
Vztrajno se ponavljajoči kmečki upori so dokaz, da se je sem preselilo težišče revolucio-name energije slovenskega ljudstva. Ono je bilo v teh časih nosilec družbenega napredka na slovenskem osemlju in četudi je bilo premagano, ja ta boj vendarle rodil plodove, ki so dali ožlvljajočih sokov ljudstvu, za katerega se Je zdelo, da
ga je zgodovina obsodila na smrt. Kmečki punti so bili sre-dotežen činitelj. Izpopolnila jih je slovenska protestantska knjiga. Slovenska misel je živela obe naslednji stoletji v globoko uklesanem spominu na burno stoletje skupnega boja zoper fevdalno gospodo, kajti nič ne more tesneje povezati ljudi med seboj kot skupen poraz in skupno upanje v končno zmago. Brez pretiravanja tedaj lahko trdimo, da so reformacija in kmečki upori položili temelj slovenskemu narodu."
Od teh kmečkih uporov je bil največji slovensko-hrvaški upor leta 1573, ki ga je vodil Matija Gubec. Povod tega upora je bilo nečloveško samovoljno ravnanje s kmeti graščaka Franca Tahija v Stubici in na Susedgradu. Preganjal je kmete, jim nalagal vedno višje dajatve, jih zapiral v temnice ter jih kaznoval s telesnimi kaznimi, tudi če niso bili ničesar krivi. Posegal je tudi v njihovo družinsko življenje in jim oskrunil mnogo deklet in žena. Kmetje so se zaman pritoževali na Dunaj, zaman so iskali pravice, zato so sklenili, da si bodo pomagali sami. Zapeli so se pripravljati na upor. Najprej so bili manjši upori proti Tahiju samemu, pozneje pa se je razplamtela borba proti vsej gospodi brez razlike. Vsi kmetje ob Savi, Sotli in Savinji so se razgibali. Uporni kmetje so v Stubici izvolili "vlado" treh mož. Na čelu jim je bil Matija Gubec, imenovan beg, Ivan Pasanec in Ivan Mogaič. Poleg tega je bilo treba urediti tudi vojsko. Za vrhovnega poveljnika so proglasili Ilija Gregoriča. Zunanje znamenje upornikov je bil zimzelen, ki so ga nosili za klobukom.
Nameni upornikov so bili da-lekosežni. Z bojem "za staro pravdo" naj bi se rešili vsi slovenski in hrvaški kmetje iz oblasti gospode. Odpravili naj bi se tudi vsi uradniki, ki so pobirali davke in naklade, vse mitnice in carinske postaje, da bi še odprl trgovni svoboden promet do morja. Če bi v svojem boju uspeli, bi bili kmetje ustanovili v Zagrebu skupno cesarsko vlado za vse slovensko-hrvatske pokrajine. pobirali bi sami vse davke in naklade ter poskrbeli za varnost Krajine proti Turkom.
, Glavni del kmetske vojske je po Gregoričevnem ukazu ostal pri Stubici. Gregorič je krenil čez Sotlo in zavzel Brežice, del njegove vojske pa je pod poveljstvom njegovega kapitana Ku-pinca prodiral proti Krškemu. Tu so se kmetje 5. februarja 1573. srečali z uskoškim poveljnikom Thurnom, ki jih Je pognal v beg. Naslednji dan je divjala huda bitka pri Kerestin-cu in Mokricah, kjer je plemič Alapič s konjiki grofa Zrinske-ga in drugimi četami pobil okoli 1000 kmetov. Uskoki in druge čete so zažigali koče upornikov, Jim plenili živino in imetek, kakor so delali Turki. Gregoričeve čete, ki so naletele na dobro oboroženo vojsko štajerske gospode, so bile tudi poražene. S temi krvavimi p6razi je prišla vrsta na glavnino kmečke vojske v Zagorju. Banska vojska
pod vodstvom Gašparja Alapiča se je s pet tisoč možmi bližala kmečki vojski, ki je štela še kakih 8,000 mož in ki se je utrdila na Stubičkem polju. Dne 9. februarja 1573. je prišlo na tem polju do hude bitke. Kmetje so se zelo hrabro držali, tako da se je baje v štiriurnem boju nagibala zmaga že na njihovo stran, dokler ni slednjič konjenica omajala kmečkih vrst in jih zapodila v beg. Po sporočilu sodobnikov je obležalo mrtvih 5,000 kmetov. Od vodij je padel Mogaič na bojnem polju, Gubca in Pasanca pa so ujeli in ju odvedli v Zagreb ter ju 15. februarja umorili na Markovem trgu. Najprej so ob nečloveških mukah ubili Pasanca, potem pa so Gubcu z razbeljenimi kleščami trgali meso, ga ustoličili na razbeljen železen prestol, mu na glavo pritisnili žarečo železno krono in mu slednjič telo razee-tverili kakor razbojniku. Tako se ie končal ta največji kmečki upor, ki so ga plemiči zadušili v krvi. Spomin na ta upor, na to veličastno revolucionarno akcijo, pa je ostal in je pričal o živi sili slovenskega ljudstva, ki ni hotelo umreti.
Demokracija v Texasu
Senatna zbornica države Texas je soglasno odobrila predlogo, da se izključi iz šole vsakega dijaka, ako se mu dokaže, da je udeležen komunističnih aktivnosti ali član komunističnih frontnih organizacij.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.)
Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 24. aprila v dvorani SNPJ.
Slovenski dom št S€ SNPJ —
praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave.
Družabni klub Slovenskega centra—veselica ob prililki dokončanja predelave spodnjih prostorov in dvorane v soboto 14. maja v S DC.
Društvo Delavec št 8 SNPJ — sla vn ost 45-letnice v nedeljo 15. maja v So. Chicagu.
Klub št. I JSZ— piknik v korist Proletarca v soboto 9. julija pri Keglu v Willow Springsu.
Pevski s bor Prešeren -—piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Druš št. 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Pioneer št 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta, So. Albany ter 26th St.
Progresivne Slovenke, krožek 5t. 9 — proslavitev druge obletnice krožka s programom in plesno za-' bavo v nedeljo 16. oktobra v dvorani SNPJ.
Pevski sbor Prešeren —jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chicago na So. Kedzie Ave.
••oooooeoeeoooeoooeeeoooeo
o
: BARETINCIC A SON j
POGREBNI ZAVOD *
ToL 20-SCt	S
424 Broad Street
JOHNSTOWN« PA.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
LETNIK 1949
Vsebuj« ŠTIRINAJST povesti in drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PETNAJST posmi, DEVETINDVAJSET slik in pa koledarsko tor razne drugo podatke.
cena samo $1.50
NaroČila naslovite
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Ave.
Chicogo 23, III.
t
PftQLETAKK April JS, 1*4 U
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
DOESN'T FRIGHTEN ANYONE!
NEKAJ O PAJKIH
Ji Konec s 1. strani) potem poslal nekoga drugega, napol slaboumnega človeka. Dimitrov je bil nato deportiran na posredovanje sovjetskih oblasti v Rusijo v zameno za par nemških jetnikov, ki so bili tam zaprti. Ako bi bil deportiran v Bolgarijo, bi ga radi njegovega prepričanja čakala ječa, ako ne kaj hujšega. V Moskvi je postal tajnik komunistične internacionale in v tej službi ostal dokler ni bila med vojno razpuščena. Po porazu osišča se je vrnil v Bolgarijo in postal predsednik njene vlade. Bil je prijatelj jugoslovanskega Tita toda samo do izjave kominforma proti njemu. Potem ga je napadal z Moskvo in drugimi vred, ki so podpisali izjavo proti Titu in njegovi "kliki". Sedaj je — kakor je bilo minuli teden poročano, šel radi slabega zdravja Dimitrov na okte-vališče v Rusijo, pred njim pa je bil odstavljen podpredsednik vlade Trajko Kostov. Diplomatic^ krogi na Dunaju in v Londonu iz teh dogodkov sklepajo, da Moskva tudi z Dimitrovo-Kostovo vlado ni »bila zadovoljna, kakor ni s Titovo-Kardelje-vo-Ran^ovičevo v Jugoslaviji. Glede Titove se to ve, ne pa še točno o teh naglih nepričakovanih spremembah v Bolgariji.
Angleški ministri so pojedli na konferenci v Shanklinu preveč slanine, zato sta bila lastnik gostilne, kjer so obedovali, in pa ravnatelj kooperative, obsojena vsak na $8 globe in vsak mora plačati tudi $40 za sodne stroške. Slanina se v Angliji deli po odmerkih — obsojenci pa so šli preko zakona in premier ju Attlee ju ter drugim članom vlade servirali te delikatese kolikor so jo menda želeli. Pa recite, da v Angliji ni demokracije! Toda obsojen je bil na globo le prodajalec, in pa gostilničar, ki je slanino serviral, ne pa tiati, ki so jo pojedli in plačali kolikor je znašal račun.
