THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! \ GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No) 247. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 24, 1927. v LETNIK XXXV iT Zahteve vojnega tajii&-M moštva S-4 zapečatena ZEDINJENE DRŽAVE SLABO PRIPRAVLJENE ZA O-BRAMBO DEŽELE, TAKO TRDI VOJNI TAJNIK DA-VIS. —- PRIPOROČA NABAVO TANKOV IN DRUGE-GA VOJNEGA MATERIJ ALA, Washington, D. C. — Ni je na svetu dežele, kateri bi se bilo treba tako malo bati napada z prožjem od kakšne strani, kakor so Zedinjene države Severne Amerike. A militarist! vidijo vse povsod nevarnosti in zahtevajo od vlade, da se oboroži in pripravi. Vojni tajnik Davis je naslikal predsedniku Coolidgeu v spretnih potezah položaj za obrambo dežele, ki je po njegovem mnenju strahovito slab. Zahteva, da se takoj storijo potrebni koraki in dovolijo potrebne vsote za nabavo vojnega materijala s katerim je baje armada Strica Sama nezadostno založena. Mi-litaristi, vojni dobičkarji in izdelovalci vojnega materijala delajo z roko v roki. Odvisno pa je potem od kongresa, ki lahko dovoli ali pa odbije predloge, v katerih se zahtevajo svote za nepotrebno oboroževanje. Davis je povedal Coolid^eu, da bi v slučaju vojne naša armada v kratkem času izčrpala k.ir je vojnega materijala na k i in bi vojna že lahko bila končana, predno bi se istega nadomestilo, vsled tega je treba, da se to poprej preskrbi. Tajnik Davis je priporočal Toolidgeu, naj imenuje odbor obstoječ iz devetih mož, voditeljev javnih zadev, ki bi pregledali položaj in izdelali sistematični program, po katerem bi se nabavilo potrebnega vojnega materijala, ki se ga potrebuje za obrambo dežele. Col. MacNider, ki je pomožni vojni tajnik, poroča, da je na rokah le toliko municije, da bi isto milijon mož v vojnem: času porabilo v teku ene ure. V skladiščih je vojnega materijala v znesku 71 1 milijonov dolarjev, torej za 516 milijonov manj, kakor se ga po zatrdilu ekspertov potrtebuje, da bi zadostovalo in bi se ne čutilo pomanjkanja v vojni. Armada potrebuje tudi težke tanke. Davis pravi, da se mora te nabaviti takoj. Ce izbruhne vojna, bi poteklo najmanj devet mesecev, predno bi se začelo delati tanke. ---o- DOBER PLEN PROH1BIC1J-SKIH AGENTOV. Chicago, 111. — Prohibicijski agentje so imeli v sredo veliko srečo. Na dveh krajih so izvohali, da se fabricira žganje, kamor so udrli, zaplenili pijačo ter napravo za izdelovanje žganja in aretirali več oseb. Na 3734 Cottage Grove ave., so našli "kotliček" za 500 galo-nov in ravno toliko alkohola. 'Aretirali so pet oseb. Na 517 North Morgan St. so tudi našli kotliček za 800 galonov, ki je bil v akciji. Na 413 North Carpenter ave. pri Chicago Die & Machine kompaniji je nastala eksplozija alkohola, katerega so rabili pri delu. Delavci so se rešili. Po eksploziji je nastal tudi ogenj, ki je napravil okrog .$22,000 Škode. -:—O—- Širite "amer. slovenca* potapljači y nevarnosti. Admiral Brumby nima vec tipanja, da bi bil še kateri izmed moštva ponesrečenega podmornika pri življenju. — Vršijo se priprave za dvig-nenje čolna. Provincetown, Mass. — Teden dni je minulo, ko je pretresla Zed. države vest, da se je potopil podmorski čoln S-4, na katerem je bilo 40 mož posadke. Takoj se je odredilo vse potrebno za pomoč nesreč-nežev, a vihar na morju je delo potapljačev oviral, da so bili sami v smrtni nevarnosti. Delo pa niso opustili, temveč vse kar je bilo mogoče so storili. da bi pomagali nesrečnežem. Do srecie so še dajali znamenja iz ponesrečenega čolna, da so nekateri še pri življenju. V četrtek je vse utihnilo — reveži so umrli grozne smrti, gladu in radi pomanjkanja zraka. Podadmiral R. H. Brumby je zgubil upanje in rekel, da so po njegovem mnenju vsi mrtvi. Sedaj se vršijo priprave za dvignenje čolna, kar bo silno težko, ker tiči globoko v blatu. Predno se to zgodi, je treba potapljačem natanko dognati v kakšni poziciji se čoln nahaja. hickmanovITzpoved. Seattle, Wash. — William Edward Hickman, katerega so policisti zasledovali radi umora 12 letne Mariane Parker, je poslal načelniku policije pismo sledeče vsebine: "Utrujen sem že vsega tega. Boste postopali z menoj milostno, če ce podam? Jaz nisem nameraval Mariano usmrtiti. Hotel sem ji le pomagati, da bi trdno zaspala. Nisem1 jo hotel mučiti saj je bilo dobro dekle. Ona se me ni bala in ni prav nič trpela. Hotela je le iti domov, kamor bi tudi bila prišla, če bi se moji načrti ne bili izjalovili. To je resnica." "The Fox." Hickman je star 19 let. PrU jet je bil v četrtek popoldan v bližini mesta Echo. Aretaciji se ni zoperstavljal, bil je izmučen in se je rad podal. Pri zasliševanju je Hickman zvra-čal krivdo na nekega svojega prijatelja z imenom Andrew Kramar, čemur pa oblasti ne verujejo. Denar je hotel imeti, da bi se šolal. Rekel je, da jo je umoril njegov tovariš in truplo razkosal. Ko so Hick-mana vprašali kje je njegov tovariš, je rekel, da sta se dogovorila, da prideta skupaj v Herald hotelu v San Franciscu. Ko je prišel tja, tovariša tam ni bilo. V_ Seattle je pri nekem trgovcu kupil par rokavic in spodnjo obleko, kar je plačal z bankovcem za $20.00. Trgovec je videl sliko Hickmana v Ifstih in gg spoznal. Ko Je le-fa - '■■"" ............... iniiMi T^ .jdSc' f^ .v.rrjffgvwTa . |r * Slika nam predstavlja cerkev v Kopenhagenij na Danskem, ki je zgrajena v obliki orgel, kakršne so v tej cerkvi. To je edina stavba te vrste na svetu. ugodnost za žejne amerikance. Francoski potniški pamiki, s katerimi se vozijo Ameri-kanci semintja, ne bodo več tako "suhi", kakor so bili doslej. —o— Pari2, Francija. — Ko se A- merikanci vračajo iz Francije, prav radi kupujejo, predno se vkrcajo na parnik, pijačo, ki je v Zed. drž. prepovedana. Doslej pa je to bilo za nekatere težavno, ker je bilo na to pijačo naloženega 30 odstotkov luksuznega davka. Konjak, šampanjec in drugi izbrani likerji, se smatrajo v Franciji, kot luksuz, ker ga zamorejo kupovati le premožni ljudje. Finančno ministrstvo je uvidelo, da ni s tem dosti na dobičku, zato je ta davek odpravilo. Ta davek je bil le za tiste, ki so se vkrcali na parnike v francoskih pristaniščih, torej so prišli največ v poštev Amerikanci. ki so se vračali domov. Ker so že itak veliko denarja pustili na Francoskem, kjer so se mudili, nekateri dalj drugi manj časa, zato jim je bil ta davek tako na poti, da raje niso kupovali likerjev, ko so zapuščali Francijo. Sedaj je v tem o-ziru drugače in bo v bodoče dovolj mokrote za potnike na francoskih parnikih. odšel iz trgovine, je trgovec naznanil policiji ter povedal številko bankovca. Ugotovili so, da je bankovec eden izmed tistih, ki jih je dal oče nesrečne deklice Hickmanu kot odkupnino. Takoj nato so policisti nastavili mreže, in ko je uvidel, da nI dragega izhoda, se je podal. NoČ od četrtka na petek je Hickman prebH v je?! v Pendleton, Ore. Ob dSmi uri je legel k pTflfffku in trdno zfaspal. coolidge proti predlogu ransdella. Stroške za grajenje nasipov ob Mi ssissippiju in drugih krajih, kjer je povodenj napravila veliko škodo, naj bi nosila le vlada. Washington, D. C. — Kakor znano, je povodenj ob Missis-sippiju napravila ogromno škodo. To bi se bilo lahko preprečilo, če bi bili po nekod dovolj visoki oziroma dovolj močni nasipi, po nekod pa, da bi se tok vode drugače izpeljal. Za1 vse to pa je treba ogromne vsote denarja. Za rešitev tega problema se je že veliko govorilo in pisalo. Eksperti so bili poslani v kraje, kjer je nevarnost največja in izračunali, koliko bi se potrošilo, da bi se vse tako vredilo, da bi naraščajoča voda ne ogrožala prebivalce v dolini. Poslanec Frank R. Reid, predsednik zborničnega komiteja za povodnjo kontrolo in senator Joseph E. Ransdell, sta predložila predloge, po katerih naj bi zvezna vlada nosila vse stroške za to delo. Administraciji to seveda ni po volji in predsednik Coolidge temu nasprotuje. Ransdell predlaga, naj bi se odobrili izdatki za to delo v znesku $407,-500,000, in sicer naj bi se potrošilo vsako leto do $60,000,-000. Ta predlog, če bo sprejet, bo blagajno zvezne vlade za 150 milijonov dolarjev več o-bremenil, kakor po programu, ki ga predlaga administracija. Iz tega je razvidno, da bo prišlo med administracijo in opozicijo do bojev, predno bo ta stvar rešena. .o. - Naročajte ; najstarejša do-venski fiat ▼ Anerfk! "Ameri-'kantka SlorerfecP CERKEV V OBLIKI ORGEL. KRIŽEM SVETA. — Nairobi, Kenya, Afrika. — Skozi 