* r~ i 'a S ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik III - št. 11 - November ’94 cena 100 SIT MB Z M I K 'ilo < boV1 je ^ jren< vse' erjani i/or1 Ulic1 dlič" rišla Tiest1 ;ta ;e ajoa on1 i zel Igliffl Ilič'1 iesta NEKAJ MIŠU PRED IZTEKOM MANDATA ^vršni svet Skupščine občine Ilirska Bistrica, ki je cela desetletja imel eno izmed najpomembnejših vlog pri razvoju občine, bo 31. 12. 1994 Ponehal obstajati. Dejstvo je, da sem zadnji predsednik izvršnega sveta ^naši občini. Za mano je mandat, ki je bil, mislim da vas v to ni potrebno ae posebej prepričevati, izredno razgiban. V njem se je zgodila vojna za ^ovenijo, prvič v zgodovini smo si priborili svojo državo, sledila je izguba velikega dela trga, kriza in nezaposlenost velikega števila občanov. Izvršni j^et je šel skozi vse preizkušnje vzravnano, samozavestno, predvsem pa delavno: pripravili smo prave programe, pridobili sredstva in načrtovano realizirali. Veliko opravljenega dela se je nabralo v teh letih, veliko za razvoj občine in za vsestransko pomoč posameznikom. Vse to smo lahko realizirali le s pomočjo vas občanov, kar se kaže tudi z začetki oživljanja gospodarstva in odpiranjem novih delovnih mest. Veliko projektov s Področja vodooskrbe, telefonije, kanalizacije, drobnega gospodarstva in kmetijstva ter družbenih dejavnosti je bilo realizirano, mnogo jih je še v teku. Vesel bi bil, če bi se delo na njih nadaljevalo in zaključilo. Spoštovani °očani! Pred občinskimi volitvami vas bodo obsipali z obljubami, Pcogrami in drugo propagando. Morda se vam bo zdelo, da so vse obljube Pdbližno enake in da je vseeno koga volite. Prepričan sem, da kljub Vsemu le ni tako. Izvolite lahko ljudi, ki veliko obljubljajo, nimajo pa niti j^anja niti izkušenj da bi svoje obljube spravili v življenje ali take, ki se °do ukvarjali le z "visoko politiko", problemi preprostih ljudi pa jim °do deveta skrb. Lahko izvolite tudi take, ki naloženega dela enostavno ne obvladajo in ne zmorejo in bodo svoje neuspehe vztrajno pokrivali z 'banjem krivcev in "grešnih kozlov" in na koncu lahko izvolite tiste, ki 'maio znanje, voljo in izkušnje in bodo vse probleme občine uspešno teševali. Želim si, da bi imeli pri izbiri ljudi, ki bodo nadaljevali naše e|o, srečno roko. Na koncu se vam, spoštovani občani, skupaj s svojimi s°delavci zahvaljujem za tvorno in uspešno sodelovanje. Zadnji predsednik Izvršnega sveta SO Ilirska Bistrica: Jože Rolih Qrno naložba v uspešno domače podjetje OPPOLIURETANI platna Podjetje Poliuretani - Piama iz Podgrada obvešča občane, da bodo lahko sodelovali v javni prodaji delnic podjetja. Z JAVNO PRODAJO DELNIC BOMO ZAČELI Takoj po odobritvi programa lastninjenja, PREDVIDOMA OB KONCU LETOŠNJEGA LETA. Podjetje Poliuretani - Piama je uspešno, stabilno in perspektivno podjetje. V kemijski branži, ki velja za donosno, je po prometu med 10. podjetji v Sloveniji. Poliuretani - Piama vabi k sodelovanju vse občane, h želijo svoj certifikat varno vložiti v uspešno domače podjetje. ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE POKLIČITE v PO TEL. 067! 85 -010 Volivci in kandidati Karikatura: Marko Renko PRIZNANJE JOŽETU PEGANU Vodja Zbirnega centra za začasne begunce Trnovo je v akciji revije Naša zena m Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve postal eden izmed 'DOBROTNIKOV LETA 1994". Dragoceno priznanje je prejel za plemenito, nesebično m človekoljubno delo v begunskem centru, kjer skoraj tri leta nudi pomoč nesrečnikom iz Bosne in Hercegovine. "To priznanje je pravzaprav priznanje za vse Bistričane, ki vsakodnevno izkazujejo svoje razumevanje za naše prijatelje", je preprosto rekel in dodal: "Rad imam te ljudi!" KDAJ (VENDARLE) MUZEJ V ILIRSKI BISTRICI? Ilirskobistriška občina je ena redkih občin v Sloveniji, ki se še vedno neodgovorno obnaša do svoje preteklosti. Na prste ene roke bi lahko našteli slovenske občine, ki dokaze svoje preteklosti ne hranijo v lastni muzejski zbirki ali celo v speciali-ziramh muzejih. Pobude Društva za krajevno zgodovino in Muzejski krožek, ki e uje ze cto dni v okviru domače Delavske univerze, ne morejo roditi uspeha, ce niso podprte s strani ustreznih občinskih organov. Očitno je, da je na njih odlucujoca m zadnja beseda V naši občini imamo kaj pokazati: bogato gradivo od prazgodovine in antike do srednjeveškega časa s številnimi gradovi, etnološkimi dokumenti življenja in dela ljudi na podeželju, značilne obrti na Bistriškem (lesarstvo, žagarstvo, mlinarstvo, čebelarstvo), večstoletno bogato gospodarsko, politično, kulturno, šolsko in športno življenje kraja, dokumente cerkvene dediščine, uporništva proti tujcem in neuklonljivosti domačinov, vojnih viher in žrtev za svobodo, skratka pomembnih dogod- kov iz polpreteklega časa, ki bi nam brez ustrezne muzejske hrambe kaj hitro spolzel v pozabo. Bomo našli ustrezno stavbo v našem mestu? Prav na Bistriškem pa imamo še eno izredno možnost, ki je drugod nimajo. Eno od številnih gradišč v naši občini bi lahko uredili kot odprt muzej in predstavili življenje na tem področju pred tisočletji. Kot trajna naloga bi vsekakor morala ostati skrb za rešitev propadajočih gradov, starih žag, mlinov in drugih objektov, ki se nam pred očmi POJASNILO UREDNIŠTVA Povečan obseg zaradi predvolilne kampanje za lokalne volitve je, žal, povzročil izpad nekaterih prispevkov in redne rubrike Stare slike pripovedujejo, tako da bo mogoče kdo razočaran ali pa toliko bolj presenečen v naslednji številki, ko bomo obdelali enega izmed znamenitih domačinov. Glede vrstnega reda predstavljenih strank moramo povedati naslednje: velike tehnične težave, neenakost tekstovnega in slikovnega dela nam ni omogočila, da bi se držali izžrebanega in s strani Občinske volilne komisije potrjenega vrstnega reda, zato smo se odločili, da upoštevamo vrstni red po katerem so nam stranke prinašale gradivo. Na logotipih strank, razen liste pod številko 1, ki ga nima, so jasno vidne izžrebane številke. Oblikovno predstavitev in velikost fotografij smo poskušali čimbolj izenačiti. Njihova kvaliteta se je močno razlikovala in je s postopkom računalniške obdelave precej izgubila v tistih primerih, ko je bilo treba fotografije povečati. Andrej Jelen sredi svoje domače zbirke s člani Muzejskega krožka spreminjajo v kupe ruševin. Strokovne ustanove v Kopru (muzej in arhiv), novogoriški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Ministrstvo za kulturo nas bodo v teh prizadevanjih gotovo podprli. Pohitimo! Nikjer na Slovenskem ne čakajo. Učimo se od marljivejših! Do tedaj pa? Veseli smo (drobnih) uspehov amaterskih pobud na tem področju, le da na tem ne smemo ostati! Muzejski krožek, ki vključuje kakih dvajset navdušencev iz cele občine, vzpodbuja zbirateljsko delo svojih članov. Zbirajo se enkrat na mesec in poglabljajo svoja strokovna znanja. S predavanji in občasnimi razstavami zgodovinskega gradiva želijo opozoriti javnost na pomembnost zgodovinskega gradiva. V juniju so pripravili odmevno razstavo "Naši kraji na starih razglednicah" - izdajo monografije naših krajev načrtujejo prav z objavo starih razglednic - za pomlad pa pripravljajo še razstavo na temo" Prevozna sredstva v preteklosti". Tudi zaradi tega so člani Muzejskega krožka svoje zadnje srečanje pripravili pri Andreju Jelenu v Trnovem, navdušenem zbiralcu vsega kar je v zvezi s konji in vozovi. In bilo je kaj videti! Amaterske zbirke Andreja Jelena bi bil vesel vsak muzej, tudi naš bodoči, bistriški. Pred velikim evropskim mestom stoji tabla z napisom: "Obiščite naše muzeje, tako boste najbolje spoznali ljudi in mesto v katerega prihajate!" Bomo tudi mi doživeli kaj podobnega? Bo še naprej pred mestom stal le prometni znak za omejitev hitrosti (ne zaradi številnih zanimivosti mesta, temveč zaradi ozkih in nepreglednih ulic)? Tekst in fotografija: Vojko Čeligoj ŠOLSTVO ŠOLA RASTE Z LJUDMI Knežak Je z okoliškimi vasmi v letošnjem oktobru praznoval 25-letnico odprtja nove šole, poimenovane po Tonetu Tomšiču. V petek, 28. oktobra, so starši, vaščani, nekdanji in sedanji učenci ter gostje napolnili telovadnico šole, v katero zahajajo učenci iz Knežaka, Bača, Koritnic, Šembij in Podtabora. Proslave so se udeležili predstavniki občine, sveta šole in sveta staršev, mentorji, sodelavci in učitelji iz ostalih šol v občini. Ravnatelj Andrej Žužek je v pozdravnem govoru poudaril, da je "naložba v znanje največja dota, ki jo lahko otroci prejmejo od staršev". Kratek pregled zgodovine šole je podkrepil s podatki o obiskanosti in uspehih učencev in učiteljev. V teh letih se jih je nabralo kar precej in to je bilo videti tudi na priložnostni razstavi priznanj, plaket, pokalov in izdelkov, ki so bili razstavljeni na panojih ob robu dvorane. V 25-letnem delovanju šole, v novo zgradbo se je preselila iz prostorov, kjer je sedaj gasilski dom, je šolo zapustilo 449 učencev. 108 učencev je končalo srednjo šolo, 32 višjo, 31 pa jih je diplomiralo na visokih šolah. 