Louis Budenz ni bil tak svetnik za kakršnega ga sedaj predstavlja l(atoliški tisk in katoliški oder, pa čeprav je postal iz Savla Pavel kar'se komunizma in klerikalizma tiče. Ko je na obravnavi v New Yorku nastopil kot priča proti svojim enajstim obtoženim bivšim tovarišem, so ga zagovorniki toženih vprašali tudi o njegovem karakterju in moralnem ali pa nemoralnem življenju. Zagovornik Gladstein ga je vprašal, kdaj se je poročil s svojo ženo Margareth. Odgovoril je, da 11. oktobra 1945 v katedrali sv. Pa trika v New Yorku. To je bilo istega dne, ko je izstopil iz stranke ter odpovedal službo pri Daily Workerju. Gladstein ga je nato vprašal, ali je res ali ne, da je s to sedanjo svojo ženo živel skupaj tudi prej, kot da sta poročena, a nista bila. Priznal je, da je to res, ampak živel je z njo neporočen zato, ker še ni imel razproke od svoje prve žene. Katoliška cerkev navadno ne poroči cerkveno nobenega razporocenca. Ali je v Budenzovem slučaju dobila od zgoraj dovoljenje napraviti izjemo? Ali pa mu jc morda prva
žena že umrla.
, •
V Atenah se je v tednu z dne U. aprila po dolgih pripravah pričela obravnava proti dvema komunistoma (pa če sta ali nista) ker da sta umorila pred letom v Solonu reporterja ameriške radio družbe CBS, George Polka. Našli so ga ustreljenega in zvezanega v solunskem zalivu. Ker je bil George Polk objektiven reporter in o grških gerilcih simpatično poročal in ob enem ni molčal o grehih korupciji grške vlade, nepristranski opazovalci niso verjeli, da bi umor mogli izvršiti komunisti, oziroma kak član grške osvobodilne fronte. Polk je prišel iz Aten v Solun od kjer je nameraval k tedanjemu gerilskemu poveljniku generalu Markosu na intervju. Cilja ni nikoli dosegel in vzelo je od njegovega odpotavanja iz Aten in predno so ga našli v zalivu precej časa Vlada je takoj zatrdila, da zločina ne bi mogel izvršiti nihče drugi kakor komunisti, kakor da ni ona zločinsko pomorils nešteto nedolžnih ljudi samo
zaradi prepričanja. Ako je človek, ki je Polka ustrelil, ga zvezal in vrgel v morje komunist, je bil zelo bedast komunist, kajti ako bi bil pameten, ne bi ubil prijatelja svojega gibanja. Pravega zločinca, kateri je baje oddal strel* oblast še nima pod ključem, pač pa samo njegovega pomočnika. Koliko spletk je za takimi aferami, tudi to se bo enkrat izvedelo. «
Louis Adamič se je v krogih SNPJ radi svojega intervjuva, ki ie bil pri občen v ljubljanskem "Slovenskem poročevalcu", precej zameril. Ne sicer zaradi intervjuva, ampak vsled svoje pri-stranosti, ker je toliko poveličeval predsednika ABZ Janko N. Roglja in njegovo organizacijo, SNPJ pa je čisto prezrl. Ako ni bila SNPJ najjačja sila pri graditvi SANSa in ako ni ona v akciji za jugoslovansko pomožno akcijo toliko, pomagala kot katerakoli druga, finančno in z delom pa največ, potem ni nobena kaj posebnega storila. L. Adamič je bil mnogokrat v uradu SNPJ in je lahko videl in slišal, koliko dela se je v njemu storilo za obe akcije in tudi agitacije veliko. Kako je mogel to njeno delo v intervjuju pezreti, je uganka. Ali pa ni. Saj je bil Louis v eni svojih knjig tudi toliko pristranski, da je poveličeval le dve — takrat menda tri osebe za najzaslužnejše med ameriškimi Slovenci, Etbina Kristana in njegova dela pa je prezrl. Tudi v omenjenem inter-vjuvu mu ne da kaj posebno priznanja. Pač pa ga je dal M. G. K uhlju, ki ga zasluži, a mogel je storiti toliko dela in vršiti odgovornost za SANSa ne samo s pomočjo drugih organizacij pač pa posebno s sodelovanjem članstva ter z dobro voljo gl. odbora SNPJ.
Pokojnega Vincenta Cankarja — ki gotovo ni malo delal za stvar, je Adamič v tem intervjuju popolnoma izpustil.
^Enakopravnost je objavila omenjeni Adamičev intervju, toda s pripombo, da je uredništvu "Slov. Poročevalca" Adamič nedvomno povedal veliko več a si niso mogli vsega zabeležiti. Možno. A možno je tudi, da je spisan intervju videl predno je šel v tisk. Saj tako je bilo pri "Jutru", kjer se sedaj tiska in urejuje "Slovenski poročevalec". Pisec te kolone je imel intervju s članom Jutrovega uredništva L. Mrzelom in s pokojnim kiparjem in slikarjem Ni-kom Pirnatom. Niko je narisal portret. Mrzel, ki je avtor znane knjige "Bog v Trbovljah", pa je zapisaval odgovore. Ko je stvar uredil, me je poklical, da jo pregledam. In tako se je zgodilo.. Mrzel je bil v osvobodilni borbi pohvalno omenjan, posebno pa pokojni Niko Pirnat. Torej ako so imeli pri Louisu enak običaj, j t tudi on imel to prednost, še veliko bolj kot ta pisec, in to ne samo radi svojega pisateljskega slovesa pač pa ker je bil vodilni krmar ZOJSA in raznih drugih sličnih organizacij in njegov vpliv je bil vodilni tudi v SANSu in v raznih pomožnih akcijah. Gotovo je urednik Enakopravnosti čutil za potrebno napisati omenjeno opazko k Adamičevemu intervjuvu. Poslan je bil tudi Prosveti, ki pa ga iz razumljivih razlogov ni objavila. In predsednik SANSa Fred A. Vider pa je "Slovenskemu poročevalcu" sporočil o krivici, ki je bila storjena SNPJ z netočnim oziroma pristranskim poročanjem.
Ivan Molek in L. Adamič sta bila včasi velika prijatelja. Pa sta prišla še v njuni prijateljski dobi v navskrižja iz meni neznanih vzrokov Tako je v onih letih poleg J. N. Roglja in A. J. Terbovca tudi Ivana Molka lepo pohvalil in Molek je napisal o knjigi — njenega naslova se sedaj ne spominam — oceno, a bil je tudi zelo kritičen o pisateljevi pristranosti z ozirom na Etbina Kristana, ki je delal tu od 1. 1014, prej je bil tu ie na predavateljski turi in "se v starem kraju boril za ljudsko prosveto in nov red od mlsdegs. Zelo pristranski je bil Adamič
v oni knjigi tudi o nekaterih tukajšnjih listih. To v pojasnilo uredniku Enakopravnosti, da ta sedanja Adamičeva pristranost ni bila prva.
"Svobodna beseda" ima v
aprilski številki na prvi strani članek z naslovom "Adamič zatajil SNPJ v stari domovini". Članek je piker, ponekod norčav, oster ter očitajoč — pač Molkov jezik. Vendar pa je kritika v njemu v marsičem upravičena. Toda kar se stališča "S. B." glede ljudskih in družabnih potresov po svetu tiče. skuša kazalec na uri potisniti nazaj, kakor "A. D.", ki je novega lista jako vesela. Nji in njenemu kle-rikalizmu ne more škodovati, pač pa ji lahko pomaga \ denu-cijacijah in v podpihovanju na svoj način za zrušen je gibanja, ki ga mi označujemo za napredno, oni sedaj pa za "subverzno". Saj je bilo tako tudi med prvo in par let po prvi svetovni vojni.
Ne bi bilo prav, ako bi, v Proletarcu ne pisali o prej omenjenih stvareh, dasi bi bilo več splošnega ume van j a za stvarnost in za razumevanje sedanjega položaja boljše kot pa da bi "špikali" drug drugega ter se obmetavali z očitki. Časi so resni — bodimo tudi mi.
Prihodnja seja kluba it. 1 bo 22
Joško Oven bo predaval
CHICAGO, 111. — Potrebno je, da se te redne seje kluba št. 1 JSZ, ki bo U petek 22. aprila, udeleže če le mogoče vsi člani in članice.
Na dnevnem redu imamo važne stvari in poročila, med drugim o pripravah za piknik v korist Proletarcu, ki ga naš klub priredi popoldne in bo trajal pozno v večer.
Po končanem dnevnem redu bo na tej seji 22. aprila predaval Joško Oven, ki se je nedavno vrnil s svojo soprogo Mary, s potovanja po Mehiki, po ameriškem jugu ia {Dapadu. Opazoval je razmere, spraševal ljudi o položaju to in onstran meje in bo nam o vsem tem imel lahko veliko zanimivega povedati.
On in Mary sta bila ob tej priliki tudi na svatbi njune "edine hčerke Mitzi, ki se je poročila v Mehiki. Tam je zdaj njen stalni dom.
Piše se Ranulfo Mancilla Es-pinosa.