30 let, je William Judd. lovil divje zveri po afriških pragozdih. Sedaj pa je padel, kot žrtev nevarnega športa, katerega je tako ljubil. Poročajo, da ga je neki ranjeni slon pomandral pod nogami do smrti. Sin nesrečneža je prišel na pomoč, a -bilo je že prepozno, oče je bil mrtev. — Mexico City, Mehika. — Col. Charles Lindbergh, ki se nahaja v Mehiki, je vzel v letalo na kratek polet mehiškega predsednika Callesa, ki še nikoli poprej ni bil v aeroplanu. Polet je Callesu zelo ugajal. — Washington, D. C. — U-mrl je senator Andreus A. Jones iz New Mexico. Star ie bil 65 let. - — St. I-ouis, Mo. — A. D. Sioneger, poštni pilot, je bil v torek primoran spustiti se na zemljo, ker se mu je aparat v zraku vnel. Letalo je le nekoliko poškodovano, pilotu so ni ničesar zgodilo. — Chicago, 111. — Od leta 1913 že ni bilo toliko brezposelnih v Chicagi, kakor jih je sedaj. Pomanjkanje je veliko in vrsta pred poslopjem glavnega stana Salvation Army, kjer delijo zastonj nekoliko okrepčila, se z vsakim dnem daljša. Na te reveže je ameriška prosperiteta, o kateri se veliko piše. pozabila. -o- TUDI ULICE V LONDONU POKRITE Z LEDOM. London, Anglija. ,— Tudi londonske ulice so bile te dni pokiite z ledeno skorjo, kakor še ne pomnijo. Ves promet po mestu je bil oviran in 4000 o-seb je zadobilo poškodbe, ko so padali po zmrzlih tleh. Ponoči je nalahko deževalo, proti jutru je pa nastala zima, da so mokra tla zamrznila. Pariz, Francija. — Nad 1000 oseb je zadobilo poškodbe, ko so padale po zmrzlih tleh v Parizu. Štiri osebe so za poškodbami umrle: okrog 30 jih je težko ranjenih. -o- ČOLN SE JE PREKUCNIL; 6 OSEB UTONILO. Benton, Ala. V Alabama reki, ki je te dni zelo narastla, se je prekucnil čoln, v katerem je bilo šest oseb, med temi pet črncev, ki so vsi utonili. -o- % TRIJE OTROCI ZGORELI. Scranton, Pa. — Ogenj je izbruhnil v dvonadstropni sta-novalski hiši v Duryea; trije otroci so ostali v plamenih, eno osebo pogrešajo in ena je za-dobila tako težke opekline, da ni upanja, da bi okrevala. Poslopje je uničeno. NAROČNIKOM NA ZNANJE. Ker se bo božični praznik v Združenih državah praznoval v ponedeljek, dne 26. decembra, ker slučajno božični praznik pade letos na nedeljo, zato bo delo v naši tiskarni v ponedeljek počivalo in torkova številka ne izide. Prihodnja številka A. S. izide zopet v sre-, do, dne 28. decembra, kar naj ' blagovolijo naročniki blago-' hotno vzeti na znanje. Iz neodrešene domovine. V ITALIJI PRAVIJO, DA JE VODNJAK ZNAK CIVILIZA. CUE. — NAČELNIK TRŽAŠKE OBČINE, BI Z\TO RAD DAL MESTU PITN O VODO. — DRUGE ZANI-MIVE VESTI. Tržaški občinski načelnik pri Turatiju. Velike skrbi tarejo tržaškega podeštata Archa. Par velikih šolskih poslopij bi rad postavil in velik vodovod bi rad zgradil, da bi bilo mesto preskrbljeno s pitno vodo. V te svrhe treba denarja, pa precej ! Arch išče ogromno posojilo. Parkrat je bil radi tega že v Rimu in hodil po fašističnih in ministrskih uradih ter ja-dikoval, da Trst potrebuje posojila, pa nujno. Da bi njegove prošnje kaj izdale, je vzel s seboj fašističnega tajnika Ko-bola, ki ga podpira v njegovem prizadevanju. Bila sta tudi pri generalnem." fašističnem tajniku Turatiju, ki je izjavil, da se fašistična stranka živo intere-sira za vse probleme, ki se tičejo Trsta in obmejne pokrajine. Zelo lepo. ali tržaški pode-štat Arch bi rad zapustil Rim z zavestjo, da Trst sigurno dobi vodovod, ki ga tako nujno potrebuje. "Piccolo" pravi, da je vodovod znak civilizacije! -o- Tečaj za nacijonalno propagando je otvoril učitelj Bertolino pri Sv. Luciji. Navzočih je bilo mnogo učiteljev. Bertolino je dokazoval, kako nujno je potreben tak tečaj ob svetih mejah domovine. Vsi učitelji morajo biti pravi Italijani in fašisti, ki bodo zajemali navdušenje za propagando iz kulturnega vira velikih Italijanov. Ravnatelj tolminske gimnazije Zorzut je predaval o misiji starega Rima, katero hoče dovršiti sedanji fašistični imperi-jalistični Rim. Take tečaje o-tvorijo tudi po drugih slovenskih krajih. V Gorici je bilo podanih zopet nekaj prošenj za izpremembo priimkov. Kralj bo Cralli, Perhavec Peruzzi, Kocjančič Cociani, Komel Comelli, Fischer Pesca-tori, Cej Zei, Danevčič Danel-li. Božič Boschi, Cijan Ziani, Novotny Novoni, Golobič Colo-bini, Kolarčič Colaussi, Marin-čič Marini, Furlan Furlani, Cenčič Cenci, Lutman Luciani, Cekovič Cecconi, Lorenzon Lo-reuzoni, Gregorič Gregori, Markič Marchi, Batistič Batti-sti, Culiat Gugliatti, Kavs Cau-si, Jug Juchi. -o- Tudi odsev fašistične civilizacije. Trst, 28. novembra. I. "Po-polo di Trieste" poroča danes, da je bil izpuščen na svobodo dopolavorist Henrik Comici, ki je bil aretiran od jugosloven-skih obmejnih oblasti, ker je prekoračil mejo. O poročilu, ki je precej dolgo, napada list Slovence, in jih imenuje Benjamine ter verne naslednike -habsburške Avstrije. List pravi, da izstradani Comici> ki je bil izpuščen na svobodo v Škof ji Loki, ni mogel najti postrežbe v nobeni gostiln! in piše: "Ob tej priliki Je naS someSčan lah- ko ugotovil, da je samo osem let jugoslovanskega vladanja zadostovalo, da se je dobro in gostoljubno prebivalstvo Bis-choflacka spremenilo v divje, negostoljubno in robato prebivalstvo Škofje Loke, zakaj takšno ime so dali Slovenci nemškemu in sedaj poslovenjenemu Bischoflacku, da pokažejo vsemu svetu, kako so izstopili iz vrst civiliziranih narodov." -o- Pod najstrožjim nadzorstvom. Vsak korak izobraženih Slovencev v mestih in na deželi je pod najstrožjim nadzorstvom1. Orožniki in miličniki imajo predpisano obsežno vohunsko službo. Tudi pisemske tajnosti hI več. Fašistični organi odpirajo pisma. Cenzura je brezobzirna in polna pisem raztrgajo ali sežgejo. Nekemu odvetniku v Gorici so dostavili odlok za cenzuriranje njegove . ' y <-»liUCi lCfc. -(J- Raznarodovanje. Da se narod hitrejše razna-rodi ustanavljajo fašisti italijanske tečaje za odrasle. Ita- -lijanski jezik bodo poučevali .šolski učitelji. -o- Na pet mesecev zapora je bila v Idriji obsojena kmetica Antonija Pelikan, ker jte hotela brez potnega lista v Jugoslavijo. -o- Slovenske družine bodo morale zapustiti Trst. Vr-še se namreč popisi vseh tistih družin, ki so pred vojno se naselile v Trstu iz Kranjskega ali Štajerskega. -o- Davek na koze je uvedla italijanska vlada. Davek znaša 10 lir za kozo v številu treh glav, 15 v čredi od treh do 10 glav in 20 lir v čredi nad deset koz. Tri četrtine dobi država, eno občina. Davek bo silno zadel bovški okraj in predvsem Trento. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ........................$ 0.40 1.000 Din................... 1R.50 2.500 Din ____________________ 46.25 5.000 Din................. 02.00 10.000 Din ..................... 182.00 100 Lir ............................$ 6.10 200 Lir ...........................$11.90 500 Lir ........................$28.75 1000 Lir ............................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. , Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. Tffiffffnr • AMERIKANSKI ftLOVBHEC Sobota, 24. decembra 1927. 1' • ■ 1 "" J- AMERIK AN SKI SLOVENEC Prvi tn ba.jstarejši slovenski list The First and the Oldest Slove-f Ameriki. nian Newspaper in America. Uttsndrljefl leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak. dan razon nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-nedeljkuv m dawvov po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslor uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 1 Phone: CANAL 0098. Naročnina: Subscription: Za celo k to______________$5.00 For one year _________________________________$5.00 2a pol Jettf__________2.50 For half a year _____________________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto______!___.__$6.00 For one year ..........-.................