3 nekdanje učenke zaključujejo magistrski študij. Menil je, da so številke same po sebi dovolj zgovorne in da se za prihodnost ni treba bati. Skupaj z vaščani in starši bodo še naprej oblikovali podobo kraja in se trudili, da bo šola še naprej ostala njegovo središče in da ne bo treba zapreti nekaterih šol v občini zaradi majhne rodnosti. Kjer ni šole ni življenja in mladosti, zato bi morali vsi skupaj še bolj skrbeti zanje. Posebej je omenil Terezijo Poklar, ki je začela in končala delovno dobo na kneški šoli, Marjo Iskra, poučuje že 30 let, 25 let Nastop učenca Tadeja Kogovška Vojko Mihelj, predsednik sveta staršev, se je v imenu vseh bivših učencev zahvalil učiteljem. Družina Mihelj iz Knežaka se je odločila za izredno pohvalno dejanje. Šoli so podarili 25 knjig iz očetove knjižnice in jih opremili s posvetilom: "Darilo ob 25-letnici nove šole in v spomin na pokojnega moža in očeta Marjana Mihi ja". Učitelji in drugi delavci, ki so bili ali pa so še zaposleni na šoli učiteljskega staža pa imata Jadranka Valenčič in Joža Kastelic. Učencem, učiteljem in krajanom je za jubilej čestital tudi ilirskobistriški župan Stane Prosen. Sledil je bogat kulturno-zabavni program, ki je poskušal prikazati vse, kar se na šoli dogaja. Učenci so prebirali odlomke iz šolske kronike, peli, igrali, izvajali skeče, plesali, predstavili pa so se tudi otroci iz vrtca, ki deluje že od leta 1972/73. Za otroškim in dekliškim zborom sta nastopila tudi Mešani pevski zbor KALC, ki ga vodi Jože Tomšič in Mladinski pevski zbor TABOR KALC 1869 z zborovodjem Alojzem Boštjančičem. Po kulturnem programu so učenci pogostili vse prisotne s pecivom, ki so ga napekle njihove mame, ostalo pa so prispevale nekatere trgovine in gostilne iz Knežaka in Koritnic, pekarna iz II. Bistrice, mesnica iz Knežaka, Pekarna Jure iz Postojne, Trgovina Rž iz Prestranka in Perutninski kombinat Pivka iz Neverk. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV KARATEISTI SO DOBILI ZAČASNO STREHO V prostorih bistriške Zveze kulturnih organizacij so se v sredo, 26. oktob’3, zbrali interesenti za uporabo dvorane v Sokolskem domu. Dvorana ni točno določenega upra vljalca in je postala predmet spora med domačimi karate^ 5 in dosedanjimi uporabniki, ki so želeli dvorano ohraniti le za kulturne priredil Ji Interesenti (ZKO, Športna zveza II. Bistrica, Karate Klub Teles, MKNŽ, prejekcija Sokolski dom in KUD Prazn šofit) se niso strinjali z velikimi poM vanjo, vsi pa so bili za to, da karateisti čimprej dobijo prostor v eni izmed bistriška o telovadnic. Karateisti so dobili podporo Športne zveze, ki je želela doseči določeno obliko sožitja z drugimi uporabniki, tako da ni bilo jasno ali so problemi le tehnični, ker tudi Športna zveza nima pravih prostorov za svoje rekvizite in arhiv, čeprav je v nadstropju več pisarn političnih strank, ki bi jih po združitvi lahko odstopile. Stojan Šestan je pojasnil namene karateistov. Vadili bi štirikrat tedensko po tri ure, ker delajo z različnimi starostnimi skupinami. Po mnenju predstavnikov Videoprodukcije Sokolski dom in MKNŽ-ja že načeti parket v dvorani ne bi prenesel brušenja, specifično delo karateistov pa bi motilo njihovo dejavnost. Po temeljitem ob- it ravnavanju vseh vprašanj za in protiil’ J' se zedinili, da karateisti dobijo v ^ ^ prostor le za določen čas (6 mesec^ t> pogojem, da se ob večdnevnih razs|J jt vah in prireditvah medsebojno dog0''0' li rijo. .. K Izvršni svet SO II. Bistrica je nasle0111'S dan za začasnega upravljalca dvofan Ir določil ŠZ II. Bistrica. Pravico do 0P0'ta rabe dvorane so tako dobili vsi dose 3 $ nji uporabniki, karateisti in vseorg3^ iv zacije, društva in posamezniki, ki d iogol' l| izpolnjevali nekatere posebne p izpolnjevali neivaicic puDcmi in nosilnost tal. Karate klub sam ne,T, |l re biti nosilec dejavnosti v dvoran1' } pol leta pa je dobil prednost pri doloCI >a vi terminov uporabe. KAJ POČNEJO GASILCI Učenke so poskrbele za prijazno pogostitev V zadnjih treh mesecih so za nov gasilski dom prispevali naslednji darovalci: Anton Lazar, Avtomehanika in popravila kmetijske in gozdarske mehanizacije Bač - 5.000 SIT; Kovinoplastika Danilo Šlemberger - 30.000 SIT; Župnijski urad II. Bistrica - 10.000 SIT; Irbisd.o.o. Koseze- 5.000 SIT; Ivanka Novak, Trgovina Koritnice - 2.000 SIT; Ključavničarstvo Mikuletič, Koseze - 8.000 SIT; Bife Gršče, Koseze - 5.000 SIT; Josip Peterlin, član GD II. Bistrica - 30.000 SIT; Gostilna Erna, Račiče - 20.000 SIT; Branko Štefančič, Pakiranje gobic Vrbovo - 5.000 SIT; Trgovina Kalister, Dolenje - 10.000 SIT; Valter Frank, Strojno ključavničarstvo G. Bitnja -12.000 SIT; Ministrstvo za obrambo RS Slovenije - 5.000.000 SIT; ZS Triglav OE Postojna - 500.000 SIT; Sklad stavbnih zemljišč -2.000.000 SIT; pomoč v materialu so prispevale delovne organizacije: Poliuretani Piama (496.000 SIT), Termoplasti Piama (33.880 SIT), Izoterm Piama (266.200 SIT), KSP II. Bistrica (267.600 SIT) in Petrol Transport (300.000 SIT). Vse delovne organizacije, politične stranke in posameznike v občini, ki so nam obljubili pomoč prosimo, da nam čimprej nakažejo sredstva ali material. Zahvaljujemo se vsem dosedanjim in bodočim darovalcem. Sredstva lahko nakažete na žiro račun Gasilskega društva Ilirska Bistrica, št. 52210-678-93102 s pripisom "Za nov gasilski dom". Imena vseh darovalcev bomo objavili v Snežniku. GD II. Bistrica Montaža premičnih vrat na zahodni strani novega gasilskega doma. Že prvi pogled na bodoči bistriški gasilski dom vas bo prepričal, da iL> ^ . opravljenega veliko dela. Zaključena so vsa večja gradbena dela, prav te monterji postavljajo električno vodljiva in hitro tekoča lamelna vrata na strani, ki bodo omogočala hitro odpiranje v primeru intervencij. Žal je srC^ J zmanjkalo, tako da je investitor. Gasilsko društvo II. Bistrica, s postavitvi/0^ in provizoričnim zaprtjem vzhodnega dela objekta za letos zaključil aktivnosti. Objektu manjkajo še grelne naprave, instalacije in ureditev oko' Za dokončanje investicije je zmanjkalo 15 milijonov tolarjev. f I# Kljub veliki zaposlenosti z novim domom pa gasilci ne mirujejo. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so po vsej občini potekala usposabljanja operativnih članov gasilskih društev in predstavitvenih vaj za krajane. 5 občinskih ekip se je 8. oktobra udeležilo gasilskega tekmovanja Memorial Matevža Haceta v Kranju. Veterani GD II. Bistrica so zasedli 14., mladinci GD Knežak 16., mladinci GD Vrbovo 25., pionirji GD II. Bistrica 25. in pionirke GD Vrbovo 26. mesto. Na vsakoletnem srečanju društev Mladi gasilec so letos v Domžalah (1. oktobra) nastopili mladi iz OŠ Tone Tomšič Knežak. Nova lokalna samouprava je povzročila tudi aktivnosti v zvezi s preoblikovanjem OBČINSKE CA^1 ZVEZE v GASILSKO ZVEZO H Bi< .Ij"3 ki bo še bolj povezala prosto^j3^ gasilska društva in mestno P°,',rlj|i, enote za opravljanje stroko ^ tehničnih in organizacijskih n decembra do srede februarja P .^jti k\ /—v r- A cs rT3 {Z d njega leta bo vseh sedem društev v občini na občnih zbori ^ jelo izjave za preoblikovanje S35 društev v prostovoljna gasilska or ^\i pripraviti pa bodo morali tudi p°r jft iu muran 1 " o lastninskem preoblikovan) ^ poslovanju v letu 1994, finančneP jj|i i letu iyy4, rinai'«-" predloge za sprejem delovanja gasilcev, programe dela in m membnejše, pripravili bodo za statut prostovoljnih gasilskih i november 1994 OBRAZI V NALOMUENEM ZRCALU ^ • ' • • .v. .V. V. V. • ’ _ _________^ i ti predvolilni cas presneti ... ^ iniciativno sem se odločil za dvo-J ’ečni predvolilni molk, ki ga bom Etno in šepetaje prekinil s tem pisa-I plakatna vojna, katere krutost 'Musili na svoji koži v bližnji prete-fci1 ^ je prenehala po zaslugi Komuna-('ie naredila nekaj novih in lepih a' !Snih Delavci, ki so jih "šva-•'ri *3arvali jih še zdaj sanjajo, 's' “no kot Charlie Chaplin "šraufe" "lu Moderni časi. Imajo pa te table 3tiso l °' k' lahko postane usodna. Niso ■jj,6- In zato lepota nalepljenega .e/|a nekje pridobi, ponekod pa je ' ^,norna "degradirana". Glede na (flV/0 Predvolilnega boja so take 1 ,Sesila pomembne. Tudi položaj ta-jdnji nVa^en' vseen0 al' je obrnjen ' „8 eyi ali pa nagnit bolj na desno. Irve- Škandal bi bil npr. zelen pla- e(jj. 