Mitzi je dostikrat pomagala na našem odru z igranjem na klavir. Čestitke!
Torej na svidenje ta petek ob 8. zvečer v Centru. —P. O.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
•	' Pridobivajmo ma NOVIH naročnikov
C Obnavljajmo naročnino TOČNO Mm fotefe
•	AfiU-ajmo med dragimi naročniki, da rtoro Isto
•	Priaprajmo v PROLETARCEV tiskarni »klad In prlporočajmo to tndl droftm
•	Oflašajte v PROLETARCU priredbo društev la drage stvari
•	Naročajte alovonake ln anfleške knjiga Is PROLETARCEV B knjigarne
f Poskrbite, da al naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR val tlatl, kl toga fte nlao storili
•	Naročite KOLEDAR tndl svojcem f starem kraja la easke PROLETARCA.
Vsakdo naj stori za nai list kolikor moro, pa bomo vso toiavo zmagovali!
ELY, MINN.
Vesti iz najskrajnejše severne točke na železnem okrožju — iz Elyja — niso nič kaj vesele, saj v tem dopisu ne. Tu je 29. marca preminul Joseph Pucel, star 70 let. Bolan je bil dolgo časa. V Ameriki je bil 43 let. Zapušča soprogo, sedem hčera, brata Johna na Ely ju in brata Ferdinanda v San Franciscu.
Dne 27. marca je preminula Mrs. Mary Shober v starosti 68 let. V tem okrožju je živela 40 let. Podlegla je dolgotrajni bolezni. Zapušča soproga Franka, dva sinova in šest hčera.
Naš stari znanec in pionir v mnogih akcijah na Elyju in po ostalem železnem okrožju—John Teran — vnet agitator za Proletarca, je še v bolnišnici. Enako tudi Tone Dolinšek (U dopis sem pisala 7. apr.). Dolinšek je bil tu znan pod priimkom "Ljubljančan". Star je 78 let. Bil je "care taker"pri Tonetu Lozarju dokler ga niso pred dobrimi 5. ted. vzeli vbolnišnico.Svoječasno je opravljal slično delo pri nas na letovišču Silver Rapids Lodge blizu Elyja. Bil »je pri nas 6 let, do 1. 1937. Oslabil je fizično in vzrok 90 njegova pozna leta. Dalje je v bolnišnici John Balos; star je 50 let. On je brat Angele Champa, Mary Mehar, Johane Kolentz in Frances Gasperlin. John je bil vodnik turistom, ki prihajajo sem v poletju. Pričeti bi imel s tem delom 15. maja, ko se odpre ribolov.
Tudi Stevc Grahek je v bolnišnici. Je že dolgo bolan in bil ie dvakrat operiran.
Vem, da urednik Proletarca vse te ljudi bržkone pozna iz časov, ko je delal tukaj. Vreme, ko sem to pisala je bilo še vedno mrzlo. Snega je bilo 7. aprila še precej v mestu, v gozdovih pa ga je še toliko več. Toplomer je omenjčhega dne kazal 36 stopinj in bilo je oblačno.
— Frances Seliškar Jenko.
"Fej, pajek! Brrr!..." Kako ste se ga ie večkrat vstrašili,
kajne. Kar nenadoma prileze od nekod, ta nebodigatreba. Vi pa kar poskočite pred njim, frk, in zona vas oblije. Toda ves ta vaš strah je prazen, to vam moram takoj povedati, in pajek ga kar res ne zasluži. Zakaj ta živalca jc ena izmed najbolj čistih pa neškodljivih in ima izredno močno izražen čut in sluh.
Ni basen, če pripovedujejo, da je prav lahko izvabiti pajka z godbo iz njegovega skrivališča. Veliki italijanski goslač Pagani-ni, ki je živel v preteklem stoletju, si je vedno, kadar je svi-ral pred množico poslušalcev, dal pajka na svojo ramo, Iter mu je baje, kakor je bil sam tr-dno prepričan, donašal srečo in uspehe.
O Beethovnu, velikem glasbeniku, pripovedujejo, da je sviral v svoji mladosti jako rad na go-sir, pa samo takrat, če je bil popolnoma sam v svoji sobi. Ko je stopila nekoč njegova mati v sobo, je opazila, kako se je spustil pajek s stropa in je plaval na svoji pajčevini bas nad svirajo-čim sinom. Mamica se je seveda jako prestrašila in je ujela ži-v«lico. Mladi Beethoven pa, ki je bil zelo občutljiv, je prekinil igranje in je zagnal gosli po tleh, da so se zdrobile v tisoč koncev. Sam je pozneje priznal, da ni nikoli več prijel v svojem življenju za gosli; ta pajek je bil namreč dolgo časa edini njegov poslušalec.
Iz teh dveh zgodbic sklepamo, da postane pajek prav lahko prav domač. Jetniki so spisali in pripovedovali že večkrat dolge zgodbe o pajkih, ki so jim krajšali čas v ječah in jim lajšali gorje ugrabljene svobode. Mnogo teh nesrečnikov, ki so prebili skoro polovico svojega življenja med štirimi stenami, pripovedujejo, da so pajke, svoje tovariše, krmili kar iz roke. — Quartre-mere D is jo val, načelnik bata-vanske republike, je bil jetnik nemškega vojvode. Bil je zaprt v Utrehtu in le spisal o teh živa-licah debelo knjigo. Opazoval je pajke, ki jih je bilo na stotine v njegovi celici, in je napravil o teh čudnih tovariših pomembne zapiske. Med drugim trdi tudi, da so te živalice najboljši in najzanesljivejši vremenski prerok.
Da jedo pajki iz roke, trdi v
syojih zapiskih neki pariški vr-var, ki je poleg vrvi pletel tudi nogavice iz pajkovih mrež. V ta namen je imel v svojem stanovanju tisoč pajkov - križavcev. Kadar je stopil v sobo, s skledo, polno muh, da bi nakrmil svoje domače živalice, so se spustili pajki po nitih s stropa, si poiskali mastno mušjo pečenko in zlezli spet v svoja skrivališča. Naš vrvar pa gotovo ni izgotovil mnogo takih lepih nogavic — za en funt svile iz pajčine je namreč potrebna zbirka 700,000 živih križavoev.
Legenda pripoveduje, da je rešil nekoč pajek celo življenje človeku. Friderik Veliki, nemški kralj, je običajno zajtrkoval skodelico čokolade. Ko je bil nekoč poklican od mize, je našel, ko se je vrnil, v skodelici debelega pajka. Zato je zlil čokolado v posodo, iz katere so jedli njegovi psi. Vsi pa so dobili krče in so po par minutah žalostno po* ginili. Čokolado je zastrupil dvorni kuhar, ki je bil podkupljen od vladarjevih neprijate-ljev.
Sicer je to lepa pripovedka — toda iz vseh dogodbic lahko iz-previdimo, da ne smemo biti sovražni tem nedolžnim živalcam, ki ne storijo nikomur nič žale-ga, ki tudi ne grizejo, kakor premnogi napačno trdijo, temveč nam kvečjemu koristijo, recimo v hlevih, v shrambah, ker se hranijo samo z nadležnimi muhami in z drugim mrčesont. Ne bojte se jih torej!
Proletarec je vaš Ust. Priporočajte ga svojim znancem in prijateljem, da se naroče nanj.
Prekajene klobase in želodce
lahko dobite pri rojaku JOHN MEZGEC 1628 W. Jefferson Telefon VI 3-7340
DETROIT, MICH.
Rojaki, kupujte pri temu rojaku!
Krasti v malem se ne izplača
To je spoznal posebno 21-letni John Christenson v Chicagu. Dobil je leto zapora, ker je vzel v neki prodajalni 50c. Čestokrat niti kak bančni uradnik, ki devfradira* tisočake, ne dobi toliko zapora.
Smrtni slučaji v lllinoisu se zniiali
V lllinoisu je lani bilo 10.04 smrtnih slučajev ns vsakih 10,000 prebivslcev, ali manj kot še kdaj prej od kar se vodi to statistiko.
Umrlo je lani v tej državi 2,500 manj ljudi kakor lita 1947
j Priredi klub it. t JSZ ¥ Soboto 9. Julija
PIKNIK V KORIST
PROLETARCA
pri Keglu v Willow Springs, III.
Fina godba. Pričetek ob 2. popoldne.
♦ MMHMIIttllMIMIMMMtlHMMIHMIMMtMIMS
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tsl. Michigan t-Sl«S
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS >
Iz SANSovega urada
3424 W. 26fh St.* Chko^o 23, III«

udari proti Jadranu. Na občinah se sreča i Jugoslovanska Četrto vojsko ter zmagovito koraka— proti Trstu.	.
to je kratek opis vsebine tega zanimivega slovenskega filma. Glavne vloge imajo naslednji igralci:
Sova ................... Lojze Potokar
Stane .............. Franc Presetnik
Angelca.....Mileva Zakrajškova
Tildica ............ Štefka Drolčeva
Staai Orel................Miro Kopač
Obrekarica.... Avgusta Danilova
imenu I komisar Stane in večinaTaTke- N*nčik« Pptokarjeva NA SVOJI ZEMLJI" je zelo; ga prebivalstva. Proti njim pa je	........................ Boris Sesek
ttčne Francije.