$6.00 ZS pol kU___________- 3.00 For half a year ..........................3.00 POZOR:—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker S tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je Sas do četrtka dopoldne*—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov toftdni&tv* ne Vrača. Entered a$ second class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Nacionalizem -- bolezen. Največje prokletstvo človeštva je nacionalizem. Po pravici mu je rekel Mahnič paganstvo. Kakršen je nacionalizem danes, pa je naravnost Satanovo delo. Ravno na tem besnem nacionalizmu se najbolj spozna, da svet ni več krščanski. Kako bi se sicer mogli tako smrtno sovražiti ljudje, katerim se oznanja vsak dan evangelij božjega sinovstva, bratovstva in ljubezni? In tisti, ki smo še katoličani, ne samo po imenu, ampak tudi po duši. ali dovolj storimo, da ta nacionalizem premagamo v svojih srcih? Mi smo katoliki, pripadamo cerkvi, ki objema ves svet, vse narode; mi verujemo v Boga, ki je oče vseh, v Kristusa, ki je vse ljudi odrešil: naša vera ne gleda na to, kakšnega rodu je človek, kakšne barve in jezika, ampak samo na dušo; naš božji učenik nas je učil sedem-blagrov na gori, ljubezni do vsakega; vse države in vsi narodi na svetu naj bi bili božje kraljestvo miru, ki bi se vladalo pravično. Mesto tega — kakšno sovraštvo med narodi, tudi med katoliškimi! Vsak tekmuje z drugim v tem. kako bi svoj narod bolj ljubil, drugega pa čimbolj sovražil. Kako za nacionalizmom opiti Italijani preganjajo Slovence v Primorju in na Goriškem? Ali je to prava krščanska ljubezen? AJi more tako sploh kdaj priti do tega, da bi nam zavladal Kristus-kralj? Kakor sem dolžan svojega bližnjega tako ljubiti kakor sebe, tako sem dolžan drug narod ljubiti tako kakor svojega. Kdor pravi, da to ni mogoče, ta ne veruje v Boga, ne v Kristusa, no v Cerkev. Ce ni mogoče ljubiti svoj narod drugače, kakor da sovražim drugi narod, p^t^m je evangelij zastonj. Kristus pa nas uči, da mora naša ljubezen objemati vse, da moramo tako svoj narod kakor ostale ljubiti zaradi Boga, da nas ne sme voditi narodni egoizem, pohlep, želja zavladati nad drugimi, ampak zavest, da smo vsi ena sama velika družina, kjer vsi narodi skrbe za enega in vsak narod za vse druge. Le to je krščanska družba, le to se more imenovati kraljestvo Kristusovo; če pa tega ni. potem je to očividen znak, da smo na Kristusa pozabili. Evropi zopet grozi vojni požar. Kaj pa ljudje mislijo, kaj mislijo narodi, kaj državniki? Mar se naj res zopet začne krvavi ples? To bo strašna vojska, če bo; samo da nihče niti ne sluti, kakšen bo njen konec: vseuničujoča revolucija celega sveta, nezaslišana splošna beda. globok padec vseh nazai v barbarstvo. Ne bo zmagovalcev in premaganih: vsi bodo dobili smrtne rane. Ali je tako težko pravično vladati narodom? Ne zatirati narodnih manjšin? Pustiti vsakemu svoje? Ce bi sam satan ne bil tako zaslepil državnikov z nacionalizmom, bi oni ne samo ohranjali narodnih manjšin, ampak celo gojili in pospeševali njih jezik in kulturo, jim, če treba, pomagali tudi do samostojnosti. To bi bilo le v korist in pro-speh države, ozir. dotičnega velikega naroda, Toda to je, da Bog dopušča, da se narodi čedalje bolj zaslepljajo in ogluše za lastno dobro. Zato, da ta gnjila, nemoralna, brezbožna družba popolnoma propade. Drugače si ni mogoče razlagati žaloigre, ki se odigrava pred našimi očmi z narodi in državami. Saj sami lete v svojo pogubo z naslado, z navdušenim kričanjem, v besni oriiami: eia, eia, alala! Mi vemo, da se poslednja odločitev ne bo izvršila po mečih, zunanjih mejah in stvareh, ampak v dušah, v globinah osebnosti! Naj ostali svet nori v nacionalističnem samoobože-vanju, v maiikovalstvu države, v kultu sile in pohlepu osvajanja — mi delajmo dalje na zvezi vseh še vernih duš, na obisti-nitvi katolištva, na bratovstvu krščanstva! Verujmo vanj, ljubimo goreče vse narode, tudi zaslepljene, molimo in delajmo za vse, da se odrešijo. BESEDA O BOŽIČNIH DA- t RILIH. Chicago. III. Stara navada je, da za Božič pošiljamo svojim domačim, prijateljem in znancem voščila in zraven je navada, da izločamo eden drugemu tudi razna darila. Nihče na sveta pa ni tak. da bi si v tem srečnem božičnem čas.'u ne želel tudi samemu sebi v lastnem srcu sreče in boljše \ odočnosti. Življenje je pač Čudna uganka za vsakogar. Ko je človek mlad. kako si v domišljiji slika srečno bodočnost. Vsak človek je tak. A, ko jadra skozi to življenje, pa sprevidi. kako se človek vara v mladosti, ko slika bodočnost in dela načrte. Ej, težko je najti človeka na svetu, ki bi se mu vse uresničilo, kar si je želel. Najbrže ga ni. Človek dela, hrani, obrača in dela načrte, kaj vse bo naredil. Pa pride druga nesreča, ali karkoli že, pa gredo vsi načrti ravno obratno. Naše življenje je pač tako. Za delavce je glavna naloga v življenju, da hrani in varčuje doklej? je mlad, dokler more. Ako si delavec v mladih letih, ko je zdrav, ko lahko dela, nič ne prihrani, oziroma si ne zna prihraniti, za takega je hudo na stara leta. Res je, da si delavec ne more mnogo prihraniti. A lahko si nekaj, kar je mogoče. Dolžan je to samemu sebi in svoji družini, ako jo ima. Tudi delavci imajo dandanes sredstva, da si lahko sistematično hranijo za stara leta, za svoj dom itd. To je potom stavbinskih in posojilnih društev. Chicaški Slovenci imamo tako zanesljivo in močno stavbinsko društvo "Slovenski Dom", ki je ustanovljeno zato, da se pod njenim okriljem zbirajo naši rojaki ter po malem od tedna do tedna, ali od meseca do meseca hranijo po možnosti svojega zaslužka. To društvo je pomagalo že neštetim našim ljudem, da so prišli do lastne strehe, lastnega doma. Začeli so hraniti prav po malem, morda po $2.50 na teden, ali $5.00, prihranili so si toliko v par letih, da so si kupili dom. Kar je manjkalo do cele kupne svote, so si zopet izposodili od tega društva in nato po možnosti mesečno nazaj odplačevali. Preteklo je par let, dolg je bil plačan in marsikateri izmed naših ljudi je na ta način prišel do lastne hiše. Zato rojaki! Vi samim sebi ne morete kupiti lepšega božičnega in novoletnega darila, kakor če si kupite kolikor morete delnic od stavbinskega društva "Slovenski Dom". Ali pa če hočete vašim otrokom. Ta misel mi je prišla v glavo, ko sem te dni čital o raznih sugestijah za božična darila po ^časopisju. Rojaki, to je dar. — Vzemite, recimo, 10 delnic po 25c, to bote plačevali po $2.50 na teden. Kaj je to? Le malo kje povarčujete, pa si jih prihranite in čez šest Božičev vam bo dalo stavbinsko društvo krasen dar $1000.00. Rojaki, pomislite, če ni to dobro? Dne 3. januarja 1928 bo izdalo stavbinsko društvo "Slov. Dom" novo serijo delnic. Pridite v cerkveno dvorano na ta večer, ali k tajniku Mr. Joe Zupančiču in kupite si toliko delnic, kolikor morete. Dragi Slovenci, kupite si božični dar za bodočnost! Vsem voščim prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! Martin Kremesec, preds. stavb. dr. "Slov. Dom". -o- O POKOJNI PRIJATELJICI. Chicago, 111. Žalostno novico imam za poročati. Umrla je te dni Mrs. Tina Pelin, dobroznana žena med Hrvati, ki je tudi živela med njimi tukaj v Chicagi. To je jako žalostno poročilo. Pa me veže dolžnost, da dam to v javnost, da bodo vedeli ljudje po Minnesoti, kjer je preje živela na Evelethu 7 ali 8 let. Semkaj v Chicago je prišla pred kakimi 7 leti s svojim soprogom, ki je pa pred tremi leti nagle smrti umrl. Bila ie zaposlena na postaji, kjer je kare čistila. Kake tri zadnje mesece je bila nekam stalno bolehna in zdravnik ji je odsvetoval delati in se je zdravila doma. Pred kakimi štirimi tedni ji je kar postalo slabo v glavi in so jo odpeljali v okr. bolnišnico, kjer je po preteku enega tedna umrla, previdena s sv. zakramenti. Mi nismo o njeni smrti nič vedeli, kakor tudi noben domač človek ne. Pa ima dve sestri v Minnesoti in dva brata. Kakor hitro je zbolela in so jo odpeljali v bolnišnico, je sodni ja vzela vse v oskrbo, tako da ni mogel pogrebnik Pavlak nič vedeti, če ima kaj svojih ljudi ali ne. Tako mi je pripovedoval, ko sem bila te dni pri njem. Ona ima dva sina v starem kraju. Eden je oženjen, enega pa je mislila zdaj sem dobit, pa jo je prehitela smrt. Imela je srčno bolezen. Žalostno je to, ko ob zadnji uri človek nima nobenega svojega ob strani. Vzrok je, ker nihče ni znal. Pokojna je bila birmanska botra moji mali hčerki. — Kako radi bi šli k njej, ko bi le vedeli, ali zvedela sem šele v nedeljo o njeni smrti, a isti teden prej v torek pa je bila že pokopana. Kakor mi je povedal pogrebnik, je imela vseeno lep pogreb, kajti spadala je k/Materinskemu društvu hrvatske cerkve in te so jo kor-porativno spremile v cerkev. Povedal mi jeHudi, da je zapustila $500.00 za hrvatsko cerkev, bila je premožna. Vsem sorodnikom iskreno sožalje, pokojni pa R.I.P.! Te vrstice objavljam zato, da bodo za to lahko zaznali njeni sorodniki v Minnesoti in njene prijateljice, ker vsakemu posebej o tem je nemogoče pisati. Vsem čitateljem in prijateljem po