'Vijoličasti podlagi. Vse to vpliva, Podstavitev strank v časopisih, ’ Jo i,'no mnenje. V kulturnem vzdušju, 0je ^ od tistega, kar je nekoč počel 0,0. ,2 Reaganom, to gotovo ni šala. . za 'kako se posamezne stranke pred-0čil' rlai°^ klasično! Nobenega škandala ^Podobnega. Opozicija obljublja, Primeru njene zmage boljše, N Jr, ^ vse izgubljeno, čeprav je bilo ; aega že marsikaj, a ne dovolj ... jfi Poziciji je slišati samo klasične ° ije: pred nami je bil potop in če noo i2branj, bo tudi za nami potop ||l Pa skoraj povsod slišati besede H n'ja< ceste, kanalizacija. Te stalni-Podobnih in večjih ljubljanskih P sploh ni. To mi ne gre in ne gre |p. 5 kandidatnih listah je, saj veste, 'Premalo mladih, drugič preveč VPL/V REKLAMNIH TABEL NA IZID LOKALNIH VOLITEV IN DRUGE ZGODBE starih, fosili so svoje že povedali. Če je v nanizanki preveč okoličanov se jim bo fučkala Bistrica, lista z bistriškimi priimki pa se bo potegovala samo za pravice mesteca. Kako je z županom? Podobno. Kaj bo tale napravil? Poznam ga že od malega. Povprečnež. Oni tam? Dajte no, saj to je smešno. Na koncu se izpostavi, da bi prišli v poštev le še geniji ali svetniki, še krilati in beli angeli ne bi bili dovolj ... No ja, bomo videli. Poznate dalmatinski časopis Feral Tribune? Zdaj že bivša hrvaška ministrica za kulturo Vesna Girardi Jurkič (to je tista gospa iz Pulja, ki je Topolčanom pred leti vrnila zvon) ga je krepko obdavčila zaradi pornografije. Prevod članka "Slovenci so šli čez vse meje" je bil objavljen v Primorskih novicah. Povem vam, pravi škandal. Člankar opisuje šege in navade malega naroda, med drugim z besedami; "Slovenija je tako majhna, da je na zemljevidu Evrope s prostim očesom sploh ni videti. Opazite jo lahko šele ob lepem vremenu na zemljevidu Slovenije ..." In potem sledi naštevanje raznih vrst "značilnosti" in bistroumna ugotovitev, da se je v treh letih razvila v vodilno gospodarsko in vojaško silo Piranskega zaliva. (Ne boste verjeli, ampak ljubljansko Delo, ki je izšlo na moj rojstni dan, je zapisalo takole: "Nakup vojaškega plovila • Že prihodnje leto bo obalna obramba dobila izjemno sodobno vojaško plovilo, ki bo v desetih minutah na kateremkoli delu našega morja.") Prevod je vseboval še druge nesramnosti: Hrvatom svetuje, da naj ne kupujejo slovenskih časopisov, torni majoneze, mortadele Gorica, krkine kozmetike, Paloma robčkov in tudi ne kranjskih klobas. Posledice pisanja bomo kmalu občutili tako, da lahko pričakujemo pol "Spličanov" v Bistrici, ki bodo na vse pretege iskali omenjene artikle. Kljub pričakovanju novih kupcev me je članek zares razjezil. Najraje bi jim odpisal, a vem da mi odgovora ne bi nikoli objavili. Zato ga ponujam vam: Hrvaška je republika zelo čudne oblike. Nekje v pasu je zožena kot osa in je itak na teniški AT P lestvici zdrknil kar precej navzdol. Prav mu bodi. Hrvatje imajo zelo razvit občutek za humor. Najbolj se to občuti na sejah Sabora, ko starejši gospod zahteva, da se ga "titulira" z "gospod predsednik", ker meni, da samo "gospod" ni dovolj olikano. Zadnjič sem v tej komediji užival kake pol ure. Kakšna razlika! Če ga primerjamo z našim parlamentom so tamkajšnje predstave pravi sinonim za thriller. Hrvaška je dežela festivalov. Naštel bom le nekaj najpomembnejših: Opatijski festival, Melodije Istre in Kvarner-ja, Zadarski festival morja in sonca, Fe- fizično podobna lahki ženski, ki si jo "sposojajo" vsi, najbolj pa narodi, ki se imenujejo Združeni, še bolj pa sosednji narodi, ki niso združeni. Meje hrvaške države so zelo dolge: na 1 km2 površine pride 20 km meje kar pomeni, da bodo vsi Hrvatje "graničarji". Tudi njihovi nogometaši in asi iz ameriške NBA lige. Prost bo le Goran Ivaniševič, ki pa je stival Split '94, Rovinjski festival sonca in peska, Zagrebgrad fest. Posebno mesto pripada Kninskemu festivalu za minomet in kalašnikov. Vpliv hrvaške zabavne glasbe je čutiti tudi pri nas: Melodije sonca in morja, Kraška popevka, Zlata elipsa, Karajoka ... zvenijo dalmatinsko-grško-italijansko, pa tudi nekoliko špansko. Poglavje zaključujem z nasvetom. Bistričani! Ne kupujte čokolade Kraš in Cedevite, ne hodite na kopanje v Moš-čeniško Drago, ne glejte Santa Barbare! Hvala! S sosedi je pa res hudič. Pa vendarle ne tako črn. V italijanskem časopisu berem: "due prostitute slave ..." To pomeni, da so naši zahodni sosedje zelo občutljivi do zasebnosti človeških oseb. "Slave" bi bile lahko Rusinje, Čehinje ali Slovenke. Kakšen spoštljiv odnos! Ali bi uganili, če bi vam nekdo povedal za štiri Slovane, ki so z avtom zleteli s ceste? Kdo so te osebe? In to je ta pravo. Pri nas je drugače. V Primorskih novicah piše: "V torek (8. novembra) so ilirskobistriški policisti posredovali v sporu med S. V. in N. M. v stanovanjski hiši v bližini II. Bistrice. V prepiru je S. V. uporabljal daljši izvijač in z njim laže poškodoval N. M. itd." Predpostavljam, da je S. V. in N. M. skoraj tako lahko identificirati, kot če bi vedeli njuno EMŠO, kar tudi ni posebna skrivnost. Potek dogodka bi rad zaključil takole: članek v Primorskih novicah so med drugim prebrali: A. B., C. D., E. F. in moja sodelavka I. B., ki je o tem opozorila D. B., to je mene, ki sem to zgodbo zapisal. Da, da. Če bi dobri stari poet, ki ni zrasel na vrbi, je pa gor rasel v Vrbi, živel danes, ne bi nikoli zapisal "ne vrag, le sosed bo mejak." To jedel tiste pesmi, ki je postala naša himna "ker ste vi tako želeli". Današnje pisanje me je zelo utrudilo. Pod večer bom šel v Opatijo in posedel v Kavarni Slatina. Tam nisem bil že dolgo. Tam imajo dobre "kremšnite". Dimitrij Bonano NOVOSTI V KNJIŽNICI OBVESTILA j *W/e za 0(jrasje F-: Black Jack; Capuder, A. |ijVrtavka; Conrad, J.: Z zahodnim i/M’ Haggard, H. R. : Kleopatra, £■ B.: Črni opal; lurič, E. umor; Kališnik, L.: Tečem; Zbrano delo 2. del; Kranjec, ^lc' so mi povedali; Mahmoody, svojega otroka; Melville, £?■ 't Budd, mornar; Miklavc, B. ^Ir> Kurt; Puig, M.: Poljub ženske -|(£ ^S'ngh, K.: Vlak v Pakistan; VVest, cM^i osamljenih src; White, P. Ip3 ^'tkievvicz, S.I.: Slovo od jeseni. DL ihj, °Vfia literatura za odrasle ................. k'11 vodnik za zdravo življenje; ^)': Upravni odbor; Gammond, kil1,0®rrii blefsikon; Golob, Z.: Papige; J'3, v.' S.: Zdravstvena nega otroka; P At.: Slovar tujk; lakopec, M. i11. arstvo na Dolenjskem; Jung, C. 'P 'J": Angeli; Božič; Borysenko, P ij na preobrazba; Carrol, S.: Veliki Nobni človek išče dušo: Keyes, b . -•>• v^ivyvci\ IDV-C I\f~ J jil1 c brezpogojne ljubezni; Kirn, R. (l ski jezik I. in II.: delovni zvezek; !e /i Estetika in poslanstvo; Krump, A 'Uernska kultura; Kržišnik, Z. .^ki politiki izza pomladi; Lah, L. stavbne dediščine na pode-| (j L: Joga; MacCIelland, D. ^bravv za telebane; Menaše, L. k/1'biografski leksikon; Nadarjeni; fr" 1-: Pridelovanje na vrtu; Pirk-Rifnik: arheološko najdišče; L ' C.: Blefsikon astrologije in 1 vanja; Rebernik, M.: Ekonom-t^jetja; Rupel, S.: Družinsko Slovenska bibliografija: Knjiga lovenski jezik I. in II.: učbenik; I Oselniki: zbirka slovenske-08rafskega muzeja; Statistični 1993; Srcbot, R. Sprostitve; Vec, J.. Zakon o delovnih raz- merjih; Svvindells, P.: Vodne rastline; The New Shorter Oxford Englisb Dic-tionary on Historical Principles I. in II. del; Uršič, M.: Gnostični eseji; Webb, T.: Blefsikon seksa; VViesthaler, A.: Latinsko-slovenski slovar; Žerovnik, A.: Izbrana poglavja o vzgoji; Žužek, /.: Zakon o delovnih razmerjih; Žvanut, M.: Od viteza do gospoda. Leposlovje za mladino Disney, W.: Aladin; Grdi raček; Levji kralj; Mačke iz visoke družbe; Mala morska deklica; Trnuljčica; Alan Ford: Ekipa Tnt; Votli zob; Hiša duhov itd.; Hill. E.: Pikijev sprehod skozi gozd; Kuščer, S. : Brbi gre po barve; Mayer -Skumanz, L. : Angel za božično drevo; Potica za ljubega Boga; Perne, D.: Pripovedke grajskega norca Ferdinanda; Rotman, G. T.: Vesele zgodbe za otroke; Schreiber - IVicke, E.: Radomiš; Tvvain, M.: Tom Sawyer v tujini; Živali na kmetiji: pesmarica živalskih glasov. Strokovna literatura za mladino Buttervvorth, /V.: Ta čudovita Zemlja!; Kupper, L.: Pojmo s ptički; Odkrivajmo angleščino - slovar; Odkrivajmo angleščino: jezikovni tečaj za otroke od 7. do. 12. leta; Poj z menoj: 111 pesmi za najmlajše I. del; Poj z menoj: 222 pesmi za mlade II. del. Kolektiv knjižnice Makse Samsa obvešča bralce, da bo čd I. decembra 1994 knjižnica odprta tudi vsako soboto od 8. do 12. URE!!! K •TV- 1) iU- ulvKrtJ* od, ft fej. tete*- SteVtetek /n A*> A i.Mx> 4^ ^ t VtižUL. ji. 1 jas-vJtevv ^ t pitate J RAZSTAVE NA VIDMU GALERIJA Petek, 2. decembra, ob 19. uri Otvoritev razstave reškega kiparja Antuna Kneževiča. Poleg malih plastik iz kamna in roževine bodo razstavljeni tudi reliefi iz bakra. Razstava bo odprta do 17. 12. od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Od 19. do 30. decembra bo v galeriji prodajna razstava primorskih in slovenskih slikarjev (Apolonio Zvest, Erik Lovko, France Slana, Jože Šajn, Danilo Gašperšič itd.) GALERIJA HODNIKOV MLIN Sobota, 10 decembra, ob 20. uri. Otvoritev razstave olj na platnu in skulptur "ZGODBA O KOŠČKU KRUHA" akademskega slikarja Slavka Čečure. Krajši kulturni program s skrivnostnim gostom. Darila za obiskovalce. Vabljeni! KONCERTI MKNŽ (od 22. ure dalje) Petek, 2. decembra, SPOONS (Pula); petek, 9. decembra, DEAD IDEAS (Beograd); petek, 16. decembra, ZUBY NEHTV (5 deklet iz Češke); nedelja, 25. decembra, IT'S NOT FOR ŠALE (poslovilni koncert pevca skupine iz Laškega) BOŽIČNI KONCERT CERKEV SV. JURIJA V IL. BISTRICI nedelja, 18. decembra, ob 17. uri Nastopajo: MPZ OŠ D. Kette (Kristina Čekada), Komorni dekliški zbor II. Bistrica (prof. Marija Šlosar Lenarčič), Cerkveni MPZ Podgrad (Stanko Čeh), Cerkveni PZ ZVON Trnovo (Nives Pirih, odrasli in otroci), MPZ Upokojencev (Dimitrij Grlj), Tabor Kalc 1869 (Alojz Boštjančič), Komorni zbor Rakek bo pel črnske duhovne pesmi (Jože Rajk), Tina Balazs (violina) in Baročni ansambel lllyricus. Ponovitev koncerta bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 15. uri v Jelšanski, ob 1830 pa še v cerkvi Marije Vnebo-vzete v Knežaku. GLEDALIŠČE SSG TRST Sobota, 17. decembra D. Jančar: HALŠTAT (gledališko-glasbeni abonma ZKO) Odhod z avtobusne postaje ob 18. uri PRIREDITVE DVORANA DOMA NA VIDMU Nedelja, 27. novembra, ob 17. uri BISTRIŠKA NAJPOPEVKA Sodelujejo mladi pevski talenti iz II. Bistrice, voditelj Sašo Hribar, gostje: Heidi in Malibu Petek, 2. decembra, ob 20. uri NASTOP PEVSKIH ZBOROV Sobota, 3. decembra, ob 20. uri Javno radijsko prireditev IZ NAŠIH KRAJEV bo vodil Janko Ropret. Predprodaja vstopnic ZKO, Bazoviška 26, tel. 81-250! LOKALNE VOLITVE '94 november 1994 nika. Pridobitev dvorane na Vidmu za kulturne namene ter odprtje "luzeja. 