Imperiji Velike Britanije Najsilnejši imperij poseduje Velika Britanija. Ona in njeni dominjoni obsegajo 9,095,231
prvi slovenski umetniški film
ki bo v Amoriki prvi* predvajan no proslavi Centralnega odbora SANSovih podružnic v Chicaga, lil., dno 24. aprila 1949.
Premiera prvega slovenskega [ gela, mati Tildice, ter Dragič, umetniškega filma po
kv. milj površine in imajo 479,- .Madžarska, Bolgarija, in Romu-
876,612 prebivalcev, kolonije an gleškega imperija pa obsegajo
3,879,179 kv. milj in imajo blizu 72,000,000 prebivalcev, ki so brez kakih državljanskih ali civilnih praviš. Vendar pa v mnogih teh kolonijah vladajo Angleži nad domačni bolj človekoljubno kot pa Francozi, Nizozemci, Portugalci in Belgijci.
Dragič
važen dogodek v kulturi sloven- kmetica Dragarica, ki silno so- n J J""" skega naroda. 91ovenci so že vraži vse partizane, ter njen sin	U '
prispevali važne doprinose v Drejc, ki se ne more odločiti, S TV"" ' mnogih panogah svetovne kul- kateri strani bi se pridružil. Med Nu sc iera ture, gledališča, literatura, sli- temi ljudmi se odigravajo oseb-karstva in kiparstva, poezije in glasbe. Najnovejša manifestacija slovenske umetnosti pa je— prvi slovenski umetniški film.
Vsi dosedanji kulturni uspehi so bili doseženi v neprestani borbi slovenskega naroda proti raznim zatiralcem. Tudi slovenski film bi ne bil sedaj izdelan,
ni odnošaji, ki jih oblikujejo in sekajo vojni dogodki. Kurirja Dragica ubije ogenj fašistične strojnice. Italijanski policijski oficir Rich i skliče vse prebivalstvo na vaški trg, da si ohladi ivej srd in se maščuje zaradi ražstrelitve železniškega tira. Zdajci pride novica, da se je
....... Stane Sever
Angela Rakarjeva
.......... Jule Vizjak
.......Franc Kumer
| . Stane Starešinič
Tone ........................ Tone Eržen
Peter..................Andrej Kurent
Moj Jezus ........... Gabriel Vajt
Film je izdelen na 35 mm traku in ga je mogoče predvajati le na gledališkem zvočnem projektorju. Sinkronizacijo zvoka je nadziral fttidi Omota, pomožni direktor je bil Jože Gale, ko« stume pa so oskrbeli Boris Ko-
ako bi v Sloveniji ne obstajala Mussolini odpovedal. Italijani se	J™ ™ ."Z11
U..J-I___d____veno rtiort m ione Mlakar.
ljudska oblast. Predvajanje tega filma je dokaz, da ni take sile na svetu, ki bi še nadalje mogla dušiti dinamično navdušenje slove nskega naroda za udejstvo-vanje na vseh kulturnih poljih.
film
Z proizvodnjo tega filma so Slo- poziv na mobilizacijo, ki jo raz-venci došli druge narode še na glasijo Stane in njegovi partiza-povsen novem polju in so marši- ni. Zadnji trenutek Dragarica katere izmed teh vkljub večjih prepreči, da bi se Tildici, Nan-izkusenj v filmski industriji po- čiki in mnogim drugim pridru-raziii. da si morda ne v tehniki, žil tudi njen sin Drejc, ter odšel brez dvoma pa v izbiri živeče s partizani v hribe. Komaj parti-umetnosti, ki je značilna zaradi zani odidejo, že pridrve Nemci svojega socialnega pomena. v vas in prično ropati in strelja-Ortgovorni faktorji se zave- ti talce. Slika kaže kako ljudstvo dajo, da je bila zmaga ha polju na deželi zre pogumno smrti v filma mogoča* Ie zaradi revolu- oči, imajoč veliko ljubezen do cijonarnega duha vsega delov- svoje rodne grude in močno za-nega ljudstva Jugoslavije, ki se upanje v končno zmago, je osvobodilo samo izpod tujega p0 številnih bitkah v nem-in domačega jarma. Za dosego j $ki ofenzivi na Primorskem pri-tega uspeha je bila odločilna, de partizanska brigada-v požga-važna volja slovenskega naroda, no vas in zveNnovick da je na da čutno poseže v vse panoge zborovanju ljudkktfTzar.topnikov aktivnosti in ustvarjalne dej-|v Kočevju bilo proglašeno, da
prestrašijo in jo hitro odkurijo.,	w ...
toda vse prehitro pride SS- V**"™? £ alli!«* V Sturmfuehrer Adolf Kutschera; J*** senzacija^ V Ameriki? V
in prevzame komando. Vaščarti ♦Pica£V P! "a* 1JIf?ell° še povečajo svoje podtalne akt-	^^^^^
ivnosti in navdušeno pozdravijo ^AN^^t SK
obletnico osvoboditve Slove-
Nesvoboden teritorij pod vlado demokracij
Pod vladami držav atlantskega pakta fe podjarmljenih v kolonijah 243 milijonov ljudi, ki žive na površini 12,773,515 kv. milj.
Noben teh podjarmljenih rodov in nerodov nima avtonomije, ne volilne pravice, ne besede v vladni upravi. Vse kar smejo je, da njihovi vaipeti izvršujejo povelja njihovih nih gospodarjev.- .
Kaj s obljubami?
Kaj se je potemtakem zgodilo z Antlantskim carter jem. s štirimi svobodščinami in z ustavo ter dekleracijo združenih narodov?
' Mar imajo ta podjarmljena
ban i jo skupno mejo.
Kar se tiče Jugoslavije, ja sedaj obkrožena od samih neprija-tfelskth držav. Ob njej so države kominforma, namreč Albanija,
avnosti po veličastni zmagi ljudstva v socialistični revoluciji
Film "Na svoji zemlji" je izdelal Triglav-Film v Ljubljani konec leta 1948. Scenarijo je napisal Ciril Kosmač, dirigiral je France Stiglič, za snemanje filma je bil odgovoren Ivan 'Marinček, glasbeno spremi j a vb je pa komponiral Marijan Kozina.
Povest filma "Na svoji zemlji" se dogaja na tistem delu Slovenskega Primorja, ki je bil pod Italijo nad 25 let Z opisom borbe prebivalcev Baške grape je pisatelj scenarija nasliksl borbo primorskega ljudstva za združenje s svojimi brati v Jugoslaviji in za lastno osvobojenje izpod fašističnega jarma. Ves narod se je pridružil partizanom v borbi proti italijanskimi fašisti, po kapitulaciji Italije pa proti Nemcem, ki so nasledili Italijane.
Vasica Baška grapa poleti 1943.
Partizanski upor je razgibal vso vas, ki jo polagoma vidimo, kako se razvija v važno postojanko za oboroženo borbo. Partizanska četa pod vodstvom Staneta in Sove pride s hribov v to vas, da minira železniško progo. Kmalu vidimo Stai^ga kočarja Obrekarja, po domače Orla, ki je duša vsega odpora v vasi. Z njim je njegova hči Nančika, ki ljubi partizanskega kurirja Dragica, kakor tudi An-
se Primorje priključi Jugoslaviji. Stari Orel neprestano nadaljuje s svojim delom za podtalni okrožni odbor osvobodilne fronte, toda Drejc se Še vedno ne more odločiti. Med tem pa so Nemci in belogardisti ujeli Til-dico ter jo dpeljejo v svojo postojanko na Drago. Ko pa Drejc ugleda, kako vlačijo Tildico po vasi
nije: Ta film in kulturni film "Gradnje" bosta nadomestila nameravano prireditev Cankarjeve drame "Kralj na Betajno-vi", katero je bilo treba zaradi tehničnih ovir začasno odložiti.
Prepričani smo. da bodo vsi sedeži za ameriško premiero prvega slovenskega Umetniškega filma razproda«*! dolgo pred prireditvijo. Kasneje bo film predvajan tudi po drugih naših naselbinah, najprej po večjih.
Ze rezervacijo filma in podatke pišite na: Glavni urad SANSo, 3424 West 26th St., Chicago 23, 111.
Mirko G. Kohei, gl. tajnik SANS Mirke G. Kuhel,""
g;, tajnik SANSa
nija, na drugem koncu pa Grči ja. Italija in Avstrija. Z nobeno teh držsv nima Jugoslavija sedaj prijateljskih odnošajev. To ji povzroča težave posebno v meddržavni trgovini. Raznega blaga v Jugoslaviji silno manjka in potrebščine kppuje na Angleškem, v Švici, nekaj v Italiji — vse v zameno za les, žito, rude in vino.