Minnesoti in drugod voščim prav vesele božične praznike in srečno novo leto! Mrs. Mary Anzelc. -o- POROČEVALKA 12 AURORE GRE PO VRST, KAKOR SO HIŠE V TRST . . . Aurora, III. Že dolgo nisem videla nobenega dopisa iz Aurore. Zato sem se namenila jaz nekoliko poročati. Vsak dopisnik začne Z delavskimi razmerami. No. s tem bom jaz kmalu gotova, ker tukaj se bolj po malo dela. Posebno zdaj na zimo se silno težko delo dobi. Toda, kar se Slovencev tiče, delajo še precej dobro. Vsi so skoraj zaposleni. So pač dobri in stalni delavci, pa jih imajo radi tudi tedaj, kadar so slabi časi. V družabnem oziru se prav dobro imamo. Lepo složno skupaj delujemo v vseh ozirih na društvenem polju. Ni dolgo tega. kar se je mudil tukaj zastopnik Amer. Slovenca, Mr. A. Jakšetič. Ker je on že precej obširno opisal našo naselbino, zato bom jaz to opustila. Precej pohvalno jo je opisal, se mu je dopadlo tukaj. Par tednov za njim pa je nas obiskal Mr. Fr. Ulčar. začasni zastopnik Ave Maria. Tudi Mr. Ulčar je pohvali! tukajšne Slovence in pravi, da so uljudni in da so ga povsod lepo sprejeli. Zato kjerkoli bota hodila, priporočam oba moža, da jima gredo povsod na roko, ker sta zelo prijazna in oba izvršujeta zelo težavno, a nadvse dobro delo za katoliški tisk. Jaz sem naročena na oba lista precej dolgo in ne vem, kako bi izrekla sodbo, da bi se zadostimo pohvalno izrazila o njih. Tako lepo urejevan ni nobeden list med Slovenci v Ameriki, kakor je ravno Amer. Slovenec. Vsak dan vidiš toliko novic iz Amerike; toliko dopisov, kakor nikjer drugje in novice iz stare domovine. Zatorej le tako naprej ga urejujte, pa ga bodo ljudje še rajši imeli in še bolj radi brali. Saj že sedaj vsak priznava, ki dobi Amer. Slovenca v roke, da je to najboljši list. Vreme imamo precej mrzlo, posebno danes, ko te vrstice pišem, zelo mrzla burja razsaja. Snega smo že tudi imeli letošnje leto za ene dva dni. Nič kaj ga nismo bili veseli. No, potem je pa šel odkoder je prišel in nam ni nič hudo po njem. Toliko je nas obiskal, da smo ga videli, da je ravno tak, kakor je bil lanski. Tudi ohceti smo imeli kar štiri letošnjo jesen v slovenskih družinah. Najprvo se je bila poročila Miss Valentine Pra-protnik. Za moža si je bila izvolila rodom Nemca; kakor se sliši, se prav dobro imata. Ravno isti daii je tudi popeljal pred oltar svojo izvoljenko Tom Blažič, sin Tomaža in Terezije Blažič. Tudi on je v nemško rodovino posegel. Dva tedna za njim se je pa še Miss Anna Vesel pokorajžila ter v zakonski stan stopila. Tudi njeni starši Anton in Josephine Vesel so zelo spoštovani med tukajšnjimi Slovenci. Kakor onadva, tako je tudi Anna šla v nemško vas po moža. Vsi trije pari so tukaj rojeni. No, nato je pa še Mrs. Alojzija Burk-hart, vdova po Mr. Joseph Burkhart, uvidela, da je človeku dolgčas samemu živeti, zato si je še ona poiskala moške o-pore. Ona si je pa za moža izvolila rodom Belgijca. Kaj pa z gospo Štorkljo? — Tudi ona nas je dobro obiska-vala letošnje leto. Ne vem, kako bi začela: za celo leto nazaj bom posegla ter šla po vrst, kakor so hiše v Trst . . . Najprvo se je bila ustavila pri družini Mr. in Mrs. John Stritar in jim je pustila eno zalo hčerko. Ali Bog jo je po enodnevnem bivanju na zemlji k sebi poklical med nebeške krilatce. To pa Štorklji ni bilo po volji, je pa zopet na zemljo priletela in to pot se je pa na Mr. in Mrs. John Fajfarjevo hišo vse-dla, seveda, ker je bila culica pretežka, je pa enega fantka odložila in jim ga za spomin pustila. Čez štiri dni potem je bila že zopet v naselbini pri Slovencih. Ne vem, ali se ji je ime Fajfar tako dopadlo ali kaj, da je zopet prišla k Faj-farju, samo toliko se je bila zmotila, da je to pot k drugi hiši prišla in to k Mr. in Mrs. Joseph Fajfar ju: tudi tam je pustila enega 1 ustnega fantka, kjer so se ga močno zveselili. No, potem je pa zopet nekam odletela, mogoče v bližnjo naselbino, v slovenski Rim, Tonetu s hriba preglavice delat. — Res ne vem, kaj je z njim? Se mu je li jezik prirastel ali kaj, nič več ni o njem slišat. No. jro-spa Štorklja se je zopet vrnila k družini Mr. in Mrs. Gašper ■Ahačič in jim prinesla mimo-jgrede za spomin čvrstega sinčka. Za sv. Miklavža je pa prinesla družini Mr. in Mrs. Martin Zagorc brhko hčerko, ki so se tudi močno razveselili tega božjega daru. Tako. vidite, je g. Štorklja vasovala po naselbini. Nekaj bolnikov imamo tukaj pod zdravniško oskrbo. Njim pa želimo skorajšnega okrevanja. Morda za katerega ne bodo te novice, ki jih poročam, zato prosim, da mi vsi taki o proste. Kajti vem, da mnogi radi, kakor jaz, čujejo novice iz naselbine. Vsem čitateljem tega lista želim prav vesele božične praznike ter srečno Novo leto! M. F. -o- Zareklo se mu je. — Deklica: 'Kaj imaš v torbici?" Deček: "Krofe. Če uganeš, koliko jih imam, dobiš vse tri." -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA, i Dolge sanje in dokazovanje v sanjah. — Vrlo hudo je, če koga preveč sanje mučijo. Očka Zafrknik ima to kronično bolezen. Odkar je v tej deželi, kateri tako rad predbaci-va to in ono, ker ta šmentana "Samova" dežela noče in noče postati rdeča. Njene dolarčke ima rad. O, dolarčke ja! Nič ne de, če je na njih napisano: "In God we trust. . ." Sicer bi očka, če bi imel kaj besede pri tem, dal tisti rek zbrisati z dolarja. Ali križ je, ti navihani Amerikanci se za take mojstre čvekarje toliko zmenijo kakor za lanski sneg. Tudi to hudo boli in jezi starega očka. Zato ga pa večkrat silno hude sanje mučijo. To leto je možiček celih dolgih 8 mesecev trpel na hudih sanjah. Oh, kako je očka stokal in kako bi ne, če ga je v teh sanjah "mora" tako hudo ongavila. In kdo je tako hudo "copral", da je očka imel take hude sanje? Eh, kdo, kaj ne veste, da tisti frančiškani tam v Chicagi in Lemontu ? To so tisti kerlci radi katerih očka tako hudo trpi. Tako, tako. . . kaj pravite! Sicer bo resnica ravno na drugi strani. Namreč očka in njegovi kompanjoni zadnje čase molzejo in molze-jo narod in organizacijo, da narod že hudo godrnja. Pa si mislijo množiceljni kričimo in ropotajnio ono znano: "Primi-te tatu. . ." — To je, to! Narod tudi ve in se takim navi-hancem, kakor je očka le pomilovalno smeji. Čudno le, da očka že ni kje zapisal, da so n. pr. frančiškani ameriške Slovence z miljonskim fondom na-farbali. Počakajmo morda pa še bp- Kar še ni, očka še lahko zapiše. Saj ga ravno sedaj nič bolj ne jezi kakor to, da je zadnjič enkrat v svoji nervoz-nosti izblebetal, kakor kako staro ženšče, da je slovenskih rdečkarjev v Ameriki namen o-kupirati vse slovenske organizacije in da gojijo prav lepe pobožne želje okupirati tudi katoliško jed noto. Jelte očka, da bo tako. Seveda ! Ampak jutri še ne, pa pojutrišnem še tudi ne, marveč polagoma za kulisami, če mogoče kaj ne ? ! Tako, tako. . . — Končno pa, kaj je očka Zafrknik dokazal v svojem osemmesečnih sanjah. Eh, vprašate? Dokazal je, da je očka en pravi "Coocku"! * * * Ne ve natančno. — Gospodinja : ' S kom si govorila na stopnicah?" Služkinja: "Z bratom." Gospodinja: "Kako je ime tvojemu bratu?" Služkinja: "Mislim, da je Janez. . * $ s Ponoči se ne vidi. — Matij-če: "Nežika, jaz sem svoji materi obljubil, da te ne bom več videl." Nežika: "Nič za to! Pa pri-1 di ponoči k meni!" piuiiamaroiittim 1 * PODLISTEK * 1 __r i Rev. K. Zakrajšek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Časi se pač hitro spreminjajo. Ž njimi he pa spreminjajo razmere in vse drugo. No, pa ko nas ne bo, naj bo že kakor hoče. Toliko je pa pribito in ostane pribito, da je ihalo krajev po Sloveniji lepših kakor je Preserska okolica. Kdor ne verjame, naj pride pa pogledat! * * * Svetovno znano je mesto Vrhnika, vsaj po Jugoslaviji je svetovno znano. Tam je baje najstarejša univerza, vseučilišče, v Sloveniji. Imajo jo pa baje nekje pod mostom. Vse sem pregledal po čeli Vrhniki, kje je tisti slavni most, ki bi bil tako visok, da bi pod njim stala cela univerza. Našel sem več mostov. Eden je prav blizu Špe-harjeve gostilne, kjer se prav dobro je in pije. Ljubljanica teče pod mostom in sicer prav plitva. Če imajo tam žabe kako vseučilišče, jih pa nisem mogel vprašati. Bilo je namreč po sezoni in žabe so že odšle na lov za muhami. Vpraševal Sem tudi stare ljudi, če bi oni kaj vedeli, kje je tisti most in tista "višja" šola, po kateri tako slavi Vrhnika, pa so mi rekli vsi, da so tudi oni že velikrat čuli o tisti višji šoli, nekateri so slišali