1 kmetijstvo ^evitalizacija kmetijstva, mlekarne, hladilnice in klavnice. * turizem d Sijanje zimsko-letnega in kmečkega turizma. ’ infrastruktura Reditev cest, kanalizacije, telefonije in javne razsvetljave. Izvedba Voznic v Ilirski Bistrici. 'SOCIALA ^rt> za socialno ogrožene ljudi, upokojence, invalide, prizadete. nt' :# snovanja za mlade družine. Zavzemamo se za povečanje minimalnih tnik Pokojnin na račun privilegiranih in vojaških. ; EKOLOGIJA Skrb za čisto okolje. Obstoječa industrija mora sanirati onesnaževanje ?raka in vode. Podpora mestni čistilni napravi. . J Maloobmejni promet :5P ^^aško doseči sklenitev maloobmejnega sporazuma z odprtjem mejnega Pohoda Novokračine ter povezati kmetijstvo z Reko in ostalimi kraji v Karnerju. 'OBČINSKA UPRAVA acionalizirati občinsko upravo. k roiPRLI SEDANJO OZIROMA BIVŠO Minsko vladajočo garnituro. ^ glasovnem oz. volilnem i^TlČU BO NAŠ KANDIDAT ZA ijPANA GOSPOD EMIL JEDLOUČNIK P°E> ZAPOREDNO ŠTEVILKO^ 0 i^L Ja glasovnem oz. volilnem \\y 0^ j V3' I m P“TlČU ZA OBČINSKE SVETNIKE PA Naša stranka sdss pod Poredno številko^ PREDSTA VITEV STRANKE Spoštovani volivci! Pozdravlja vas SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDSS, Občinski odbor Ilirska Bistrica. Dovolite, da vam predstavimo naš program, kandidata za župana in listo kandidatov za člane občinskega sveta. V Sloveniji se je z večstrankarskim sistemom prebudilo novo jutro, ki daje možnost, da se Slovenci opredelimo za program tiste stranke, ki zagotavlja boljšo kvaliteto življenja. Socialdemokratska stranka ima jasen program gospodarskega razvoja Slovenije, ustvarja pogoje v katerih se delavci ne bodo več bali za delovna mesta, podpira povezovanje z Evropsko unijo, vendar brez razprodaje slovenske zemlje. Zavzemamo se za boljše šolstvo, kvalitetnejši razvoj in čisto Slovenijo. SDSS ni ateistična stranka (ni brezverska), ampak stranka, v kateri je na novo formiran KRŠČANSKI FORUM. SDSS Ilirska Bistrica je bila ustanovljena letos. Njeni člani niso obremenjeni s preteklostjo in niso bili člani nobene partije - povsem neobremenjeno se vključujejo v politično delovanje v občini. Nihče od naših kandidatov ni nikoli užival političnih privilegijev. NAŠ KANDIDAT ZA ŽUPANA JE EMIL JEDLOUČNIK dipl. ekonomist, izkušen in uspešen gospodarstvenik z izdelano vizijo razvoja občine Ilirska Bistrica. VZORCA KANDIDATNIH LIST LISTA ZA ZUPANE 1. ... <2> EMIL JEDLOUČNIK, SDSS 3. ... 4. ... 5. ... LISTA ZA OBČINSKE SVETNIKE 1. ... 2. ... 3. ... (4)SDSS - SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA 5. ... 6. ... 7. ... 8. ... 9. ... 10. ... LISTA KANDIDATOV SDSS ZA OBČINSKE SVETNIKE 1. VLADIMIR ČELIGOJ, diplomirani zgodovinar, II. Bistrica 2. VOJKO ROŽANEC, diplomirani ekonomist, II. Bistrica 3. STJEPAN MIŠE, inženir strojništva, Sabonje 4. IVANŽIBERT, elektrotehnik, II. Bistrica 5. ERIKA JUG, učiteljica, II. Bistrica 6. STANISLAV TOMŠIČ, kvalif. voznik, Bač-Knežak 7. ADO BARBIŠ, inženir strojništva, Topole 8. ANTONIJA VALENČIČ, dipl. ing. živilske tehnologije, II. Bistrica 9. VIKTOR GOMBAČ, elektroinženir, II. Bistrica 10. IVAN JANEŽIČ, delavec, Zarečje 11. EMIL JEDLOUČNIK, dipl. ekonomist, II. Bistrica 12. ALIČA SURINA, organizator dela, Bregarje 13. ROBERT ZORC, avtomehanik, II. Bistrica 14. ANTON MARJAN VIČIČ, trgovski poslovodja, Zarečica 1 5. IVAN KREŠEVIČ, voznik avtobusa, Račiče 16. ERNEST PRIMC, elektrotehnik, Podgrad 1 7. ALEKSANDER PRIMC, poklicni šofer, Rečica 18. PETER TOMŠIČ, kvalific. ključavničar, Koritnice 19. ROSANA UJČIČ, upravni tehnik, Starod 20. IVAN MALEČKAR, avtomehanik, Prem 21. RAFAEL SMRDEL, prom. transportni tehnik, II. Bistrica 22. VILJEM HRVATIN, strojevodja, Harije 23. VOJKO VALENČIČ, radiomehanik, II. Bistrica SOCIALDEMOKRATSKO STRANKO SLOVENIJE - SDSS BOSTE NA VOLILNIH LISTIČIH PREPOZNALI PO NAŠEM ZNAKU - VRTNICI. SPOŠTOVANI VOLIVCI, LE Z VAŠO PODPORO IN VAŠIM ZAUPANJEM BOMO DOSEGLI ZASTAVLJENE CILJE. HVALA ZA ZAUPANJE! SDSS, OBČINSKI ODBOR ILIRSKA BISTRICA o LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE VEČ SLOVENIJE! PROGRAMSKA USMERITEV LDS V NASLEDNJEM ŠTIRILETNEM MANDATU OBČINSKEGA SVETA * Nadaljevali bomo z zagotavljanjem ugodnih kreditov in Prostorskih možnosti za razvoj drobnega gospodarstva (obrtna cona Koseze in Trnovo, Sviščaki, Mikoza in mejno območje). Zavzemali se bomo, da bo trnovsko vojašnico upravljala občinska skupščina, sredstva od najemnin pa naj bi se zbirala na razvojnem skladu iz katerega bi se financiral razvoj gospodarstva. * Za dokončanje plinifikacije v mestu II. Bistrica in razširitev mreže Ndi v vasi. * Posebno pozornost bomo namenili kmetijstvu (priprava razvojnih programov in zagotovitev ugodnih kreditov). * Nadaljevali bomo blokovsko gradnjo stanovanj ter zagotovili ugodna posojila za graditev stanovanjskih hiš * Infrastruktura: dokončanje vseh vodovodnih sistemov in obnova starih, razširitev kapacitet telefonskega omrežja, asfaltiranje vseh vaških makadamskih cest, obnova in vzdrževanje ostalih ter Ureditev prometnega režima v mestu II. Bistrica. Sprejem ureditvenega načrta, ki bi upošteval pripravljeno urbanistično Zasnovo za ureditev mestnega jedra v II. Bistrici. * Začeli bomo pridobivati sredstva za izgradnjo komunalne čistilne naprave in izgradnjo regijske deponije odpadkov, sanacijo vseh divjih odlagališč in Globovnika, da bi ustvarili primerno hvalno okolje za vse občane. * Tudi v bodoče bomo nadaljevali z aktivnostmi glede organizacije prednjega šolstva v občini in dokončanju Osnovne šole Antona Žnideršiča, OŠ Podgora Kuteževo ter ostalih osnovnih šol v občini. * Na področju zdravstva bomo podpirali izgradnjo zdravstvenega doma v Podgradu in dokončno ureditev zdravstvenega doma v II. Ostrici. * Kulturi in športu bomo zagotovili finančna sredstva za nemoteno delovanje in za izgradnjo športnega kompleksa v Trnovem. Zagotovili bomo dodatne prostore za knjižnico in muzej ter sredstva za obnovo bazena. * Z nekaterimi drugimi strankami bomo skušali doseči Tgionalizacijo države in s tem prenos nekaterih državnih funkcij na regije. Zavzemali se bomo za spremembo ustave, kar bi uruogočilo ustanovitev zbora regij, ki bi bil protiutež državnemu 'tboru. * Nadaljevali bomo z dobrimi odnosi s sosednjimi občinami in hrvaškimi občinami ob meji, da bi skupaj reševali obmejne Probleme (postavitev nekaterih mejnih prehodov in motnje, ki Ostajajo v prometu). * Zavzemali se bomo za vrnitev vsega premoženja, ki ga je država °dvzela občini. k predlaganega je razvidno, da smo edina stranka v °bčini, ki je svoje znanje, sposobnost in delavnost Potrdila v praksi. Praznih besed ne poznamo. Trdno vam °bljubljamo, da bomo svoj program realizirali tudi v ^slednjem mandatu in zagotovili nadaljnji razvoj občine. PREDSTAVITEV KANDIDATA LDS ZA ŽUPANA OBČINE ILIRSKA BISTRICA Mag. STANISLAV PROSEN seje rodil 8. 2.1938. Stanuje v Ilirski Bistrici. Do upokojitve je vodil Veterinarski zavod oz. ambulanto. Na volitvah leta 1990 je bil z največjim številom posamičnih glasov izvoljen v občinsko skupščino, na njeni prvi volilni seji pa soglasno izvoljen za predsednika skupščine. To funkcijo opravlja še sedaj kot neprofesionalec. Kljub težavam je s svojo avtoriteto dosegel, da je skupščina svoje delo uspešno opravila in kot prva v Sloveniji prešla na nov način zasedanja zborov. Če bo izvoljen, se bo zavzemal za kvalitetne medčloveške odnose, za nadaljevanje zastavljenega dela, za realizacijo vseh programov, ki bodo omogočali hitrejši razvoj infrastrukture, gospodarstva, šolstva, zdravstva, kulture, športa, socialnega varstva ljudi in za odpravo ekoloških žarišč, da bo mesto Ilirska Bistrica ponovno postalo gospodarsko in kulturno središče širšega območja kot je bilo nekoč. Njegovo geslo je: nič ni nemogoče, toda brez trdega in poštenega dela ni poti v lepše življenje. Prepričan je, da bo z vašo pomočjo izpolnil vsa vaša pričakovanja. SPOŠTOVANI VOLIVCI OBČINE ILIRSKA BISTRICA! Lahko se pohvalimo, da smo v zadnjih letih naredili velik korak naprej. Nadaljevali smo z uresničevanjem nalog, ki so bile opredeljene v planskih dokumentih do leta 2000. Že investicije v razvoj občine v vrednosti nad 15 milijonov DEM in dejstvo, da je bila večina sredstev pridobljena od subjektov izven občine povedo vse. Seveda pa so vsi ti uspehi povezani z nenehno podporo in sodelovanjem vas občanov, za kar se zahvaljujemo vam in stranki LDS, kajti njeni člani so bili na vodilnih položajih v občini. Našteli bi le nekaj projektov, ki smo jih zaključili, v celoti izvedli ali začeli z njihovo realizacijo. TELEFONIJA V tem mandatnem obdobju je bilo zagotovljenih nad 2000 novih telefonskih priključkov z razširitvijo naslednjih central: Ilirska Bistrica, Knežak, jelšane, Podgrad in Pregarje. Iz 18 priključkov na 100 prebivalcev smo prišli na 32,7, kar je nad republiškim povprečjem (27,4). VODOOSKRBA Izvedene so bile naslednje investicije: rekonstrukcija vodovoda II. Bistrica-Koseze, izgraditev vodovoda Jelšane-Dolenje-Novokračine in povezovalnega vodovoda Zagorje-Knežak, v zaključni fazi je izgradnja vodovoda Ilirska Bistrica-Zabiče itd. Skupna vrednost investicij za vodooskrbo, kanalizacijo (Šembije, Sušeč) in zbiranje odpadkov je več kot štiri