HBZ slovi 55-l«tnko
Hrvatska Bratska Zajednica, s sedežem v Pittsburghu, praznuje letos 56-letnico. To je po članstvu največja jugoslovanska podporna organizacija, druga pa je SNPJ. Člani HBZ so večinoma Hrvati in njihovi tukaj rojeni potomci. Precej je v nji tudi Srbov in pred par desetletji je imperialists-j štela tudi kakih dva tisoč Slovencev. Tudi sedaj jih ima precej, a nam ni znano koliko. Urednik slovenske kolone v glasilu "Zajedničar" je Jos. Cešarek, bivši tajnik nekdanje SldVensko-hrvatske zveze, ki se je združila s HBZ.
Prihodnjo konvencijo bo ime-
ljudstva vsled lepih obetanj med la j 1951 v Kaliforniji, vojno in po vojni ter v raznih Ql odbor je isal ebet)
lepih sprejetih resolucijah Z. N. _ asesment za ^nvenčne broške zdaj kaj vec svobode?	en doUf na ^ ki ČUn
Kdaj pa je izkoriščevalcem £hRo u skupno ali pa v šti-p^jarnUjenih z^uznjenih ljud- pih	vsakF0 kte.
stev se kdai bilo za svobodo tla- •	, . ,
čanov*	Na iahtevo zavarovalninskih
Podjarmljena (kolooijalna) ! ljudstva tvorijo 11 odstotkov	dividend«, članstvu
! vsega prebivalstva na svetu in a 30 °id8totkl0v1	da »
obljudujejo 22 odstotkov vse previsoke in bi lahko ogrozeval. zemljske povriine. •	I certificate. Odbor pravi da se
In vse to je v posesti držav | ?°,v*led ,te** 2el0, zbolJ*al P01* atlantskega pakta. K tem lahko žaJ Zenice v aktuarskem (fi-dodamo še Južnoafriško unijo in nančnem) pogledu, kar pomeni še nekaj drugih dežel je, ki ima- nJeno stabilnost, jo kolonije ali pa ljudstvu bar- Zajednica uposli svojega stal-
Xakon proti lastnikom psov, •ko ogrizejo človeka
V Illinoisu organizacija pismo-noš že dolgo agitira za sprejem postave, ki bi določala, da je lastnik psa odgovoren plačati stroške onemu, ki je bil ugriz-njen. V Chicagu je bilo lani napadenih od psov 650 pismonoš. Morajo se potem zdraviti in to stane, plače pa imajo v bolezni samo $3.83 na dan. Razliko in stroške bi torej moral plačati lastnik psa. Sodni odsek je ta zakonski osnutek že odobril, a v zbornici je naletel na veliko opozicijo.
Glavni del prihrankov gre v življ. zavarovalnice"
Prihranki ameriškega ljudstva, zapopadeni v asesmentnih v življenskih1 zavarovalnicah, vladnih bondih, hranilnih in posojilnih društvih, v bankah itd. so lani znašali 163 milijard dolarjev ali eno milijardo več kakor leta 1947. Največji narastek beležijo življenske zavarovalnice ln na drugem mestu hranilna in posojilna društva.
skem veliko spredaj od one V Zed. državah. Vsi švedski unijski voditelji se prištevajo k social demokratom. Tu pa sb sreča vali voditelje unii. AFL in CIO, ki so prav tako konservativni v politiki in v socialnih zadevah kakor so industrialci.
Zapad. demokracija izkorišča v kolonijah mflijone brezpravnih
(Konec s 1. strani) ju nad domačini,' ob enem pa s t. x j,	pomočjo ameriške municije in
končno odloči m P<»treli _ ameriških ladij čakali, da bi pri-belogardiste, ki se gostijo. S Til- šle tJ|l nll0zemske čete in bi te dico se pridruži partizanom. I svoje biv4e fcoion^ ^^ ^
Borba postaja čedalje bolj |mda in partizanski nrpadi postajajo močnejši ob komunikacijski črti preko soške doline, ki vodi na južno italijansko fronto.
Spomladi 1945 se prično zbirati na Primorskem ostanki reakcije: Nemci, italijanski fašisti, belogardisti in četniki.Drejc pride neko noč in opozori starega Orla na pretečo nevarnost. Toda ponoči vdre nemška natrulja v hišo in ustreli Orla in njegovo ženo, hišo pa zažge. Samo vnuk Boris se reši Drejc zaloti neslu-teče fašiste, ko gredo po mostu čez Sočo, in ubije Richija. Toda v boju je san\ smrtno ranjen. S hribov navali Sova in njegovi partizani in poženejo Nemce in belogardiste v beg. Stari Orel in Drejc sta s partizanskim obredom položena k večnemu počitku na hribčku za vasjo, mladi Boris pa postane partizan.
Zadnja nemška ofenziva na Primorskem. Deveti korpus partizanske vojske se prebije iz dvojnega nemškega obroča ter
NAROČITE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.65» poštnino v rod. Pošljito nam točen hatlov In VB&to, drugo izvršimo ml.
PROLETAREC, 2301 So. Lanwdale Ave. CHICAGO 23, ILL
sedle
Tako se je pričela za zasuž-n jen je indonežkega ljudstva nova vojna starega za pad nega imperializma in kapitalizma po starih načinih.
Nizozemska še kolje. Vsa Azija se zgraža. Ker je v društvu narodov dobro zastopana vsaj za besedičenje, je to zaleglo saj v toliko, da je bilo Nizozemski "ukazano", naj neha s streljanjem. Nizozemska je obljubila — toda strelja, mori in obsoja dalje, da si vse kraje tega bogatega otočja fnova podvrže.
Skupna površina nizozemskih kolonij znaša 790,692 kv. milj. Površina ftizosemske je v primeri s to ogromno celino kakor glavica igle. A vendar ta glavica s pomočjo zapednih sil drži v napol ali pa v popolnem zasuž-njenju okrog SS milijonov ljudi.
fimnstvo Francije
Se veliko več teritorija pod peto imperializma ima Francija —- namreč 4336,5S9 kv. milj. Veliko tega kolonijalnega imperija sicer pokrivajo puščave, a vendar je pod silo francoskega kolonijalnega sistema zasužnjenih ali napol zasužnjenih in brezpravnih nad 72 milijonov ljudi, ali skoro še enkrst toliko kot znaša f>rebival*tvo demokra-
beg iz teme
„ (ruski pisatelji) 300 fttrani vezana
ud0vka
<t F. Tomic) zanimiva povest iz' 18. stoletja 329 strani vetana
$lv00
both $1 books
for just
one dollar
vnih polti v svojih mejah ne dajo nikakih pravic.
Izmed vseh podjarmljenih kd-lonijalnih ljudstev jih je samo 1 odstotkov pismenih, visokošolsko izbraženih pa jih ni niti en odstotek. V enih kolonijah je odstotek sicer višji, a v drugih pa je na ničli.
Taka je torej usoda kolonijal-nih ljudstev. In kadar se kje upre — brž je obdolženo "komunizma" in zatrto z modernim orožjem iz "arzenala demokracije".
Albanija postaja "sovjetski gibraltar"
Novinar George Weller poroča v čikaških "Daily News", kako Rusija spreminja Albanijo v "ruski Gibraltar", v protiutež ameriškim bazam v Sredozemlju. Od kar je albanski premier Enver Hoxha z drugimi komunisti v kominformu postal velik nasprotnik Tita in njegovega režima, je ukinjen tudi promet in trgovina med Albanijo in Jugoslavijo. Zato je vzela sedaj Moskva Albanijo popolnoma pod svojo zaščito in za svojo bazo. Dovažala ji bo živila in gradbeni materijal. Weller piše, da so dospele v edino albansko lu-ko tri ruske ladje in ena romunska, naložene z municijo.
Sovjetska baza v Albaniji ima namen, pripoveduje omenjeni reporter, zapreti v slučaju "p6-trebe" vhod v Jadransko morje, kar bi bil udarec najbolj za jugoslovanske luke in znano je, da Tita V Moskvi že precej časa pisano gledajo.
In dasi je Rusija Titu branila pričeti s petletko za industrial! ziranje Jugoslavije, pa je sklenila industrializirati malo Alba hijo. Stroje in orodje dovažajd vanjo iz češke. Sovjetska uaija nima sedaj z Albanijo nobene skupne meje in more priti vanjd samo po morju. Zato so nastale govorice, da Macedonci v Bolgariji prigovarjajo Macedoncem v Jugoslaviji, naj se pridružijd k njim in tako bi imela potem Ruiijt preko črnega morja skozi Bolgarijo in Macedonijo z Al-
nega vnanjega zastopnika (Field Man), kar bo po sklepu zadnje konvencije le poskus. Ako se bo na potovanju kot organizator izplačal. bo to potem trajna služba.
Zajednica ima problem z bolniško in odškodninske podporo. Glede prvega' študira možnosti za "Hospitalization Plan".
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SUROVON 1714 WIST Mtk STREET
mouwfirfl 7-tlIt OFFIC1 HOURS: 1:S# te I P. M. (Excmi Wad., Sst. snd £«m.f
1:1« It 8:1« P. M. (Except Wed., Sat and Sun.j
Ret. stit se. Riagewar Are.