celo o črni šoli, kjer se baje uče citati tiste sloveče "črne bukve", iz katerih se toča dela, gadje pike zagovarja, "šace" koplje, kakega sovražnika "zamašuje" in še sto in sto takih strašno učenih stvari. "Da, da, slišala sem, slišala o tej naši "ta višji šoli," mi je hitela pripovedovati stara ženieft, ki je sedela pred hišo, prav blizu tistega mostu, kjer sem mislil, da bom našel to "višjo" šolo, —'"pa še dosti sem sli- i šala. Stari ljudje so že pravili o nji. Strašno veliko se v nji nauči. Videla? Q, videla je pa še nisem, četudi sem že blizu osemdeset let. Tudi res ne vem ravno kje je. — Enkrat sem slišala, da se je tisti most že podrl. Kje pa je, gospod, tega vam pa res ne vem povedati." Tako je bilo vse poizvedovanje zastonj in moja pot na Vrhniko pa tudi. Tako sem se že veselil, da se bom vpisal tam za rednega Slušatelja za doktorat črne znanosti; saj tukaj ni nič čudnega, če gre star človek doktorat delat, ker doktorji so sedaj v modi in velja tisti "Dr." pred imetiom, kakor pri kmetskemu fafttu "šnajdfedri". Zakaj bi si pa Še jaz na stara leta ne dobil tak doktorski "šnajdfeder", posebno če se da narediti celo iz tako važnih in dobičkanos-nih predmetov, kakršne je učila vrhniška "višja" šola. Ker pa nisem mogel najti višje črne šole pod mostom, sem pa šel raje iifekoliko okrog, da si ogledam to slavno, staro, staro mesto, da, najstarejše v Sloveniji in morda celo v Evropi. Že dolgo, dolgo pred Kristusom je to mesto stalo in se imenovalo Nauportus — Iadjonos, kraj, kjer se ladje prenašajo. Nek grški slavni junak, — Jazon mu je bilo ime, — je baje tod mimo hodil. Celo ljubljansko barje je bilo še veliko jezero. Po njem se je peljal s čolnom. Na Vrhniki je pa dal svoj čoln na rame in ga prenesel Čez hrib, na drugem kraju jc bilo pa že Jadransko morje, ki je takrat segalo prav blizu Vrhnike. Kako je to bilo mogoče, ko jo gorovje za Vrhniko veliko Večje in še stanovitno .dviga proti Postojni, ne vem jaz. Jazona pa ni več med živimi, da bi ga prosil, da bi nam razložil. Dovolj naj bo povedano, da se je baje Vrhnika zato imenovala "Iadjonos" — Nauportus. Drugi, ki so pa novejši zgodovinarji, ki poznajo ves okraj nad Vrhniko pa do Trsta, pa uce, da pomeni Nauportus pristanišče za ladje. • Portus je namreč v latinščini * tudi pristanišče. Saj tudi Anglež rabi to besedo za pristanišče. Kakor znano, je Anglež velik besedni tat. Ako za kaj nima svoje angleške besede, ni prav nič v zadregi. Kar h kakemu sosedu gre, pa jo ukrade, ji morda glavo odseka, ali rep, malo jo skozi nos izgovori, včasih morda bolj po ribniško, pa ima novo angleško besedo, na katero je cehi Anglija tako ponosna, da bi se šel še kralj Jurij takoj tepsti zanjo. Tako so tukaj pri besedi portus naredili. Odsekali so ji rep "us", pa jo dejali v angleški besednjak, pa je angleška beseda. Pa to bodi samo med oklepaji povedano. Sedaj smo na Vrhniki in ne v Londonu. Torej Nauportus bo najbrže pravilno prevedeno na slovensko s "pristanišče za ladje". Vprašanje pa je, za kakšne ladje? Edina voda, ki je na Vrhniki, je Ljubljanica, ki tam izvira, oziroma pride izpod zemlje zopet na dan. Ljubljanica je, kakor znano, reka, ki ima tri imena. Izvira pravzaprav tam na Cirkniškem polja, menda pod Javornikom. Tam jo kličejo Pivka. Sobota, 24. decembra 1927. AMEIUKAN31U SLOVENEC Stran 3 ŽENSKI SVET Urejtiie Mrs. Fanme Jazbec. _ l[ ~ 1 I \ sem glavnim uradnicam, uradnicam krajevnih podrttž- (nic, vsem članicam Slovenske Ženske Zve2e kakor tudi vsem zavcdftim Slovenkam želimo j VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1923. I Marie Prisland, glavna predsednica. Julia Gottlieb, glavna tajnica. Matilda Duller, glavna blagajničarka. I Radostne in zadovoljne božične praznike jjftf želi v; m gl. uradnicam, vsem uradnicam lokalnih tf ,podr £tiict kakor tudi vsem članicam Slov. 2en*ke & Zve s! § UREDNICA GLASILA S. Ž. Z. If Fany Jazbec. Slov. Ženska Zveza inkorporirana. Vsem uradnicam in članicam Slov. Ženske Zveze, kakor (udi vsem prijateljem, ki se za to zanimajo, se uljudno naznanja, da je bila Zveza dne 14. decembra 1927 pod štev. 11943 inkorporirana. Več o tem prihodnjič. Ker nekatere članice niso na jasnem glede sklepov na zadnji konvenciji, se tem potom naznanja, da nova pravila stopijo v veljavo 1. januarja 1928. Ker prvo leto ni bila v pravilih omenjena starost, so vs? pred kor vencijo pristopile članice enakopravne brez ozira na starost. Sedaj se pa sprejemajo članice samo do 55. leta. Starejše članice pa, ako želijo pristopiti, se jih sprejme kot "Social members'*. Taka članica je prosta pristopnine in sploh ne prispeva nič v sklad za pogrebne stroške, ampak samo 25c mesečno, nakar je deležna vseh drugih dobrot, ki jih bo po možnosti delila organizacija Sa mo v slučaju smrti se za tako članico plača $10.00 za venec ali sv. maše. — Sesterski pozdrav, Julia Gottlieb, gl. tajnica. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA. Žene Slovenske Ženske Zveze v Sheboyganu so priredile 13. decembra večerjo v korist naše župnije. Cisti dobiček znaša $90.00, katera vsota je namenjena za župnišče. Veliko se je govorilo, da shebovganske ženske kontrolirajo "Slov. Gladijatorja" in da jaz vodim Slovensko Žensko Zvezo. Kdor to misli, naj mu bo. — Lepa hvala našim požrtvovalnim ženskam na njih uspehu v korist naše župnije. Naše ženske so ponosne kakor tudi "Slov. Gladijator", da vse najboljše moči prihajajo ravno iz Sheboygana. Naš nadškof, Most Rev. L. G. Messmer, je bil svoje čase proti ženski volilni pravici. Takoj, ko so ženske zmagale, je l>il on prvi izmed vseh škofov, da naj ženske volijo redno in cla naj se v tem podučijo. V naši škofiji imamo federacijo žena iz vseh župnij, katere imajo vsako leto svojo konvencijo v Milwaukee. Poleg tega imajo naše ženske v Sheboyganu "Charity Club", h kateremu spada tudi več naših žena. Do sedaj nisem napisal niti enega članka v korist Slov. Ženske Zveze. Pripoznati se pa mora, da je ženska organizacija zeio potrebna za vsako naselbino, kjer imajo kak "ChaYity Club", ker v tem se gre za revne otroke. Tudi škofija ima združene vse župnije, kjer so ženske zastopane. Velikokrat nastane vprašanje, kjer so ženske neorganizirane, kdo naj nas Slovence zastopa v lastni naselbini ali škofiji. Velikokrat nadlegujejo župnika glede tega, ker je njegova dolžnost, da gleda za ugled svoje župnije. Gledati mora, da je njegova župnija častno zastopana. Ako je Slov. Ženska Zveza v naselbini organizirana, bo drage volje prevzela ta posel, ne da bi župnik prosil ženske v svoji župniji, da naj se častno izkažejo in zastopajo svojo naselbino. Poleg tega je Slov. Ženska Zveza katoliška in je podrejena federaciji katoliških žena v Ameriki. Kar se tiče katoličanstva, je brez pomena imeti kake pomisleke. Vsak naj pregleda sprejemne listine in bo prišel do spoznanja, kje so zaostale v tem oziru druge. Kar slovenski možje niso spoznali preje, naj se učijo od naših žena. Vsak slovenski duhovnik naj misli in sodi po svoje. Toda veliko boljše je, ako pripoznamo ženskam njih delavnost na katoliški podlagi, ker bodo brezdvomno najboljša pomoč domače župnije in ker bodo povsod svojo naselbino, častno zastopale. Rev. J. Cherne. -o-- FINANČNO POROČILO S.Ž.Z. ZA NOVEMBER 1927. Dohodki: Podr. Meseč.: Clanar.: Knjige: Skupaj: Član.: 1.............$ 13.25 $ 1.00 $ 0.30 $ 14.55 53 2............. 18.76 ——18.75 75 B............. 7.25 ——.— 7.25 29 f............. 7.00 .50 —.— 7.50 28 5............. 9-75 .50 —.— 10.25 39 6............. 3-75 ——3.75 15 7............. H.OO 1.60 —12.50 44 8' ............ ————o— 21 9 4 ............ S.25 ——.— G.86 35 tO............. 34.25 1Š.00 11.25 58.50 187 1 1............. 10.75 .50 . —.— 11.25 42 1 2............. 6.25 7.50 ' 2.25 18.00 26 iS............. 10.50 5.25 15.75 21 14............. 12.50 2&.00 — 85.60 60 16. ............ 8.00 16.00 —24.00 32 Skupaj „..$1§&.25 «68.75 $13.80 $Ž4i.80 636 r Dohodki za mesec november ........................................$ 241.80 Preostanek meseca oktobra ............ ............................ 1051.60 Skupaj ..................................................$1293.40 Stroški t Rev. A. Schiffrer, za prestavo pravil..............$10.00 Nat'l. Council of Catholic Women, članarina 10.00 Za sv. mašo za bolno Mrs. Sagadin................ 1.50 Stroški konvencije .......................................... 