milijone DEM. CESTE Asfaltirane so bile lokalne ceste na Ratečevo Brdo, Soze in Novokračine. Pripravljeni so programi za Janeževo Brdo in Pavlico. Zagotovljena je rekonstrukcija na delu regionalnih cest II. Bistrica-Podgrad, skozi Šembije in skozi Knežak. Vsako leto nam je uspelo zagotoviti toliko sredstev, da so se usposabljale poljske poti, ki jih vsako leto uničujejo neurja. Zagotovili smo si tudi možnost zagotovitve sredstev za nadaljevanje začetih del. STANOVANJA Dokončujemo kompleks blokovske gradnje v soseski S-12 v Trnovem. Prizadevamo si, da bi dobili tudi prazna vojaška stanovanja. PLINIFIKACIJA Izvedena so vsa dela, ki so pogoj za začetek gradnje. BENCINSKI SERVIS Zagotovili smo vse potrebno za začetek izgradnje bencinskega servisa v Trnovem. GASILSKI DOM V izgradnji je nov gasilski dom, ki bo omogočal boljšo organizacijo dela in hitrejše intervencije. STORITVENE DEJAVNOSTI Z osamosvojitvijo države je II. Bistrica dobila status mejne občine. Spremenile so se usmeritve glede strukture gospodarskih dejavnosti. Začelo se je povpraševanje po storitvah. Trgovina se je začela razvijati bistveno hitreje kot v preteklosti. Z mejo so se pojavile potrebe po carinskem terminalu in drugih pripadajočih dejavnostih (špediterstvo, menjalnice, turistične agencije in drugo). DRUŽBENE DEJAVNOSTI Več sredstev smo pridobili in usmerili v posodobitev objektov družbene dejavnosti. Na področju osnovnega šolstva se izvaja investicija za do- končanje OŠ Antona Žnideršiča. V republiški program za leto 1997 je uvrščena tudi gradnja druge faze OŠ Podgora v Kuteževem. Intenzivno potekajo razgovori o organizaciji in ustanovitvi bistriške srednje šole. V zdravstvenem domu potekajo priprave za prepotrebno ureditev laboratorija. Del sredstev je bilo zagotovljenih v občinskem proračunu, del pa pridobljenih iz republike. Začenjamo tudi z izgradnjo zdravstvenega doma v Podgradu. Podeljene so bile tudi štiri koncesije za opravljanje zasebne zdravstvene prakse. EKOLOGIJA Ekološko je bila II. Bistrica zelo problematična. V letošnjem letu smo zagotovili organizirano zbiranje in odvoz odpadkov. Vključeni smo tudi v projekt izgradnje skupnega odlagališča odpadkov za območje šestih občin. Postopoma se izvaja sanacija divjih odlagališč in Globovnika. Pripravljene so strokovne podlage za izgradnjo komunalne čistilne naprave - v razgovorih pa smo tudi za izvedbo in financiranje. Izdelali smo celovit protipoplavni program in aktivno sodelujemo pri načrtovanju in izvajanju sanacijskih ukrepov. Začeli smo z opremljanjem mesta in vasi s kanalizacijskim omrežjem. ŠPORT V zvezi z doseženimi odličnimi rezultati nekaterih društev in posameznikov na športnem področju smo v okviru možnosti zagotavljali finančna sredstva. Aktivnosti potekajo tudi za pridobitev in ureditev ustreznih športnih objektov. KULTURA Za področje kulture smo namenili prostore v Domu na Vidmu. Tu bo nova kinodvorana, že sedaj pa se uporablja za razstave in kulturne prireditve malo dvorano. Knjižnica je pridobila dodatne prostore, ki se sedaj urejajo. SLS Slovenska ljudska stranka SLOVENIJA NAJ BO JUTRI SREČNFI^A Predstaviti Slovensko ljudsko stranko ni težko, saj smo v njej ljudje, ki smo se v našem prostoru prvi organizirali v takratno Kmečko zvezo, ko še ni bilo dovoljeno ustanavljanje in delovanje političnih strank. V času, ko je ZK in Zveza socialistične mladine, sedanja LDS, delala še s polnimi pljuči, smo pokazali slovenskemu narodu vizijo razvoja. Večstrankarski sistem in parlamentarna demokracija sta vodilo in gonilo našega bodočega razvoja in srečnejšega življenja. Ponosni smo na svoj delež pri osamosvajanju Slovenije iz balkanskega kotla. Pri preoblikovanju v Slovensko ljudsko stranko se je naša popularnost in moč izjemno razširila. Zaradi odprtega in racionalnega programa se je kmalu ustanovila v tem okviru še ženska, delavska in upokojeniška zveza. Trenutno je stranka v državnem in občinskem merilu v opoziciji. V oblastno koalicijo se nismo želeli vključiti, ker smo smatrali, da ni smiselna in da ne deluje za potrebe slovenskega človeka in to se vedno znova potrjuje. Delo v opoziciji je težavno. Naš glas se pogosto sliši, vselej pa je konstruktiven in usmerjen k napredku. Ocenjujemo in postavljamo se v desno sredinski politični prostor, v katerem je tudi večji del Slovencev. Preseneča nas trkanje po prsih nekaterih list in neodvisnih, ki se skušajo nestrankarsko in neideološko predstavljati volivcem. To se vselej izkaže kot prevara na katero bi morali biti volivci pozorni. Kar vprašajmo jih za odnos do preteklosti, do sedanjosti in za smeri bodočega razvoja, ki so lahko merilo za opredelitev. Vedno se pokaže da so levi, če že ne skrajno levi. Vedo, da so volivci v pretežni meri desno opredeljeni in zato potrebujejo kamuflažo. V naši stranki se takih metod ne poslužujemo, ker nam niso potrebne. V začetku letošnjega leta so ekspertni stokovnjaki naše stranke in somišljeniki pripravili obsežen gospodarski program razvoja države. Ker vlada misli, da je za to poklicana samo ona, ga ni hotela obelodaniti. Mar je bolje prisegati na politični pragmatizem kar pomeni, da sprotno išče rešitve, ki so samo za danes in se iz dneva v dan spreminjajo. Razvoj brez dolgoročne vizije je utopija in poguba za državo. Hitrejši gospodarski razvoj ni možen tudi po mnenju uglednih tujih strokovnjakov, dokler ne izvedemo lastninjenja v celoti. Brez tega ne bo tujih vlaganj in investicij, ki so pogoj za gospodarsko oživitev. Zakaj iščemo stranpoti? To vedo samo oblastniki! Zadnji primer "Bernardin" je zelo zgovoren. Hvalijo se z gospodarskimi uspehi. To nas spominja na balado o pujsku, ko se hvali kako mu sedlo paše. Zgodba o uspehu se res ponavlja, vendar pri njih samih, tako na državnem kot na občinskem nivoju. Naš program temelji na tradicionalnih vrednotah, ki so lastne večini Slovencev. Te so delo, poštenost in morala. Zagotavljale so nam preživetje v nemirni preteklosti in so tudi garancija za uspešno in srečno prihodnost. V bodoči občini vemo in znamo kaj storiti. Za hitrejši gospodarski razvoj je nujno vzpostaviti pogoje. Te vidimo predvsem na komunalnem področju in infrastrukturi. Žalostno je, da nimamo še vseh vasi in zaselkov povezanih z asfaltom. Velikemu delu naših gospodinjstev še vedno primanjkuje zdrave pitne vode. Poskrbeli bomo za čisto okolje in sanacijo sedanjih ter bivših odlagališč. Šolstvu in zdravstvu bomo namenili veliko več pozornosti. Šolstvo potrebuje sodobne učne pripomočke, da ne bodo naši otroci zapostavljeni v možnostih učenja. Potrebujemo kvalitetno srednjo šolo ob kateri bi se razvijale tudi druge smeri poklicnega izobraževanja. Prepričani smo, da lahko vse to dosežemo z enakim ali manjšim obsegom proračunskih sredstev, predvsem na račun racionalizacije dela dosedanjih proračunskih porabnikov in občinske uprave. Zavzeli se bomo za skladen razvoj celotnega območja naše občine. Nevarnost da ostanemo na obrobju je velika, saj razvojne smeri prometa v tem trenutku potekajo daleč od naših krajev. V celoti bomo izkoristili obmejno lego, lepoto naše pokrajine ter pridnost in podjetnost ljudi. Zaupamo vam, ker verjamemo v ljudi. Prepričani smo, da boste volivci naše geslo in geslo sorodnih strank "ZA PRAVIČNO DEMOKRACIJO" razumeli dobesedno in zaupali glasove našim kandidatom za občinski svet ter kandidatu za župana, ki s svojim znanjem in voljo zagotavlja izvedbo zastavljenega programa. Predsednik: Ivan Boštjančič IVAN BOŠTJANČIČ Rodil sem sel 7. 5.1933 v Tominjah in sem kmet upokojenec. V zadnjih tridesetih letih sem aktivno opravljal veliko odgovornih nalog. Če bom izvoljen, se bom zavzemal za racionalizacijo porabe proračunskih sredstev občine, za pridobitev čimveč republiških sredstev za financiranje programov v občini in za skladen razvoj celotnega območja naše občine. IVAN BARBA Rodil sem se 21. 5. 1951 in stanujem v Podbežah 36. Po poklicu sem strojni inženir, dodatno pa sem se izobrazil na področju požarnega varstva. Vsa leta svojega dela sem zaposlen v Piami. Delam na področju varstva pri delu, varstva pred požari ter varstva okolja. Vseskozi sem se zavzemal za boljše delo ljudi, delovne pogoje, varstvo okolja ter za napredek vasi. Če bom izvoljen, se bom še naprej zavzamal za to, da naše vasi ne bodo propadale in da se bo celotna občina razvijala skladno, poseben poudarek pa bom dal sistemski rešitvi financiranja krajevnih skupnosti. DRAGO JAGODNIK Rodil sem se 8. 2. 