¥1. CRawferd 7-t44i aa answer — Call AtJfttln MTH
Umobolnice v Zed. državah zelo zanemarjene
Sloviti psihiatrist dr. Mesrop A. Tarumianz je v predavanju pred Mental Health institutom dejal, da v Zed. državah ncf dobiš modemih, vestno upravljanih bolnišnic za umobolne. Posebno javni zavodi, kakršne vzdržujejo za mentalno bolne posamezne države, so v slabem stanju.
V	n/lh je okrog 700,000 bolnikov, ki trpe na mentalnih boleznih in 114,000 takih bolnikov pride v zavode vsako leto.
V	Zed. dnžavah je zanje okrog 490 javnih in privatnih zavodov, v katerih bi potrebovali 9,000 psihiatrov, 3,000 neurologistov, 3,000 kliničnih psihologistov, 40,000 graduiranih bolničark in 92,000 skušenega bol niš nega osebja.
Toda veliko teh bolnišnic je za zdravnike in drugo osebje v velikem pomankanju. Nekateri kavodi za slaboumne imajo po tisoče bolnikov — toliko, da so natrpani z njimi, a zdravnikov in strežnic pa primanjkuje.
Veliko je kriva neredu v zavodih za slaboumne koruptna uprava. Vršile so se radi tega že mnoge preiskave, a nič ne pomaga. Politikom je za dohodke v svoj žep, ne za vzoren red in za dobro ravnanje z bolniki.
Moderniziranje juinth držav
South Carolina je bila edina država ameriške unije, ki ni dovoljevala razporoke. Lani pa so volilci z večino glasov odobrili amendment, ki dovoljuje spremeniti državno ustavo v tem oziru. Koncem nriarca letos je na (kxllagi tega mandata legislature sprejela dodatek k ustavi, 'ki dovoljuje razporoko. Vzroki zanjo so nezvestoba, zapustitev družine, fizično mučenje in kronično pijanstvo.
Stavke v marcu
Meseca marca Je bilo v raznih industrijah v Zed. državah na stavkah 67,000 delavcev.
Število grških gerilcev se viša
Celo predsednik Truman sam je to priznal v svojem poročilu kongresni komisiji. Pravi, da ie bilo ob koncu leta—računano po raznih virih, kakih 23,00& gerilcev v akciji ali tisoč več kakor lanskega septembra.
In to vzlic temu, da je bilo glasom istega poročila v isti dobi 6,000 pobitih, nevštevši ranjence. Grška vlada pa trdi, da so znašale izgube partizanov skozi leto 194S 32.000 mož, nevštevši ranjenih, katerih je navadno po trije na vsakega enega ubitega.
O svojih izgubah pa pravi vlada. da so znašale 20,000 mož ubitih in ranjenih.
Voditelji švedskih unij v USA
Na potovanju po Zed. državah je dvanajst voditeljev švedskih delavskih strokovnih unij, da se pouče o naši industriji, o naših socialnih zakonih in o mnogih drugih stvareh. Spremljajo jih uradniki delavskega departmen-ta in vmes se vrste odborniki unij AFL in CIO.
Švedski gostje so kmalu dognali, da je tu sorazmerna plača večja in vsled tega sorazmerno življenski standard tudi nekaj višji kakor na Švedskem, toda le za nekatere stroke delavcev. Socialna zaščita pa je na Sved-
Za toleranco v Gary ju
(Konec)
Ko so nastale težave vsled prisotnosti črnskih otrok v ljudski šoli v Gary-ju, je Anselm Forum vzpostavil v prizadetem predel-ju začasen urad z direktorjem in tajnikom, v svrho vzpodbujanja prebivalstva v območju omenjene šole, da sprejme enakopravne smernice pohajanja šole za vse manjšinske skupine v šolskem predelju. To stslišče so potem zavzele tudi razne civične in verske ter veteranske skupine, ki so podpirale načelo neločenosti v ljudskih šolah.
Anselm Forum je morda imel ugodnejša tla za svoj razvoj, ker ima Gary mnogo narodnostnih in verskih skupin ter sorazmerno več črncev nego katerokoli drugo mesto na severu. Vendar bi slični forumi lahko pognali korenine tudi v drugih krajih in uspevali. Ideja se že širi in tako najdemo ženski forum v Gary-ju, istotako je bil organiziran forum v East Chicago in eden na Purdue, univerzi, v Lafayette, Indiana. Vsi sledijo delovanju. kakršnega je pričel voditi prvotni Anselm Forum v mestu Gary.
Anselm Forum v Gary, Indiana, nudi vsem, ki žele pričeti z enakim delom, koristi svojih lastnih izkušenj na polju ustvarjanja medsebojnega prijateljstva različnih narodnostnih in drugih skupin.
Mezde stavbnih delavcev
Zveza stavbinskih kontraktor-jev se je pred tedni obrnila na unije s predlogom, da naj bi aa dobo šest mesecev odnehali od vsakega zahtevanja zvišanja plač. V odgovor na to so zahtevale od 25 do 35c povišanja na uro. Sedaj prejemajo zidarji in strokovni delavci v stavbni industriji $2.35 in $2.40 na uro, stavbni delavci pa $1.70 na uro.
Prebivalstvo US naraslo na 150,000,000
V števnem biroju zvezne vlade (Census Bureau) cenijo, da imajo Zed. države sedaj približno 150,000,000 prebivalcev. Točno štetje se bo izvršilo prihodnje leto. Zadnje se je vršilo leta 1940.
ameriški družinski koledar
m -$1.50
The bast b«rjc»Jn you cen get anywhere fer $1.50. Theve isn't e book In America that gives you se much good Slovene ma-ferial fer such a lew prtee. Prom the first page te Hie lost, yea will find all kinds of stories, poems, plays, and many other Infoi motive
N>R INSTANCE, here are fust a few of Hie articles:
«Ntor*« •ftkto, "U* w*rW in a c»M war *>mt U Ibs^Irj te e bet wsf*
*•««*«'• artkU "Aren* r^rmm-mo+m" h, fett* w»r* Sl'jHct #v Hw wHWt bvck.
••••jn. ft.«* ** *	fr«*r»«< urn**.
~ m iftfefrNMrtto «rtkU	to Ik« ft* mmm-
•f »k« Tf	wfckH wti t»Ukf H4 I—I yom.
Itklil Krfetan, Wrtktf #V ikt kllk "Ifitt" wkick wM mM t| Metk« iMiblrt l*«t rMf, writ«« • W«ct drmmm, "Z.	»„*,» f* Hm K»U4«r
manv mori eooo Atncits ftt:
O AAatt ^#trovich Cirvrlond ^ ^'Sllk CtKHIf CltVtlsstl ® F reek Piisttf, Mltwoelioo
• Umen Slo be Chicago
• Fr.uk Imkx, Chk«««
And that it not all yee get far $1.50. At Hie end ef the book you con find oil kinds of Interesting Information that Is lo be found In only Hie best almanacs. Betkbs this, there are many interesting pktfcres throughout Hie entire book.
Maybe year father (or mother) has 0 birthday coming up, or on anniversary. Stop your present baying worries immediately by sending In oa order fer the KOltOM. H I« a book that makes on aftreilhre addition to any home library, and one that can be iMNMUitil for years, and OlwOyS oted at a reference fer Infbrma-
t|. A
11 ww mvransi.
I*.n if th»r» t»n'» a gift-buying occmiwi M fwr Mm., I'm »ura you cmi «« op It.m wm Imw, to that y*u can buy thi. book foe yoot pOranH. rm po*M«o Htoyll appracioM ».
YOU CAN'T mm A BOOK WITH THIS MI*H GOOD SLOVENE
Mfoi«°iw ro£m~SO SIN0 ,N
PROLETAREC 2301 So. Lawndale Chicago 23, Illinois
A Yugoslav Weekly Devoted te tke		IDUC ATION
IntfrMt of ths Worktn	iiii g\w L^T1 A T) T?/>	ORGANIZATION
• .	m-< I 11 r 1 11 r* 1-4 I	,. CO-OPItATIVI
OFFICIAL OtOAN OF J. S. F. end Its Educational Bureau	1 IvULL 1 n.IvLV'	COMMON Wl AITH
NO. 2111
Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL*, April 20, 1940
VOL. XUV.
Guest Editorial
UNNECESSARY; PROBABLY ILLEGAL
Governor Stevenson has taken the wise—and the American —stand on the Illinois legislature s inquiry into allegedly subversive activities at the University of Chicago and Roosevelt College.
He allowed the measure authorizing and financing the investigation to become law without his signature. But in doing so he issued a statement calling the probe unnecessary snd probably illegal.
He pointed out that the Red hunt was inspired largely by u desire to hit back at a group of students who protested the Broyles "anti-subversive" bills.
The governer's description of the college Red hunt applies with particular force to those bills.
Ostensibly aimed at ferreting out plotters of violent revolution, the Broyles measures ^rould penalize any teacher who "advocates" a doctrine which undermines our form of government by violence. What constitutes advocacy, and what constitutes subversive doctrine, these bills leave in the cloudy realm of speculation.