56.50 78.00 Preostanek v blagajni 30. nov. 1927 ............................$1215.40 Razdelba premoženja: Sklad za pogrebne stroške ............................................$ 353.25 Rezervni sklad ................................................................ 862.15 Skupaj kot zgoraj ..........................................................$1215.40 Julia Gottlieb, gl. tajnica. -o-— Zapisnik prve konvencije Slov. Ženske Zveze se nadaljuje prihodnjič. —> Opomba ured nice. -o- MLADINSKI ODDELEK. Kakor je iz zapisnika razvidno, se je na zadnji konvenciji S. 2. Z. sprejelo da se začne z mladinskim oddelkom. Moramo sicer priznati da bo s tem oddelkom veliko dela in truda, vendar bo ta oddelek naša bodočnost. — Edini obstoj vsake organizacije je v mladini. Če bomo toraj naša mlada dekleta zainteresirale za našo Zvezo, bo naša organizacija obstojala ko nas že več ne bo. Če se nam pa ne posreči pridobiti mladino, bo pa naša Zveza umrla z nami vred.. Najboljši pripomoček za pridobitev mladine pa bo, če pri vseh podružnicah organiziramo mladinske oddelke oziroma dekliške klube. Ti klubi naj bi poslovali pod nadzorstvom podružnice; sestanke naj bi imele enkrat ali večkrat na mesec kakor pač društva sama hočejo. Članice se naj bi poučevale v šivanju, kvačkanju, če mogoče tudi v kuhanju in serviranju, sploh o vsem kar pač spada v žensko področje.! S tem bi se doseglo trojno:) vprvič bi se začelo zanimanje j za Zvezo, v drugič bi se kaj koristnega naučile a v tretje bi se naša dekleta skupaj držalo in bi se jim dalo nekako svoje zbirališče, da bi se materam ne bilo treba bati kje se hčerke potikajo. Pri nas v Sheboyganu je v tem oziru še precej dobro. Častite šolske sestre so same organizirale nekako društvo za naša mlada dekleta, v katerem so vpisane graduantinje našei šole. Povsod pa tega nimajo. Posebno po velikih mestih kjer je nevarnost za mladino večja kot v malih naselbinah, bi taki klubi imeli blagodejen upliv na naše mlade deklice. Jako, jako veliko dobrega in neiz-memeN koristi bi bili taki klubi za naš slovenski naraščaj. Da se pobrigamo za našo mladino je pa tudi naša sveta — materinska in narodna dolžnost. Da pa bodo nase hčerke razumele tudi delovanje naše Zveze, katero bodo enkrat morale same voditi, je neobhodno potrebno da se z njenimi odno-šaji in pravili seznanijo. Ker pa jim bo nemogoče vse do kraja razložiti v slovenščini, bo pač potrebno da se to napravi v angleščini. Zato bi jaz priporočala sestri urednici da bi po novem letu sprejemala tudi angleško gradivo za naše glasilo, kar bo v veliko zadovolj-nost onim našim mladim članicam, ki ne čitajo dobro slovenski. Na ta način bomo mladino priklenile na Zvezo, da jo nikdar ne zapusti. Seznanile „v bomo z našim delom, z našimi idejami ter tako vzbudile zanimanje za našo organizacijo pri njih. Ker pa mladina rada či-ta, ter Čita bftrilo kakoršnega pač dobi, včasih je dobro Večkrat pa ttidi slabo, zato je dolžnost Zveze, da skrbi našim mladim za dobro berilo. Pro-svetfli odsek naj bi fiabavil ne- kaj dobrih angleških knjig in tudi glasilo kakor sem že prej omenila naj bi prinašalo nekaj angleščine. Ko pa bo naša blagajna močnejša, bi jaz priporočala, da se dobi kakega dobrega slovenskega pisatelja, da nam prestavi zgodovino slovenskega naroda na angleščino, da se naša mladina seznani, kedo so bili njeni slovenski pradedi, koliko so žrtvovali za vero in narodnost. Zgodovina našega naroda je lepa, je bogata. S ponosom jo lahko predložimo tudi ameriškemu narodu, da vidi kedo so bili Slovenci, posebno pa da naša mladina uvidi kedo so bili očetje naših očetov, da se ta naša mladina ne bo sramovala svojega slov. očeta ali slov. matere, ampak da bo ponosna da je slovenskega pokolenja. Le na ta način, da ucepimo naši mladini spoštovanje, občudovanje in ljubezen do našega milega slovenskega naroda, bomo obdržali našo mladino, da bo hotela biti slovenska, drugače bo pa samo — ameriška. Dogajalo se bo kot se dogaja, da se otrok sramuje narodnosti svojih sta-rišev. In kedo je temu kriv? Ali ne stariši sami? Poznam nekatere ki se v tuji družbi sramujejo svojega jezika. Kako morate pričakovati od mladine, da spoštuje slovensko narodnost če jo še mi sami tajimo. Kako nespametno se je izdajati za Amerikance, ko vse na nas kriči, da nismo domačini. Naš značaj obnašanje, o-brazne poteze, vse to priča da nismo rojeni Amerikanci. Zakaj se toraj izdajati za nekaj kar nismo. Ali imamo kak vzrok se svoje narodnosti sramovati? Nimamo ga. Slovenski narod, čeprav majhen ima slavno zgodovino. Slovenci, seveda ne popolni in ne brez napak, a smo vendar veren, pošten in delaven narod. Ni se nam toraj treba sramovati kaj da smo. Slišala sem ameriškega državnika ki je rekel na neki sloven-i ski slavnosti. "Čisto prav je, da se vi Slovenci držite svoje narodnosti, tisti človek ki zataji lasten narod, ne bo nikdar dober podanik svoje nove domovine Amerike''. Kar se pa tiče dekliških klubov ali mladinskega oddelka, bi pa rada videla da bi tudi Mrs. Gottlieb in Mrs. Kobal podale svoje mnenje. Oni dve sta na konvenciji ta oddelek priporočile in imata gotovo dobre načrte kako bi se naj ta stvar najuspešnejše izpeljala. Marie Prisland, predsednica S.Ž.Z. -O—- IZ URADA PODRUŽNICE St. 13, s. ž. z. San Francisco, C*l. Nekateri so radovedni, kake je bilo mogoče priti do uspeha in sploh ustanoviti podružnicc S.Ž.Z. v San Fraficiscu. — Vs< se doseže, samo če je volja zato, tako sem tudi jaz ustanovi la tukaj podružnico. Res. je, dt smo še mlade, a smo trdne ir dobro voljo imamo, pa tudi vztrajnost pri delu za napredek. Kot dete smo, ki se je začelo postavljati na noge. Celo leto sem imela čas u-stanovljati podružnico. Na dan sem pa prišla baš za časa konvencije, da so imele delega-tinje večje veselje in pogum do dela. Uvidele so, da niso same v bojni črti, temveč je še zadej oddaljen San Francisco, tipam in mislim, da sem prišla pravočasno na plan. Zdaj nas je pri podružnici št. 13. 23 članic. Prihodnje leto, upam, se bo to število podvojilo ali celo potrojilo. Nobena zavedna slovenska žena mi ni odrekla, ko sem jo nagovorila, le to je vsaka omenila, naj se ustanovi podružnica, potem bodo pa pristopale. Bodočnost bo pokazala, česa so Slovenke zmožne. Lep vzgled so nam dale sestre v zavednem Collinwoodu. Seje pri naši podružnici bomo imele vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri v Slovenskem domu. Vesele praznike in srečno Novo leto želi vsem članicam S. Ž. Z. sirom Amerike: Marija Sterk, predsednica ; Bara Kramar, tajnica ; Marija Troje, blag. Pozdrav Barbara Kramer. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 4. S. Ž. Z. Oregon City, Ore. Tem potom naznanjam, da je bil pri naši podružnici skoraj ves stari odbor za leto 1928 ponovno izvoljen. Izjema je le pri uradu blagajničarke, in sicer je na to mesto zdaj izvoljena sestra Johana Herbst, West Lin, P. O. Ore. Žal, da ni hotela Mrs. Hrovat še dalje obdržati ta urad. Na zadnji seji se je tudi pre-čitalo vsa štiri glasila od meseca novembra, v katerih je zapisnik konvencije. Pri tej priliki se je tudi sklenilo, da se bodo prihodnje redne seje vršile vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer pri sose-stri Johani Herbst, v West Lin, Ore. Pristopila je tudi ena nova članica. Bomo pa še nadalje a-gitirale in delovale nato, da bo število članic pri podružnici rastlo. Najbolj žalostno je to, da se članice premalo brigajo za seje. Udeleževati bi se morale bolj pridno, kar bi bilo za podružnico bolje, ker če so seje živahne, dobijo članice več poguma in dobre volje za agitacijo. Posebno še tiste, ki glasila ne berejo, ničesar ne vedo kaj se godi. Prosim članice naše podružnice, naj se bolj redno udeležujejo sej in pridno agitirajo za nove članice. Torej, prihodnje leto se bodo vršile redne mesečne seje naše podružnice vsako prvo nedeljo v mesecu, pri naši sosestri Johani Herbst. Pošiljam prisrčne pozdrave in voščila k rojstvu našega Zveličarja ter srečno in zdravo Novo leto 1928. Marija Planton, preds. PODRUŽNICA0ŠT. 6. S. Z. Z. V BARBERTON, O. Članicam katere niso bile na seji meseca decembra, se naznanja, da so bile v urad izvoljene sledeče članice: Predsednica Mary Šemrov; tajnica Frances Stanger; blaga jničar-ka Jennie Ožbolt. Prihodna seja se bo vršila prvo nedeljo v januarju na domu Jennie Troha, 213 Columbia ave., Barberton, Ohio. | Naznanjamo, da smo zopet za | dve članici na boljem. Naša podružnica počasi napreduje, j pa zato ne zgubimo poguma. ! Saj pravi pregovor, da začetek je težak. Ko bodo naše žene prepričane, da je S. Ž. Z. dobra in koristna, bodo začele same pristopati, brez da bi jih kdo v to silil, zato pa napredujemo počasi — pa gotovo. Drugi mesec bo že eno leto, odkar podružnica obstoji. Zato je pa želeti, da bi se priglasilo kar največ novih članic. Za leto 1927 imamo 17 članic. Žene in dekleta na noge, da bo naša podružnica štela ob koncu leta 192£. vsaj 117 članic. Vse naše žene bi morale spadati k S. Z. Z. Pozor, naša podružnica namerava prirediti igro, v do-glednem času, zato pristopajte žene, da nas bo več. Frances Stanger, tajnica. -o- IZ URADA PODRUŽNICE ŠT. 12 S.