1949 in stanujem v Podgradu 30. Zaposlen sem v Poliuretanih Piama na delovnem mestu komercialista nabave. V Piami sem zaposlen že 23 let. Vseskozi se zavzemam in borim za dobrobit vseh zaposlenih. Če bom izvoljen se bom še bolj zavzemal za ohranitev delovnih mest, za razvoj vasi in da bomo šli v korak z razvitim svetom. NAŠ KANDIDA T ZA ŽUPANA RUDI CELIN Koaii sem se 14. I. 1945 v Ilirski Bistrici in stanujem v Kuteževem 4b. Po P0K" )>. sem diplomirani inženir agronomije in opravljam delo direktorja Meslie f proizvodnje v Perutninskem kombinatu Pivka. Zaupam volivcem, ker k v ljudi. Prepričan sem, da boste naše geslo "ZA PRAVIČNO DEMOKRACIJ | I razumeli dobesedno skozi delo, poštenost in moralo, ki so vrlina večjega*3; Slovencev. Z vsem svojim znanjem in močmi se bom zavzemal, da bodod*'^ te vrednote ponovno svojo veljavo. Če bom izvoljen, se bom zavzemal za ^ ^ segmente gospodarskega in družbenega življenja. Ilirske Bistrice V STRANKA POŠTENIH I II IDI (č ND NARODNI DEMOKRATI *] l i Narodni demokrati smo zmerno konzervativna stranka, zato naše delovanje temelji na tradicionalnih vrednotah slovenskega naroda in krščanstva. Ponovno želimo uveljaviti vrednote kot so: poštenost, marljivost, odločnost in gospodarnost! Narodni demokrati uresničujemo kar obljubljamo in ne obljubljamo neuresničljivega. Zavedamo se, da nam vsega ne bi verjeli in ker vi že veste, da morate sami in z lastnim delom poskrbeti zase in za svoje družine. Za tri stvari pa jamčimo: delamo pošteno, v vaše dobro in za skupni cilj z vašo pomočjo! Sku- paj s strankami slovenske pomladi si bomo prizadevali doseči večino v občinskem svetu. Zavzemali se bomo za skladnejši razvoj naše občine, drobnega gospodarstva, kmetijstva in izobraževanja ter za tako družinsko politiko, ki bo zagotavljala vsem družinam normalno življenje, upokojencem pa pravične pokojnine. Zavzemali se bomo za tak občinski svet, v katerem bodo zastopane vse vaške skupnosti. Narodni demokrati smo odločni ljudje in bomo skupaj z vami zgradili družbo blagostanja, zato nam izkažite svojo voljo na LOKALNIH VOLITVAH! Hvala! IZVLEČKI IZ NAŠkO^ 8 PROGRAMA kiajef1 1. Zeleni se zavzemamo za us ekosocialen razvoj z mal 'i^Si žinskimi in ekološko ne5P°rninje podjetji, ki bodo izkoristila zn « mladih in ambicioznih ljudi iz občine. 2. V prvi vrsti bomo posk rbeli,zh3 ^ar ^0 razrešitev še vedno perečih ekol° ---- 1 ~ 'z Ko problemov, odpravili bomo ,„^0'^ Globovnika, storili vse za iz^'pre' komunalne čistilne naprave prečili izpuste fenolov v ozračje- J c 3. Našo občino moramo PoV.eZ(|1j[iii ^ * Ljubljano, Reko in Trstom s kvalite ^ prometnicami. bjti ^ 4. Dokončno se moramo 2 j povezav s t. i. Notranjsko, m nekdaj naravno povezani z Trstom. Rek0 3 11011 5. S tem v zvezi se bomo zaVZ® status brezcarinske obmejne ot>el)p v ker smo prepričani, da bi to porT10 in s velik napredek za našo trgovirl podjetništvo. aj s 6. Zeleni Ilirske Bistrice, krščanskimi demokrati, ^0' ljudsko stranko in Narodnimi krati, podpiramo Rudija Čelin j|jr' kandidata za bodočega župan skobistriške občine. s h !?b( ta ta , Ki V ta november 1994 LOKALNE VOLITVE '94 n J EDINA PRAVA primorska stranka l'' SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ SLOVENIJE ‘OTI ŠKODLJIVEMU CENTRALIZMU {Hoti ideološkemu razdvajanju PREDSTAVITEV STRANKE ZVEZA ZA PRIMORSKO - ZZP je nastala kot nujen odziv na vedno večjo centralizacijo in kopičenje politične moči v enem centru. Zato se zavzema za skladnejši razvoj Slovenije in za enakopraven položaj vseh regij. Ilirska Bistrica kot obrobna in obmejna občina pa zelo izrazito čuti - odmaknjena od centra - usihanje vitalnosti in demografsko ogroženost. Stranka se zato zavzema za gospodarsko, turistično in prometno tranzitno valorizacijo prostora, saj potekajo čez to območje v smeri proti jugu in zahodu evropski prometni tokovi na severni Jadran. Stranka zahteva temu ustrezno zakonodajo, čimbolj odprte meje, vključitev občine v maloobmejni promet za celotno območje s sosednjo Hrvaško in kot del Primorske v skupnosti Alpe-Jadran. ZVEZA ZA PRIMORSKO v teh okvirih podpira kvalitetne predloge sleherne stranke ali skupnosti. Namen ji je le splošna korist, posebej pa regionalni in lokalni interes brez ideoloških predsodkov. Na teh principih je tudi sestavljena lista kandidatov, ki so različnih profilov in nazorov ter iz vse občine. Razumljivo je, da bo v sistemu lokalne samouprave odločno za njeno afirmacijo, da jo namerava podpreti v konfrontaciji z v občini nastajajočo in razvijajočo državno centralistično oblastjo. KANDIDATI Branke zelenih ZA ČLANE ^ČINSKECA SVETA 7. Janko Poklar 2. Miran Rolih 3. Boris Šenkinc 4. Andrej Jelen 3. El ena Borenovič 6. Milan Volk 7. Srečko Srebot Branko Štemberger 9. David Rebec '-M No ^ra cilj je spoštovanje j °vekove volje, ohranjanje , s ave in čistega zraka. Minila t ^iri leta odkar ste prvič j iV°bodno volili in začeli upati v . ^iše čase. Čas je tekel, izgubili ^službe in dobili smešno nizke [ Odpore, hoteli so vam pripeljati ^etišče pod nos, vendar to še 1 bilo dovolj - hoteli so vas ^0dati, vaše žulje in denar pa ;0siati v Postojno. Izmaknili so |’rri kulturo in dvorane, ^davčili so vas. Razdelili so si 0'°žaje in vas onemogočili pri |Stvarjanju in razvoju. Ponašajo ^ hvalijo se z vašimi žulji in 5sim delom. Samo vi lahko I Rinete nesramno odiranje in I berete boljšo prihodnost za vas Z1 vaše potomce. Izberite si i0dstvo brez komunističnih °renin, ki sebo drugače borilo j. H, vaše pravice in dostojnejše lenje! DRAGI VOLIVCI! Sva Breda Vičič, stara 27 let, po poklicu diplomant družboslovne smeri in Silvano Vrh, star 31 let, po poklicu varnostni inženir. Na volitvah za občinski svet ilirskobistriške občine nastopava samostojno in neodvisno. Zakaj? Za kandidaturo sva se odločila predvsem iz nezadovoljstva nad sedanjo oblastjo, ki se v skupščini ni mogla zbrati, kaj šele da bi o čem odločala. Najlažje je seveda nekoga kritizirati, sam pa stati ob strani. Na letošnjih lokalnih volitvah vidiva priložnost, da tudi sama pripomoreva k učinkovitejšemu reševanju nakopičenih problemov. Verjetno pričakujete, da vam bova izlila svoj program s sladkimi obljubami. Pa ne bo tako! Mnenja sva, da se program izoblikuje sproti in z razpoložljivimi sredstvi. Lahko bi napisala roman o neizkoriščenih možnostih turizma, o srednji šoli, o tem da nekatere vasi še vedno nimajo osnovne infrastrukture, da ne vemo kam s Sviščaki, o tem da bova podpirala razvoj podjetništva in še marsikaj! Sama sva takih obljub sita do grla. Raje bi vprašala, pa za strankarskimi imeni ne veva koga. Kaj je s programom Brkinske slivovke, z revitalizacijo Brkinov, s Tokovo čistilno napravo, z očiščenjem reke Reke, z Globovnikom ... Odgovore vedo le posamezniki! Prav tako nama niso tuji problemi naše generacije: brezposlenost, stanovanja, športni objekti, kultura ..., ki jo želiva v svetu dostojno zastopati. Rada bi, da bi občinska uprava delovala hitro in učinkovito ter iskala luknje v zakonih in nam tako svetovala ter pripomogla k naši zamisli, ne pa obratno. Tako. V bistvu sva povedala vse! Zavedava se, da bova v občinskem svetu pretežno sama v družbi strankarskih veljakov, med katerimi so nekateri že krojili naš skupen razvoj, midva pa z njim nisva zadovoljna. Želela bi, da bi občinski svet deloval skupno in ne po strankarskih načelih, da bi se o vsaki stvari konstruktivno dogovorili, da ne bi nobena stranka demonstrativno zapustila sveta in nenazadne, da bi bili vi volivci zadovoljni z izvoljenimi in bi v naslednjih letih videli določen razvoj naše - sedaj ene izmed večjih občin. Ne bova zaključila z izrabljenimi volilnimi gesli. Ne prosiva vas da glasujete za listo številka 1. Raje izberite prave ljudi! Breda Vičič in Silvano Vrh KANDIDA T ZZP ZA ŽUPANA ZORKO ŠAJN Bistričan, gospodarstvenik, podjetnik in društveni delavec ZAKAJ KANDIDIRAM ZA ŽUPANA ILIRSKOBISTRIŠKE OBČINE? Moja odločitev za sprejem te kandidature ni bila lahka, saj se zavedam velike odgovornosti, zahtevnosti in velikih težav ter preprek pri uresničevanju željenih ciljev nadaljnjega napredka in razvoja naših krajev, oziroma občine. K tej odločitvi me je vodila predvsem stalno prisotna želja po hitrejšem in skladnejšem razvoju vseh bistvenih pogojev življenja v svojem kraju in celotni občini. Uspehi prizadevanj za uresničitev teh zamisli so odvisni tako od nas samih, našega dela, naše razumnosti in vztrajnosti, zlasti pa od kompetenc in sredstev s katerimi bo razpolagala lokalna skupnost - občina. To pa, žal, še ni znano. Znano pa je, iz novega zakona o upravi, da bo občinske uprave postavljalo in vodilo neposredno pristojno vladno ministrstvo, kar je nedvomno očiten centralizem. Zato želim, kot pripadnik ideje primorstva-regionalizma v okviru Zveze za Primorsko, delovati predvsem proti nerazumnemu in nadvse škodljivemu centralizmu državne oblasti, ki ga vzpodbujajo in določajo vladajoče stranke. Prizadeval si bom in vztrajal, da bo na državni ravni ostal le ustrezen del odločanja. Občina, oziroma pokrajina pa naj bi dobila primeren obseg oblasti za neodvisno odločanje o svojih življenjskih zadevah. Ob tem se zavedam, da brez lastnega angažiranja in dela ne bom mogel doseči željenih rezultatov. Zato bo nujno potrebna precejšnja aktivnost pri vzpostavljanju vseh gospodarskih dejavnosti (industrije, podjetništva, kmetijstva, tercialnih dejavnosti - transporta, trgovine, gostinstva, turizma itd.), ki so predpogoj za nadaljnji razvoj. Le s tem in s pridobivanjem drugih namenskih sredstev bodo ustvarjeni pogoji za hitrejši in vsestranski napredek in razvoj občine: ureditev infrastrukture in energetike, urbano urejenega okolja, razvoj manj razvitih področij, razreševanje problemov mladine (srednjega šolanja, vsakodnevnega življenja, zaposlovanja, stanovanjske problematike in ostalo), razreševanje socialne problematike, urejanje in razvoj zdravstva, šolstva, kulture, športa in ostalih dejavnosti, skratka, razvoj družbenega in zasebnega življenja s humano-kulturnimi vrednotami. Mnenja sem, da je med temi nalogami še posebej potrebno vzpodbujati in izvajati urejanje življenjskega okolja v občinskem središču, v večjih krajih občine in tudi v vaseh, saj je dokaj skromno urejeno, oziroma neurejeno in celo zanemarjeno. To v veliki meri velja tudi za občinsko središče. Izjeme so, žal, le posamezne sredine, Šembije pa so samo ene. Prijetno urejeno okolje veliko prispeva h kvaliteti življenja, zato je usmeritev v navedene aktivnosti nujno potrebna. 