They would make a felon out of any member of a "Communist-front" organization. Indeed they could punish any person who attended a meeting of such an organization.
These bills would curtail the freedom of every teacher in Illinois. A teacher would hardly dare whisper the word "communism" for fear some crackpot would accuse him of "propounding" it.
"Suppression and intimidation," said Gov. Stevenson in his statement on the college Red hunt, "are not among the new weapons we ought to use in the current warfare of ideas, lest we abandon the very things we seek to preserve.
"Academic freedom, freedom to think and freedom to speak are the best antidotes to Communism and tyranny."
We commend those words to every legislator pondering the Broyles Bills —Chicago SUN-TIMES.
LABOR VS. CANCER
Organized labor, which has pioneered so many food things for America has widened the scope of its concern from a mere dollar and cents attitude to include such vital matters as better health for all its
people.
It seems fitting then that national efforts to control cancer should receive the full endorsement and active aid of labor.
The American Cancer Society has asked all the major organizations of labor to co-operate in a year-round program of education. This is being done through lectures by qualified speakers, distribution of pamphlets and the display of posters and films.
All of these things are being used to tell us that cancer, which will kill an estimated 20,000 members of organized labor in a single year, frequenUy can be cured if detected early and treated promptly.
The Cancer Society points out that at least a third of the 200,000 Americans who die annually of cancer could be saved with surgery and radiation if the disease were only treated in time.
Much of this appalling loss of life can be averted through efforts of organized labor. The educational program now going on can be%r rich dividends if all of us do our share.
This is only one of several approaches to cancer control promoted by the American Cancer Society. A vast research program is underway which cost S9,500,000 over a period of less than four years.
Scientists are seeking the cause of cancer, new means of treating the disease and finally complete control through cure or prevention. It may be many years before this is a reality. In the meantime expansion of education can save more and more lives.
Help also is being given cancer sufferers through a service program in a majority of the communities throughout the naUon. Sick room supplies are furnished. People are helped to get treatment at clinics and distant hospitals, being transported in many instances by the Society's volunteers.
Costly radiation equipment is being purchased with Cancer Society funds for clinics and hospitals. Money is being put to wdrk in hundreds
of ways to fight cancer.
The Society points out that it depends entirely upon the public for its support. This year a tentative budget has been estimated at $14,500,-000/A quarter of this money will be added to the research fund. The rest will so for education, service and the many, other needs.
UTTLE
IJIIIIJI
By JOHN PAINE
Over There, Too
In Belgium workers are laid off for lack of markets. France has drafted a 50-billion franc farm export program to stop drop in farm prices. Britain plans a large scale advertising and marketing campaign here, and to take Argentine oil market from US.
Spook English, Ploasol
A rich old Aunt was paying her nephew's college exponas, and her visitor asked her if it was expensive.
"Well," said the aunt, "language runs pretty high. My check this month covered $10 for English, $20 for Latin, and $110 for Scotch."
Of LABOR
AO/bCXTHiCOUmS
IN AMf^CAHAVt NO ACCEPTABLE GNfcfiAl HOSPITAL.
"What has become, Luther, of the bold adventurous America we once knew?" asked Mr. Dilworth, the Dimity Diaper czar.
"The last I heard of it, it was situated between the Atlantic and Pacific oceans, just north of Mexico and slightly to the south of Canada," said Little Luther. "Why do you ask, Pop—is it missing?"
"The only thing missing, my boy. is the glorious spirit of the pioneers. Just look at this news item. It says here that the Frigidaire Division of General Motors is laying off workers because of cautious buying. Everybody is too cautious. In the old days, Luther, nobody was cautiovk."
"I know what you mean, Pop. I've been feeling pretty cautious myself lately."
"I'm sorry to hear that, my son. That's not the Dilworth way. That's not the American way. Why should you be cautious?"
"Two things happened to make me cautious, Pop. First you cut my allowance and then the price of fudge banana marsh ma How specials went up. My cauUon overtakes me every time I go to "the ice cream store. In my pocket is 20c. The fudge banana marsh mallow special costs 25c. If I were less cautious, I suppose I'd order a fudge banana marshmsllow special and then tall the soda jerk to go whistle for his money. But I'm too cautious."
"If you had the pioneer spirit. Luther, you'd offer to work -for that man in return for a sundae."
"Pop, I know plenty of workers who'd be willing to work for Frigidaire. Do you sqppose that's why they're having trouble there— because nobOdy wants to work and therefore nobody has money enough to buy Frigklaires?"
"Yes, Luther, that's it! Eureka. I've found it again! It's been so many years since Hoover that I almost forgot! That's why they can't sell Frigidaires! Because *he workers are too lazy! They don't want to work! They should be grateful to work for nothing! Work ennobles the spirit! Any family can get along on $9 a week with careful budgeting! The only thing wrong with our country is the workers! They won't work Snd they won't buy!"
"And the bosses won t pay them enough to buy. And speaking of caution, why doesn't Frigidaire cut its prices so that it can move its stock? And why doesn't it raise wages so that the workers can buy what they produce?"
"That's dangerous talk, Luther."
"It ain't as dangerous as a depression, Pop."
TELL IT TO THE INDIANS
By K. M. Landis II
One of the most frightening aspects of our present foreign policy is the growing arrogance of the American State Department.
Not even Lord Palmerston, at the siAimit of British power, was as haughty as Sec. Acheson in his recent broadcast on the North Atlantic Pact.
In his scornful lecture to Russia, Acheson made the following peremptory statement:
"Anyone withvthe most element ery knowledge of the processes el democratic government knows that democracies do not and cannot plan aggressive wars."
He ought to tell that to the Indians. If there ere no Indians left in Washington, he ought to tell it to the Mexicans.
Or better still, he should go down to Mexico City and look at the monument to the child heroes who were killed by an invading American army in the war that got us California and most of the West.
A lot of Mexicans think that the United States was the aggressor in that war, and some Americans have thought so, too. Abraham Lincoln, for example.
When he introduced his famous "Spot Resolutions," Lincoln said that President Polk "must feel the blood of this war like the blood of Abel cry-ingto heaven against him."
And who started our war
DONT DIE FOR PROFIT
Speaking before a conference on industrial safety the other day, President Harry S. Truman spoke sympathetically of the fact that every four minutes of the day a worker is either killed or injured in American industry.
•	o
Of course, it's good to call Sttention to such things and to search for methods to reduce that toll of human suffering. But it's also in order for workers to resolve that they are not going to work, bleed and die for anybody's profit but their own.
There seems to be something disgraceful about facing danger and death for the dividends of an owning class. Certainly, there is a risk in every activity. But it would be easier to bear misfortune on the job if we knew that we were not being used by and for the benefit of some privileged individual.
It has always seemed to us that no man was bom to sacrifice himself in another's service. That is a form of slavery that hardly fits with the vaunted dignity of the individual.
And so, while it probably will be impossible to eliminate sll accidents, we nevertheless suggest that it would be possible for msn to labor for himself snd for his co-operative fellow worker in a socialized society and that, while the physicsl pain of a broken leg under Socialism would be just ss greet ss under cspitslism, the dam-
Civil Aoronautics Board Hands Out $8 Million To Big Private Airlines
In the tradiUon of the American "free enterprize" system, the Civil Aeronautics Board handed out $8,000,000 in a dole to America's biggest private airlines a few weeks ago. The charity tendered you (as a taxpayer) was paid out to make up for last year's losses. The bulk of the money went to American, Transcontinental and Western Airlines.
Ironically enough, the operating costs of these three and of Eastern Airlines are being studied to learn whether the differences "may be occasioned by uneconomical or inefficient management." Eastern, as the lowest cost operator, was rewarded by not getting any handout.
Meanwhile small private air-cargo and air-coach operators have been ordered by the CAB to stop all "regular" flights. It seems that the "non-skeds" have been too successful. They are now carrying about 1.000 of the 4,000 people who make coast to coast tripT'every week and charge only $99 in contrast to TWA's standard $157 85. The non-skeds are making too good a case against free dole for the large free-enterprise airlines. We eagerly await the NAM's defense of this "free-enterprise." or is it another case of that "soft-socialism?"
^u&l ^Jlti
inys
Dental Trust'
DPs Helped
%TMt NINE MONTHS THAT TH? ■ ESSKT RfNTLAWMrffc"
INISFSCT LOGOS
MT RENUAm
mavs'Smmo
MOTS.
Sou CAN Si SU« TMt NATOSCAP
MAPitffNNB THtSLAMl. UX* „
IC*fT-»iS0TMiyj
US antl Jap big biz Forget Pearl Harbor
Only a little more than seven years ago, the Japs bombed Pearl Harbor, killed thousands of our sailers, and started a war which left more than a million dead and maimed.
Yet American and Japanese Big Business interests, which had close connections before the war, are already complaining that General MacArthur is making it too difficult for them to re-establish those same ties.
