Za novo leto.
-¦-•'ad pratkar, novičar Z vošilam se bliža,
De bogat petičar Se k njemu poniža,
Mu dati šestico,
Se raji petico.
Pavv cunjah in kosih Šestič me ne mika.
Petič ne tak bosih, Ki moka jih stika.
Tak pervo vošilo:
Srebro je obilo!
Pa vojska vse tare;
So ušle dvajsetice; Petice ni stare,
Ni nove šesttce. Mir vošim, in raji Le meč naj bo v kraji.
Vse vojskne priprave Hud strah nam le dajo5
Umetne naprave Naj mesto imajo.
Živi naj kup c i j a,
Živi o bertnija!
Prek mečev naj kuje Se krneč ko orodje;
To kmete naj sluje,
Ž njim tud so gospodje!
Le vošim, kar treba
Se gor je od neba!
v
Se eno je polje
Brez časti, brez srebra, Kjer dobre le volje
Gre trebuh pod rebra. Naj šola domača S pravico se plača!
Ko rečem; pravica,
Slovenšna se vzdigne; Ta bodi resnica
Tud meni!  pomigne. Ah tvoja je sreča Mi želja goreča!
Vsih želje spolniti Sam eden ne more,
Svet mnozih združiti Da terdne podpore!
Zbor moder naj s slavo
Ukrepi deržavo!
Z močjo tak edino
Car vitežki čuje; Narodo v družino,
De res oblagruje. Vse Bog gospodari, Franc Jožefa vari!
To k novimu letu Je moje vošilo;
Nevvem, po obetu
Ce bo se spolnilo. Vse Bog gospodari, Vsih blagor obvari!                  Podlipski.
List 1.