1 udi meja s sosednjo Hrvaško, taka kot je, predstavlja svojevrsten problem. Storiti moramo vse, da bo čimbolj odprta in vztrajati na urejenem maloobmejnem prometu. Za uresničitev teh splošno opredeljenih in seveda kasneje konkretnih operativnih nalog in ciljev, bo potrebno veliko skupnega truda, dobre volje, razumnosti, strpnosti in sporazumevanja pri skupnem delu. Zveza za Primorsko, ki ji pripadam, se zavzema za ta načela: lokalizem, ne centralizem, neideološka usmerjenost, življenje brez razprtij, iskanje soglasnosti in ustvarjalnosti. Ne obljubljam gradov v oblakih pač pa to, da se bom z vsemi svojimi zmožnostmi in skupaj z drugimi, ki bi jih vzpodbudil k delu, seveda skupaj z občinskim svetom, aktivno in tvorno spoprijel z naštetimi nalogami, če mi boste volivci zaupali to odgovorno funkcijo. Vaš kandidat Zorko Šajn ZA HITREJŠI RAZVOJ PRIMORSKE V SAMOSTOJNI SLOVENIJI KNJIŽEVNA OBLETNICA OB 90-LETNICI PESNICE MAKSE SAMSA Se še spommjaš tistega večeca/lco tam na ^ot*i kfes je plapolal?/Midva molče kraj njega I .1 | ,| ■'j . | j jeJ^s?1, ju9 le^j° P^lc ^dela/za divji ples si vetei* listja išcez/kjec Ki“es je bil/ zdaj kupček je pepela//in v mojem seču zdaj je pogorišče, ojem srcu zdaj je pogorišče "V blestečih pesniških podobah je iskala izpolnitve svojih želja in sanj." je v spremni besedi, ob izidu pesniške zbirke "Bleščeče prevare", napisal pisatelj in dober poznavalec poezije France Bevk. Letos, 12. oktobra, je poteklo 90 let, odkar se je na Dolnjem Zemnu rodila naša pesnica. Oče Andrej je imel mlin in žago v idiličnem okolju ob Velki vodi, kot domačini pravimo reki Reki. Njena bistrost in želja po znanju sta jo kmalu pripeljali v šole. Osemrazredno osnovno šolo je obiskovala v bližnjem Trnovem, v Ljubljani je dovršila dva letnika učiteljišča, tretji in četrti letnik pa v Tolminu, kjer je leta 1923 opravila prvo in zadnjo slovensko maturo, kajti poslej je bilo to slovensko učiteljišče ukinjeno. Že takrat se je začela vzpenjati po pobočjih Parnasa: vsaka njena misel je takoj postala verz, zbadljivka ali epigram. V dijaškem listu so blestele njene mladostne pesmi in zapisi. Maksa je v letih 1923-1926 kot učiteljica službovala v Harijah. Zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku je bila odpuščena. Zatekla se je v takratno Jugoslavijo in dve leti (1926-28) poučevala na Jezerskem nad Kranjem, od 1928-30 pa še v Rovtah nad Logatcem. V odmaknjenih zaselkih se je pogrezala Y zagrenjenost in osamljenost: Štiri gole stene/mračno zro na tnenejv kotu borna postelj/boren stol kraj mize.// Sama tu ob peči/v ogenj zrem žareči/v srcu žalost grize ... Njena občutljiva narava, neugodne razmere in zrahljani živci so jo pripravili, da je službo pustila in se vrnila v svoj domači kraj. Poslej v njenih pesmih ni bilo več vedrega verza, spoznala je, da je življenje "bleščeča prevara". Postala je trpka, zagrenjena in turobna: Ko je bog ustvaril občutljive/zadrktel«_ brsteče njive,/završali v joku bori,/plakale še skale so na gori, Pesmi in zapisejeobjavljala v različnih revijah in časopisih: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi slovenskega sveta, Jutro itd. Leta 1934, v času najhujšega preganjanja Slovencev, je izšla v Trstu njena samostojna zbirka "Nekaj pesmi". Za njeno 60-letnico je Matična knjižnica II. Bistrica izdala njeno zbirko "Bleščeče prevare", ki je bila leta 1983 ponatisnjena. Maksa Samsa je po svoje ljubila življenje in naravo. Iz njenih verzov zveni hrepenenje - vsa je bila zaverovana v lepoto življenja. Na stara leta je hodila skozi življenje sama, spremljale so jo le njene pesmi, ki jih je vse znala na pamet. Življenje je ocenila z verzom: "Moj dan je bil en sam brezzvezdni mrak", na koncu svoje poti pa tudi ona ni vsega razkrila, ni izrekla zadnje besede: Kar je v duši bol spočela/vam je pesem razodela ,../Vse? - /Slikoli! Zadržano/z mano v večni grob bo dano. Maksa je prebredla svojo reko vsak dan, menda tisočkrat v življenju, toda 18. marec 1971 je bil zanjo usoden. Zaspala je ob šumenju svoje VePke vode prav na dan obletnice rojstva njenega mladostnega prijatelja, pesnika Krasa Srečka Kosovela. Kot mlado dekle je iskala v pesniških podobah izpolnitve svojih sanj, a prišla je do spoznanja, da po prešernovsko "pevcu vedno sreča laže": Živela sem za pesem/pa v culi lakko nesem,/kar ona mi je dala!/Ko v grobu bom ležala, naj njen/spomin ostane,/opeva srčne rane, Naj ji bodo te vrstice, čeprav z rahlo zamudo, v skromen spomin ob 90-let-nici rojstva ter pojasnilo za poimenovanje knjižnice v II. Bistrici, ki nosi od leta 1988 njeno ime. Darinka Žbogar RAZSTAVA • GALERIJA NA VIDMU KRAS SKOZI OBJEKTIV Člani foto krožka ŽAREK so večinoma ljudje, ki so se s fotografiranjem srečevali le kdaj pa kdaj v življenju, ki pa jim je nadvse pomembno najti ali poglobiti stik s samim seboj, s soljudmi, z naravo. Ta dejavnost, kot si jo je sprva zamislila mentorica Vilma Colja, kasneje pa so sooblikovalci postali vsi, jim to prav gotovo omogoča. Iz želje, da bi na ta način bolje spoznali in raziskali Kras, kot sta ga ustvarila narava in človek, so se izoblikovali različni sklopi fotografij: kraške trte, detajli kraških hiš in cerkva, kamenje, ki ga je oblikovala narava in tako, ki ga je oblikoval človek, sožitje kamenja in cvetja, kraška pokrajina in domačije v različnih letnih časih. Pri svojem delu uporabljajo črno-belo in barvno fotografijo. Niso si zastavili posebno visokih ciljev, pa vendarle take, da se morajo na poti k njim dovolj potruditi, se učiti, si med seboj pomagati - njihov najpomembnejši motiv je prav druženje. Zavest, da z medsebojno pomočjo vsi skupaj rastejo, jim daje dodatno vzpodbudo. Čutiti je, da tudi tisti, ki so v svojih dosežkih nekoliko uspešnejši, ne želijo izpostavljati svoje individualnosti in jim je v prvi vrsti pomemben razvoj skupine, ki se je odločila povezati v isti dejavnosti. Morda bo nekatere med njimi njihov večji ustvarjalni potencial popeljal po poti samostojne fotografske dejavnosti ali pa jim bo fotografsko znanje uspešno dopolnilo v njihovih poklicnih prizadevanjih. V tem času pa je ves ta potencial razporejen znotraj krožka, kar njihove člane dodatno povezuje in motivira. Veselijo se zlasti skupnih foto izletov v naravo, saj si marsikdo med njimi v vsakdanji naglici tega ni znal več dati. V svojem delovanju so neverjetno skromni in nevsiljivi. Kdor ni spremljal njihovega dosedanjega dela, prav gotovo ni pričakoval takšne razstave, kot si jo lahko ogledamo. Kot jata pomladnih ptic so, katerih ubrano petje slišimo le, če jim posebej prisluhnemo. Andreja Peklaj Fotografski študijski krožek ŽAREK iz Sežane je v teh dneh zaokrožil svoje enoletno delovanje. Zamisel zanj se je utrnila mentorici prof. Vilmi Colja, ki ji je Ljudska univerza iz Sežane omogočila izobraževanje za študijske krožke na Andragoškem centru RS v Ljubljani. Trenutno je aktivnih enajst članov iz različnih krajev občine Sežana, pridružujejo pa se jim že novi. Letos spomladi so se prvič predstavili v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani. Člani foto kluba ŽAREK so: Vilma Colja, Robert Grmek, Dušanka Jurman Šukalo, Maks Kralj, Marija Maraž, Dimitrij Povh, Majda Sadovski, Eleonora Stanič Ostrouška, Jože Strnad, Maja Šebart in Mateja Škrinjar. Pavel Škrinjar, direktor Ljudske univerze v Sežani, je v petek, 11. novembra, z duhovito primerjavo pospremil otvoritev pete razstave v Galeriji na Vidmu: "Slika olepša besedo in daje nekaj, kar gre ponavadi mimo nas. Počutim se tako kot kmet, ki posadi trlo, gleda kako raste in obrodi grozdje - v tem primeru fante in dekleta. Njihovo delo se je kot mošt na martinovo spremenilo v vino - fotografije-, čeprav še pred dobrim letom niso poznali fotoaparata. Skupino enajstih mladih ljudi je ljubezen do fotografije tako povezala, da danes ne morejo več drug brez drugega. Ime ŽAREK so si izbrali zato, da bi s pomočjo solidarnosti in medsebojnega spoštovanja prišli do vseh tistih, ki mogoče ne gledajo sveta skozi objektiv, znajo pa uživati ob dobri fotografiji, doseženi z veliko volje in energije."Razstava bo odprta do 26. novembra, vsak dan razen nedelje, od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Na sliki: OKO, MAJA ŠEBART, 1994. KULTURNA IZMENJAVA BLIZU IN DALEČ HKRATI ( Slovensko kulturno prosvetno društvo "BAZOVICA" združuje okoli IDO« Slovencev, ki se zbirajo v Slovenskem domu na Podpinjolu 43 (Štranga)- ^ Reki, v okoliških vaseh in v Opatji živi približno 4000 Slovencev od 23M fr kolikor jih je v celotni Republiki Hrvaški po popisu prebivalstva iz leta čeprav jih je bilo še konec petdesetih let toliko samo na Reki. V okviru drušM k ustanovljeno je bilo že leta 1947, deluje mešani pevski zbor, dramska in otroški folklorni skupini. Slovenci z one strani državne meje se pritožujejo/ kerK so ostali odrezani od domovine in do njih ne seže ne radio, ne televizija, pz ^ 1 $ do slovenskega tiska težko prihajajo. Glede na majhno oddaljenost si želijo, * h bi II. Bistrica odigrala nekakšno povezovalno vlogo na kulturnem in id0'' ^ macijskem področju. V četrtek, 3. novembra, so jih obiskali Dimitrij BonaMR Ivko spetič in Sašo Boštjančič, predstavniki Zveze kulturnih organizacij II. Bistnc3’ J; da bi se dogovorili o konkretnejših oblikah sodelovanja, povezovanja in kulto'°e (|v izmenjave. Reški Slovenci večino informacij in dotacij dobivajo iz Urada za nacionalne manjšine Republike Hrvatske in slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve. Stike imajo s slovenskim veleposlanikom na Hrvatskem Matijo Malešičem in dr. Petrom Vencljem, državnim sekretarjem za Slovence po svetu, vendar niso najbolj zadovoljni s tistim, kar na osnovi programov pride v njihove roke, čeprav sami priznavajo, da je bilo pred tremi leti nazaj precej slabše. SKPD "Bazovica" deluje zgolj na kulturnem področju in se v okviru Zveze slovenskih društev na Hrvaškem povezuje z ostalimi apolitičnimi društvi, predvsem s "Triglavom", kulturnim društvom splitskih Slovencev. Kot zveza imajo, po besedah predsednika SKPD "Bazovica" Vinka Žiberta vpliv na približno polovico Slovencev s stalnim prebivališčem v sosednji državi. Po njihovem je sodelovanje z II. Bistrico preskromno. Radi bi ga postavili na bolj čvrste temelje z večjo medsebojno izmenjavo, kar jim priporoča ZKO Slovenije in vse institucije s katerimi sodelujejo. Dimitrij Bonano, tajnik ZKO II. Bistrica, je poudaril- a se tudi v Sloveniji in II. Bistrici nnarsM | spreminja. Status ZKO je bil dolga letau| ploS' neotipljiv in brez prave definicije11 ki naj bi jih opravljala. S 1. januatjajV 1995 bo republiška ZKO finandra jj samo tiste programe, ki bodo po,1ie% bni na državni ravni, manjše in lok3 % projekte pa bo morala financirati vsa ,e občina posebej. Glavni problem 5| tajnika in administrativne delavk®I prevzela Ljubljana, tako da boža-izvedbo projektov ostalo več den31/ j( V imenu ZKO II. Bistrica je izrazil P1 pravljenost za sodelovanje z vs® ^ zamejci, tudi italijanskimi, saj jeob*-1^ II. Bistrica poleg Opatije pobratena1^ n z občino Nabrežina. Možne oblik®5^ j delovanja z izmenjavo na kultur11 ^ | področju oboji vidijo v nastopil1 P skih, plesnih in ostalih skupin za in odrasle še pred koncem leta, z pa v prihodnjem mesecu kulture1' sarn® rskobistriški občini. Glede večje iiM rsKooisinsKi oocmi. oieae t-«st miranosti o dogajanju v Sloveniji se k edina možnost zdi neuresničena zel(|n mnogih - bistriška lokalna rac postaja. Dramsko recitatorska skupina SKPD "Bazovica" deluje poleg mešanega pcvi zbora že od ustanovitve društva. Na sporedu imajo dela slovenskih klas*^ Linharta in Cankarja do modernih avtorjev, prirejajo pa tudi recitale in Lahko se pohvalijo z velikimi uspehi, ki so jih dosegli na številnih lekm0'* Gostovali so na Hrvaškem, v Italiji in predvsem v Sloveniji. Člana ^ Loredana Jurkovič-Zidar in Alojz Usenik sta leta 1991 nreirla za svoie dolg0' program sprejeli izvedbo komedije avtorja in režiš-OFFU in z njo v soboto, 29. oktobra, nastopili tudi na 7. Linhartove/" -(SREČANJE GLEDALIŠČ NA PODEŽELJU) v Slovenj Gradcu. V BO-V predstavi igrajo starejši člani društva. "Predstava ima po režijski plati vse de komedije ... Počasi se nam izostri dejansko življenje 'prijateljev', vse n laži, sprenevedanja in zamolčanosti. To sicer ne pomeni, da se publika ^ more od srca nasmejali, vendar pa ugotovi, da so ti karakterji pravzaprav V‘ To pa je neobhodna kvaliteta komedije in humorja. Humor mora biti V3 Smejemo se vedno nesreči drugega. Čepa predstava doseže, da se smeji"’' sebi, potem je to samo še en uspeh več... in to 'EROS V OFFU' doseže - glc°‘ identifikacijo s scenskim dogajanjem..." Fotografija Ivana Fabijana kaže L°r Jurkovič-Zidar, Zdenko Jelovčan in Alojza Usenika med predstavo. GLASBA 0 JAZZU TAKO IN DRUGAČE 10 Uošnje martinovanje je v II. Bistrico prineslo jazzovski ansambel TROUBLE ). ^KERs, ki je v petek, 11. novembra, nastopil v Klubu Danilo. Lastnik Danilo .SOH rale je obljubil, da bodo njegovi gostje, potem ko bo razširil obstoječi prostor, 1991 'ili v prihodnosti deležni žive glasbe. Mladi in nekoliko starejši poslušalci so išM 'nebno pozornost namenili predvsem domačinu Matjažu Mikuletiču z Velike i d*e ‘kovice, študentu I. letnika Visoke šole za jazz v avstrijskem Gradcu, ki je ), iv‘lovno znanje pridobil doma pri pozavnistu in skladatelju prof. Josipu i tv1 psoviču. Skupina TROUBLE MAKERS je še zelo mlada. Matjaž Mikuletič b, M »lavna), Rado Božič (bobni), Jaka Pucihar (orgle) in Petra Uršič (vokal) še n(o<' “rf/ra/o, nekaj več glasbenega staža imata le Dejan Mesec (saksofon) in Borut hin0' P^er (akustična in električna kitara). pe je začel osvajati svet iz Amerike Vajsetih letih tega stoletja in si kmalu .| j; J°t>il nedeljena priznanja za umet-fjiMi' 'zraz' posebno od sedemdestih let a|eta e' k° je cela vrsta glasbenikov iz lojnih delov sveta začela bogatiti jrjeni^e tradicije črncev z juga ZDA. V .jrjla^ku štiridesetih let so Dizzy Charlie Parker in drugi kalr* 1Vatorj' za zmeraj razširili jezik jaz-/sak‘ Vs^e improvizacije s temeljnimi jljče^embami, ki sta jih konec petde-^ ji ^ še dopolnila Ornette Coleman in sallio ^etku šestdesetih John Coltrane, ne )arja.^e na to, da je bil novi jazz veliko-I pri-** tonalen. Po obdobju iskanja v jgHi .^desetih se je jazz v osemdesetih ^ Za^ei vračati nazaj k poslušalcem čolnoma svobodno improvizacijo, eSo-Ji sledila uveljavljenim formam in -nein, tudi za devetdeseta. Mimo vseh p^-1srtieri je v Chicagu leta 1965 nastala ■roh Zvrstna organizacija - AACM (As-,|jst Claf,on for the Advancement ofCre-v j|i'1/6 Musicians), ki je združila najna-[1fof'^nejše, predvsem črne iskalce novih gkot^enih smeri in se od tu razširila v željJ j ork in ostale dele Amerike z naj-jj5|v,C 4^° I OGLASI ■n oncu risbo si ie ime- ( metno igrišče. To pa je nujno, čevZ' memo v obzir dejstvo, da v NK Tran |/ port vadi čez 120 mladih in odra51 tekmovalcev, organizirano pa tekm (0j jejo 4 ekipe (15-20 tekmovalcev), ha - glavno nogometno igrišče se dolgV ročno planira na lokaciji ob obstoj660 ^ sklopu površin tako, da tvori zaključi ie celoto z možnostjo vkomponirallS( dodatnih športnih objektov, med ni111 tj/ tudi profitnih. Lahko bi našteval še druge razlog61 'ce športni kompleks na razširjeni lokacl i0 prepričan pa sem, da je osnovni6 i0j predloga rezervacija površin za šp0'\ center mesta II. Bistrica. Inter še športne sfere morajo dokončno opr' e! deliti funkcijo, obliko in pot do rea|Z ar cije celotnega kompleksa. Izvršni s (0 Skupščine občine Ilirska BistricM pobudo podprl, dejstvo pa je, da111 bi prostorsko ureditveni načrt sprejetl in$l občinska skupščina ali bodoči občin svet. Menim, da lahko nekaj zgod°^ . in dejstvo, da je šport v občini pr6 lid /A napredoval, razščistijo dvome - r,, PROTI omenjeni lokaciji terdolg°r0 :ln rešitvi problematike športnih p°vr51 m mestu in občini. ,.vln Zdravko Debe\ KARATE RAZPISI PREPREZENTANČNE PRIPRAVE NA SVETOVNO PRVENSTVO Na 20. MEDNARODNEM KARATE TURNIRJU BOHEMIA CUP v Pragi je tekmovalo kar 300 karateistk in karateistov iz petnajstih držav. Sodelovala je tudi reprezentanca Slovenije, ki se je odlično odrezala. V evropski konkurenci so se izkazale predvsem karateistke. Osvojile so prvo mesto v borbah in drugo v katah. V tekmovanju posameznikov je Lidija Cafuta osvojila v svoji kategoriji 2. mesto, Jelena Mandič v višji kategoriji 3. mesto, pri moških pa je bil Borut Markošekv kategoriji do 78 kilogramov tretji. Slovenska reprezentanca z organizacijo in samim potekom tekmovanja ni bila najbolj zadovoljna, saj je bilo pomanjkljivosti preveč. V oči so bodle predvsem odločitve sodnikov v finalnih bojih, kjer so bili odkrito favorizirani domači tekmovalci. Stojan Šestan Fotografija kaže nepopolno slovensko reprezentanco. Stojijo: Ciril Klanjšček (glavni trener), Iztok Stavs, David Lavrič, Jaka Šarabon, Kristofer Štembcrger in Klemen Stanovnik. Čepijo: Stojan Šestan (pomočnik glavnega trenerja), Dare Žmavc, Borut Markošek, Tomaž Jerkič, Lidija Cafuta in Vojka Šestan. Športna Zveza II. Bistrica b l / najboljšim športnikom v letu podelila PRIZNANJA KOVAČIČA za tekmoval ne do50^ fl ke posameznikov in PRIZNANJA ŠPORTNE & tekmovalne dosežke mladih šp0^ nikov. Prosimo, da preclog6 meljite s kratkim opisom ie Pr ^ žite dokumentacijo (zapisn^6^ rezultate tekmovanj, časopisne jave, fotografije in drugo)! Na temelju Pravilnika o P° vanju Bloudkovih priznanj P^j. im62' 'M ^0 Pe 10 R (S K/č ČO/ M vse zainteresirane športne 1 zacije, pravne osebe in Posan(ji(i| nike, da predlagajo iz svojih 6lwd -» -» Dl 11D 1 » kandidate za BLOUD* ZNAČKE in to za: bronasto ' delovanja), srebrno (20 let) 'n ' Bloudkovo značko (30 let 'n Vrjji:| Upoštevajo se naslednji vzgojno in strokovno delo v ^ , žičnem in vrhunskem šp teoretično-strokovno delo, Pr voljno delo za izboljšavo rTiateoSti, ne osnove športne dejaV jg, ekonomično in skrbno ute)‘ ^ rtnib anie vzdrževanje oz. gradnja šp0' objektov, aktivno sodelovan^|0 organih na področju športa 1 . na drugih področjih, ki so P° na s športom. Predloge za oba N 'a o A; ^t sprejema komisija za ŠP0^ 1 na priznanja pri $P°'je ^ zvezi II. Bistrica naj^3 do 10. decembra 1^ Sk Pr v ker