A dispatch from Tokyo tells this shocking story:
The American Chamber of Commerce in Japan, which represents U. S, corporations, and the Foreign Investment Council, "composed ef 14 Japanese corporations in which big American companies held large stock Interests before the war," hsve gotten together in as attack on MacArthur and the "Yoshide government of Japen."
The U. 6.-Jap Big Business combine demands thst the Japanese Diet (Parliament) undo four Mac Arthur "statutes," which were "designed to break up concentrations of economic power and create new labor standards."
In short, this is s drive to take away from Jsp workers their new-ly-won eight to organise and act like free men, repeal Mac Arthur's anti-monopoly laws, snd put beck in power the immensely rich "Zsl-batsu families" which, with kelp from American Big Business* ruled the old Jepen.
Unless sll this is done, the American Chamber of Commerce tn Japan threatens, the big U S corporations wUl refuse to "invest their money" In Japan.
t	—Labor
with Spsin In 1898? How did age the human spirit would we get Puerto Rico and the ^ very much less indeed.— Philippines? Hawaii? The Pen-! Reading LABOR ADVOCATE, sms Csnsl? Come, come, Mr. Acheson.
So democrscies do not snd cannot plan aggressive war?
What has Great Britain been doing these msny years in the fleer Esst and Far East snd Africs? Wss the French Empire built on fjee elections?
And how about the democratic Netherlands, which is now using Americas weapons to wage aggressive war against the Indonesian Republic in defiance of the United Nations?
What possessed Acheson to make a statement so absurd? We have got to the place where, by definition, anything the democracies do must be right as against Russia.
In this respect there is little difference between Acheson and the Communists who insist that in any war the Soviet Union must necessarily be the innocent party.
A dangerous doctrine has been stated by Acheson. The determination of* aggression should be made a matter of fact.
Anyway, the real question is not whether either side is goi to plan aggressive war. question is whether we sre both going to blunder into a war we don't want
There is no better way to blunder into war than to adopt the official attitude that we can do no wrong.—Chicago SUN-TIMES. '
The Federal Trade Commission charges that 144 manufacturers and their American Dental Trade Associations have "conspired to eliminate competition" and fix prices on "all products used in the dental profession, such an instru-« ments, appliances, alloys, cement, artificial teeth, drugs and office furniture."
To Tax Indians
Herbert Hoover's commission wants to end tax exemption on Indian lands and give them full participation in the political and civil rights of the country. (It used to belong to them.) In Canada similar measures have been adopted to save the expense of "maintaining the Indians." There are 400,000 Indians in the United States, mostly very poverty stricken.
Joško Ovca, who has just returned from an extended trip to Mexico, will lecture at the next meeting of Branch No, 1, JSF, on April 22. He spent a greet deal of time talking to people in different parts of this country, and Mexico, and will have much interesting comment on the present economic situation, and the effect it has on the different people. So, even if you dont regularly attend the meetings, don't fail to attend this one, because you will hear some interesting things. The date is Friday, April 22, at 8:00 p.m. in the' conference room of the Slovene
Labor Center.
♦ • •
Remodeling work was begun on
the Slovene Center last week, and is scheduled to be completed shortly. Remodeling consists of bricking* in the basement windows with glass bricks, and the installation of a women's bathroom in the club room. On the second floor, the bar room windows will also be bricked-in, and the wall separating the bar room from the meeting hall will be removed, thus giving added space for meetings and dances.
A new bar is to be installed, and plumbing facilities will be put in to overcome the inconvenience now caused by hauling the water in tubs.
It won't be long before the entire place will look altogether different, and all of you will want to visit it to "inspect" the work.
On Saturday, May 14, the Social Club is having a gala affair, to celebrate the remodeling. There will be plenty of refeshments, and good music so that you can dance to your heart's content.
As soon as the building remodeling is completed, work will be done on the balina courts, in order to get them in good shape for the opening of the 1940 season.
Bed Oras fftft
oijg
The
t
Ways of the Brass
In the barbershop ln the Pentagon building, according to Army Department rules, you cannot get a haircut or shave unless you have a salary of $10,330 or more per year. For eats it's the same pattern: top brass have private dining rooms; lower brass have restaurants; lower brackets carry a tray.
Nuromboip Film to bo Withhold from Amoricans
State and Army Department officials at Washington have discreetly decided not to exhibit the United States Military Government's pow-
Jobless Absorbed By ScrautOB Mao
Faced with a rapidly declining payroll in its major industry— anthracite mining—Scran ton, Pa., saved Itself by welcoming out-of-town industry at low rentals, the "Wall Street Journal" reports. Warned four years ago that coal veins were nearing exhaustion, community leaders launched bond issues to build new factories and attract outside capital.
Today 15 community-financed plants are in operation while another 18 factories were built by private capital. Coal miners learned new skills and trades to find jobs in the new and varied industries which moved into Scran-ton. The community-financed plan binds new factory operators to hire unemployed miners.
Business and labor leaders cooperated in workinc out the plan and carrying it through.
One official of the Murray Corporation. B. C. Gould, said "Without the full co-operation of labor, the Scran ton program would have had two strikes against It."
MEANS BUSINESS
Owner of 1940 Ford would lik« •o correspond 'with widow who >wns two tires. Object matrimony. | forehead, thou wilt come to it.— Send picture of tires.	The Koran.
Her Meaaiag
The teacher was giving the class t lesson on gardening.
"Now who can tell me what a herbaceous border means?" she ssked.
There was a pause, then a small voice said: "Please, miss, it's a lodger who doesn't eat meat." • • •
That which God writes on thy
PEOPLE DO IT
By Honry Jones
BIG DEAL
Firestone Is charged with mak-
erful documentary film "Nurem- ,ng a deJ|1 wlth watiohal City bus
berg" to audiences in the United States.	v
The ressorl assertedly given for withholding tke picture—a history of the Nasi movement in Germany —from American movie-goers is that It would revive anti-German feeling among -Americans, and might raise opposJUon to future Marshall Plsn sld to Germany.
The film pulls no stops in Its treatment of Nasi brutality.
Si*
H
rw.v
lines to furnish cspltal to them in return for which all tires would be bought from Firestone. Blocked markets again? •
Civil Liberty Men are. qualified • for civil liberty in exact proportion to their disposition to listen to the counsels of the wise and good, in preference to the flattery of knaves. —Burke.	»
Joe *Maraghi of Beverly Hills, Calif., got arrested for being drunk and explained that he had just got out of jail for being drunk, and had sold a pint of blood so he could buy another bottle and celebrate his release from jail.
The nations of Europe, their cities still marked by the havoc of war, sign the Atlantic Pact and then ask U.S. for an extra two billion to arm themselves for World War III. It looks as though they were very much like Joe Maraghi. i • •
AUantic Pact may fool some, but Earl O. Shreve, president of the Chamber of Commerce of the U.S., said that while we were doing it for the cause of peace "it may, instead hasten, war."
In fact the chances for war looked so good down Argentine way that the government wants to double the price of beef to Britain because it figures there will be a war soon anyway and a fine market for beef.
• • •
Down at Atlanta. Gen. Dever.« says: "If another war comes wcap ons of unprecedented destructive-ness in the hands of an aggressor may strike civilian and military segments of our population simultaneously. The atom bomb is only one of these weapons."
Secretary Royall trys to cheer us up this way: "If in the first stage of any future war, we should lose all foothhold on the Eurasian continent and in North Africa, then a victory—If achieved at all—would require 10 or 20 years of war—or
perhaps more."
• • •
Sailor: "Don't bother me, I am writing to my girl friend,"
Marine: "But why are you writ-ring to slowly?"
Sailor: "She can't read very fast.'*
bones of one of our prehistoric ancestors over here from Africa. He had been dragged off to a cave by a sabre-tooth tiger and e^ten there. If we continue to have our destiny determined by statesmen, those who look over our bones and compare them with those of our distant ancestors will note these later specimens for some strange reason c*videnUy killed each other. It will be hard for them to understand that there were statesmen apd labor leaders around instead of
saber-tooth tigers.
• • •
There are wars backed by the U.S. dollars that some count upon to win. The Indonesians ravaged and raped by the Dutch call attention to the fact that the war is cosUng the Netherlands s million a day—and the only way it can keep going is that its deficit is offset by BCA money. Of course EC A doesn't directly furnish the funds for murdering the Indonesians . . . it's just like the oil Standard Oil was shipping to Spanish barges off the Canary Islands to be repumped into German submarines a few years ago . . . and all straight business. for if we didn't have wars and fears of war we'd have s depression.	H * *i •
Another million a day Is going down the sink in Greece. S|gssen wants s billion s yssr MacArthur Plan ss an Aslstic Marshall Plsn. Senate votes $5,510,000,000 more for ECA . . '. and the more this goes on. the more they bet down In Argentine thst beef will go up be-
esuse men will go down.
• • • *
The greather the dificulty, the more glory in surmounUng It. —> Epicurus
When s man argues for victory snd not for truth, he is sure ef jUal sne ally, thst Is the devil.—a
A while beck they brought the I Mscdonsld.