Ž.Z. Milwaukee, Wis. Cenjene sosestre:—Tem potom naznanjam, da bomo priredile veselico naše podružnice na 15. januarja 1928 v Harmony dvorani, na 1. Ave. in | Mineral cesti. Priporočamo se za veliko udeležbo. Vabimo tudi ostala društva, da se odzovejo in nas posetijo. Zabave bo dosti. Za clobcr prigrizek je preskrbljeno; program je bogat, da ne bo nikomur žal, kdor se bo veselice udeležil. Torej Še enkrat, na svidenje 15. januarja na veselici. Sosesterski pozdrav, Margareta Ritonia, preds. ženškevesti. Rusija organizira žensko armado. Prijavilo se je doslej 200,000 žensk. V armadi je že 72 ženskih oficirjev. Miss Jane Adams, predsednica od "Women's International League for Peace and Free-| dom", je predsednika Coolid-. gea nagovorila, naj prične z delom za dosego pogodbe z Anglijo in Francijo in drugimi , narodi, proti vojni nevarnosti, j Predložila je predsedniku pe- ticijo, katero je ^podpisalo 30,- 000 oseb, v kateri se priporoča arbitraža za refieVanje sporov med narodi, namesto vojne. Predsednik je obljubil, da bo storil po svoji moči, da se to doseže. Ženske organizacije po vsem svetu so si nadale nalogo, delovati nato, da se ohrani mir na svetu. 1 j B Navaden pečen kopun, poulard ali jarčica. — Nadrgni s soljo osnaženega in nekoliko uležanega kopuna, pularda ali jarčico. Položi ga potem v dolgo ponev in nato v pečico peč. Ko je bil nekaj časa v pečici, odlij vodo, ki se je natekla od živali in ga polij z vročo mastjo ali maslom ali pa zmešaj mast s kuhanim ali presnim maslom, prilij še malo juhe in s tem polivaj kopuna. Ko si odlila vodo, daš lahko v sre-1 do kopuna košček limone in malo presnega masla. Ko je pečen, poberi maščobo, ako jo je veliko, sicer jo pa lahko že med pečenjem proč vzameš. 1 Potem prilij par žiic juhe. Pečenega razreži na šest do deset ■ koščkov, katere zloži na krož-! nik zopet tako, da je videti ka-• kor bi bil kopun cel, polij ga s sokom, ki se je nabral pri pe- ■ čenju. in ga daj s solato na mizo. Kopuna peci eno do eno in četrte ure, mlado jarčico pa tri četrt do eno uro. S slanino pretaknjen kopun. Osnaženega kopuna nasoli. Potem zdrobi soli, listič maje-rona in malo zelenega peterši-lja ter s tem podrgni kopuna zgoraj in znotraj. Potem ga pretakni s slanino in peci. Pri pečenju ga polivaj z maslom; ko je pečen, odstrani preobjlno maščobo, prilij par žlic juhe, potem ga zreži. polij s sokom in daj s solato na mizo. mm PECIVO S ČOKOLADO. Čokoladni zviiek. Mešaj pet rumenjakov in tri unče sladkorja z vanilijo, da dobro naraste; potoni primešaj dve unči ogrete čokolade in dve unči fino zrezanih mandeljnov. Naredi iz štirih beljakov trd sneg ter ga z dvemi unčami moke rahlo primešaj. Namaži pločevino s presnim maslom in po-. tresi z moko. Testo tanko na-i maži na pločevino in ga speci. . Pečenega še na pločevini obrni ter po spodnji strani pomaži z . marmelado, še malo v pečico . postavi, potem kolikor mogoče . tesno zavij in shrani. Kadar ga . rabiš, ga razreži na tanke reji zine. Čokoladni zapognjenci. Me- i šaj štiri rumenjake in pet unč sladkorja z vanilijo, da prav . dobro naraste; prideni še dve unči ogrete čokolade. Naredi iz štirih beljakov sneg ter ga s štirimi unčami moke rahlo primešaj. Namaži testo tanko na namazano in z moko potreseno [pločevino ter ga speci. Pečeno razreži na dva prsta široke in prst dolge koščke, katere postavi še malo v pečico; nato pa jemlji posamezne iz pečice in . jih okroži na zato pripravljenem okroglem lesu. -o- Izmed 830 slovenskih in hrvatskih učiteljev, katere so našli Italijani ob okupaciji, jih je danes na Primorskem komaj še kakih 70. Vse druge so razgnali ali odpustili. \ PREVOZ - DRVA - KOLU Rojakom m priporočamo za tik* \ Mila m pNMoa In pr«4to> j ftttj« ftUM ob tare talitrt, lli tm;.. t jrcsucua ^.fcg.^Jf.iT j. - TA .t. mMmm »■■BOJ JROBIIffin IVI, j LOUIS STRITAR E «ii W. si« tftei. Cfc&xt. W "3BE" ^ '33E' "^ME" JR" -"^jč* 2.E" -Nf j Vesele Božične praznike < in Srečno Novo Leto 1 želi 25letni član K. S. K. Jednote .-^^fes / vsem članicam in članom K. S. K. . " Jednote, takor tudi članicam Slo- ^^BHPSK^ <>OO<>O <>©<>- CM>OO<><>O O-O PISANO POLJE OOOOC<>O00C0 PRIHRANJENI Lev Kačič: VERSKI PROBLEM V RUSKI CERKVI. Verski problem v pravoslavni cerkvi v Rusiji je eden najtežavnejših in najbolj perečih v zadnjem času. Ne občuti ga toliko preprosto ljudstvo, ker živi v svojih verskih tradicijah in je že po svoji naravi in pa vsled zgodovinskih razmer vseskozi konservativno. Saj je do najnovejšega časa živel ruski mužik izven svoje uradne ruske cerkve tisto pobožno sentimentalno versko življenje, vse od tistega časa, ko so nastopili proti uradni cerkvi nižja duhovščina in ljudstvo, ko je 1. 1655 cerkveni zbor v Moskvi potrdil popravljeno izdajo cerkvenega službenika in vso dobo, ko je ječaia ruska cerkev v okovih države. "Vse duhovno življenje ruskega ljudstva je odslej šlo mimo cerkve, ki ni imela moči, da bi ga vodila." ("Krasnvj Zvon" 1900. st. 1.) Drugače je pri inteligenci. "Ruska inteligenca je prezirala vero ruskega ljudstva »n zaničevala rusko cerkev. Posebno junaštvo je bil • potrdimo, ako je kak inteligent hotel biti veren; samo redki veliki duhovi in izjemni značaji so bili verni, a so bili zaradi tega o-samljeni in prezirani." (Fr. Grivec v Bogosl. vestniku, lil. 1. II. st. pg. 198.) Usodno je bilo za rusko samoniklo kulturo to, da je car Peter Veliki hotel in tudi uredil svojo državo po tedanjem evropskem vzorcu. Velika ovira pa mu je bila zlasti več ali manj samostojna, dasi od države odvisna ruska cerkev, ki je imela svoj avtonomen patriarhat v Moskvi. — Patriarh je imel tedaj velik ugled, zato je bil na potu načrtom Petra Velikega. Po smrti patriarha Adriana ni hotel Peter Vel. imenovati več novega naslednika. Prepojen svobodomiselnega, protestantovskega duha, ki je prijal njegovemu državnemu absolutizmu, je po zgledu protestantovskih konsi-storijev ustanovil I. 1721 za rusko^ cerkev kolegij ali sveto sinodo. S tem je proglasil rusko cerkeV za državno ustanovo in ji izpodkopal verski temelj, da je postala cerkev navadna bi-rokratična uprava brez življenja. Delovanje te cerkve je bilo v nasprotju s Kristovim naukom in z duhom Kristove cerkve. Med cerkvijo in ljudstvom je zazijal nepremostljiv prepad. In izobraženstvo? Vero ljudstva je zavrglo, sledilo pa tudi ni uradni cerkvi, temveč se je vdajalo brezverstvu. ker je črpalo filozofijo in znanost Vaši dolarji, ako jih vložite v našo banko, vam bodo pomagali k uspe-nu m neodvisnosti. Vzemite te shranjene dolarje iz svojega žepa, ter jih vložite na hra-mine vloge, s tem jim daste priliko, da bodo delali za vas. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. - OTTO KASPAR, predsednik. ki je užival Eagle Brand ^ Condensed Milk je zdaj star 70 let. "BorcleriS EAGLE BEAM) CONDENSED MILK Postanite Slan našega božičnega kluba. Sigurna banka za vlaganje prihrankov. J'* 'i^tiSae notarska dela kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vaše domače iz-starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, IIL , iz racionalistične in protestan-tovske zapadnoevropske šole. Duh brezverstva in protestan-tizma je zašel med bogoslov-ske kroge sam<^ saj so mnogi duhovniki študirali na prote-stanskih evropskih šolah. Po letu 1905 pa se je začela ruska inteligenca tudi versko orientirati. Mnogo je pripomogel veliki ruski konvertit Vladimir Solovjev, ki je začel pisati o verskih prbblemih in si vzgojil mogočen krog učencev. Danes, po boljševiški revoluciji, mora ruska inteligenca trpeti isto usodo kot ruska cerkev, namreč: preganjanje. Katastrofa, ki je zadela naš bratski ruski narod in brezmejno trpljenje je odprlo oči tudi ruski inteligenci, ki se iz lastnega prepričanja vrača zopet k veri in k cerkvi. Spoznala je. da stari Bog še živi in da so reforme Petra Velikega doživele poraz, ker niso bile postavljene na skali Petrovi, kateri je obljubil njen ustanovitelj Je-'ziih Kristus nepremagljivost in večen obstoj. (Konec prih.) -o- ARMOUROVO PREMOŽENJE SE JE STAJALO. Znano je bilo, da je drugi najbogatejši Američan .J. Og-den Armour. Sreča je pa opn-teča, tako pravi pregovor. Ob njegovi smrti je bilo njegovo imetje vredno le S20.000. — Da je prišel do tako velike izgube, je bilo vzrok, ker je leta 1920 in 1921 cena življenskim produktom padla. Takrat marsikateri, ki je imel velike zaloge, je prišel v nič, ker je blago moral prodajati cenejše kakor ga je kupil. Med vojno je Armour kompaniji šlo žito v klasje, kajti letno so napravili prometa do bilijon dolarjev. Kom-panija je zakladala ne le ameriške, temveč tudi evropske države, ki so bile v vojni. Takrat so živinorejci dobili za svoje blago najvišje cene v zgodovini. Nepričakovano je prišel konec svetovnega klanja, drago kupljena živina se je morala veliko ceneje prodati; to je povzročilo, da je prišlo do poloma, pri katerem je bil Ogden Armour zelo prizadet. Verjetno ali neverjetno, po zatrdilu Armour kompanije — so zgubili skozi 130 dni vsak dan povprečno I milijon dolarjev. -o- COOLIDGE — JA ALI NE? Senator Borah je vedno zatrjeval, da je siguren, da Ooo-lidge ne bo prevzel nominacije za predsedniškega kandidata. Ko pa se je te dni vrnil iz Newyorka v Washington, se je praskal za ušesmi in rekel, da sedaj ne ve, kaj bi dejal. Wall-street, "nevidna vlada", tako je Borah zvedel, ko se je nekaj časa nahajal v Newyorku, je siguren, da bo Coolidge nomi-niran. Tudi pota velikih mož so včasih zelo čudna. -o-- OBRNILO SE JE. Mary in John sta se poročila iz ljubezni. Prvi teden ko je John prinesel domov svoj tedenski zaslužek, je dal svoji mladi boljši polovici $30, sam pa si je za svoje potrebščine obdržal $5. Drugi teden je pa že tako obrnil, da je dal ženi petak, sam1 pa obdržal ostalo. Žena ga na to opozori rekoč: "Ja, John kaj p'a misliš, kako naj pridem skozi ves teden s samo petimi dolarji?" John pa pravi: "Well, tudi meni je bilo težko, sedaj pa je prišla vrsta na tebe." NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino t hiio; ako ti je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej morel na uprave listo. IZŠEL JE 'Slava Mariji' AMERIKANSK1 SLOVENEC SKF511 % ■ •i*., . v .. ; ■•*» BOŽIČNA PRILOGA <te Del«- v plenice povito in v jaslih ležeče." Je res r iti to znamenje po katerem naj bi pastirji spoznali novorojenega Zveličarja, iz te-mamin.h ruzvidno, d; prihaja Odrešenik na s\ *t ko. -. kot revež, -onižan pred vsem svetom. ''Parvuluj nutus est nobis otrok se je nam ■orlil' t Iz. !'. G), takega je v iel v duhu že pred e mi. ni s t o I»; t i . >red njegovi rojstvom prerok, d 1 ga i«, kot dete v jasli! ležeče. Vprašate .ta, zaka j .i isei Odre- nik kot malo dete iv. svet. Glejte, ko je govoril Gospod na gori - na med gromom in pisni iesetero zapovedi diskom, i resi o je ljudi- .o polno groze in zrli» «»d dale - a. i kdo .si ni ipal stopiti bližje, ! tla tu v Bi-tl ; • i:.u noče tj -spod nikogar pre-rabiti, noče, (i t bi r:h« ia '••••>; m;. o dete i svet. "Noiite ti-— ne b -\< se", tolaži j V angel, "ne bojte • . našli bote Dete." In rek! mi bote: Kdo se t i hal otroka V Glejte, tu l*-ži pred vami. za-«. ■ v plenice, e takorekor ljudem pod noge. "Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda: Sin človekov pa nima. kamor bi nasloni! glavo." (Mat. 20.) N i planjavi pod širnim nebom je votlina, ravno nra1. za pr strešje divjim zverem. Sveta potnika ^ia vesela, da sta našla vsaj ta kraj, da moreta tu ostati čez noč. In tu prihaja sin nebeškega Kralja na svet. — Tuje jasli so njegova prvo izposojena posteljica .. . In veste, prijateiu, zakai je prišel Kristus tako na svet? Posvetiti je hotel nekaj, kar je svet zaničeval — iz blata >e hotel dvigniti biser, katerega so dosedaj teptali — in ta biser je revščina, je uboštvo! Za hrepenenje po bogastvu. po razkošju, za to niso ljudje potrebovali nikakega zgleda iz nebes, k temu priganjajo človeka že duhovi teme. Toda treba je bilo pokazati, da more biti človek srečen in zadovoljen tudi brez bogastva, srečen in zadovoljen v največji revščini. In s svojim revnim rojstvom je Kristus to pokazal. In še nekaj naj omenim pri tem takoj. Kaj bi storili, ko bi božje Dete v svojih ubogih plenicah stegnilo proti vam svoje ročice in prosilo, da bi mu pomagali? Kako bi hoteli in mu prinesli vse najlepše, kar imate v hiši! Toda to Božje Dete zase ne potrebuje ničesar — zato pa imate, prijatelji, med seboj sobrate, sosestre na svetu, in o teh pra1 i Zveličar: "Resnično, resnično vam povem, kar ste storili enemu najmanjših mojih bratov, ste merh s? o i ii." (Mat. 2o. 40.) Spominjajte se teh beseo po« 1 : .» s daj v božičnem času! Dajati darov • o tri d o mae i m. svojim prij.-.teijern hr. zr e . po •— toda stokrat veeh- zasluži n.h :«_»c■.■ h. •-! če ne bote pozabili tua. re.ežev! Heth nemh; ni so imeli gotovo pravo uo-'. ■. *<•. ri:v.t--i nsk« srce do svojih otrok, toda d -odn > ya n' -bo oznanjal o n ih ev angelij, a m.« srčni, da niso hoteli sprejeti Jezusa. .- > vsod odganjali Jožeta, ko je *rkai mi ni h duri. Ponižan se je nam rodil Zve ličar. i ho- te Dete v plenice povito in v jaslih ležeč* . Jasli— čudna zibelka za božje Dete Ko ni-ral na križu, je odbilo njegovo Ijnhezi jedrn srce med dvema razbojniki, ; u \ bt leh< msken hlevu je pričelo biti med dvema živahni. . o sta rodavnem izročilu sta stala ob a-ht •. o.sei. Zdi se. kakor da si je hote! < »e -še n , na svetu prav naj zadnji, najbolj in-ioro.-i ■ ra zadovoljen je mesto zibelke :■: jaslim!! K h čuden tron za nebeškega Kralja! S -vojo f-mogočno roko drži kraljeve p res •oh.-, an -t- o. na njega ni posadil, njemu bi morai" str»-ei soljstvo, toda-noče, da bi nu stregli, m- se e poniža! in prišel v podobi služabni a na s. et. In vendar je ta ponižani Odre mi . .naš hiv ij Mi vsi stojimo pod njegovo '.a.- av< in smo ,i; obljubili in prisegli zvestob« . Držin > ; a ii -dano mu krstno obljubo tudi v dejani Veste koliko sovražnikov je imel u c as svojej h /i' Ijpnja. ki hi ga bili rudi ugonobili: "Hran r.us eum de terra viventium — iztrebim • i/ Žele živih, njegovo ime a se .•"•»* so er.i:« (Jer. 11, 19j ~ tr> je bilo ni.no o ^e-h.. I' ce so pustili, de so iahk< odšli, žen.* -o is: jokati in zd.hovvti na njeg >vei!i Križe' en : »t« sv. Janeza in žalostno Mate!- (i >sp«>do:o i , stili stati pod križem, v enem d< s - u j-.a i dotočuje vse njihovo sovraštvo. "B"hiJ da eden človek umrje" (Jan. 11, ">'>,». tak i je proglasil Kajfež. In boj traja se \edno. \"era je zasebna reč, tako vpijejo. sak a r.; kar mu milo i1 drage-, če >»• i - :oč. ■ •: «•!• žati vestno in trdno -u le vere. - • svojih duhovnov, ne pa ne gre, •• -!.:■• biti! Puste v miru luterance. mohame tanc^-. budiste, vsak naj ima vero, katero hoče, toda biti katoličan, to ne sme ihti tu nehava \saka svoboda! Prijatelji, ne dajte se preslepi'i. stojte zvesto pri svojem Kralju! Bog ram ni dal nog, tla bi pred/ sovražniki bežali, marveč pred njimi trdno staii! N*i nam dal rok. cia bi jih križem držali, ampak *ih rabili za versko delo! Ni nam dal jezika, da bi molčali, marveč se oglasili in zagrnili sovražnika, ko nam blati in sramoti nase svetinje! To zahteva od svojih podložnih novorojeni Kralj. Kristus Gospod! OX JE NA S KRALJ. Zato pa delujmo /.* Njega vsak svojem okrožju! Ni vsakdo poklican za kako veliko delo, toda kakega blagoslova je delo i v malem! In k temu delu je poklican vsakdo izmed nas. Letošnje poletje sem se u-deležil pogreba moža, na katerega je zrl s spoštovanjem prijatelj in sovražnik. Tisoči so spremili moža k poslednjemu počitku. In ob grobu je izpregovoril njegov župnik sledeče besede: "Dragi mi prijatelj, zahvaljam se ti, da si me kot duhovnega pastirja podpiral, hišo Gospodovo okraševal, vedel vzorno krščansko življenje, dajal drugim dober zgled in izpolnjeval vestno svoje verske dolžnosti." To so bile poslednje besede ob grobu! Čemu navajam to? ZatA, da bi videli, kaj je delo v malem, kaj je podrobno delo, h kateremu je poklican oče v svoji družini, gospodar v svojem domu, mojster v 'svoji delavnici. In blagor mu, kateremu bo nebeški Kralj rekel: "Dobri in zvesti hlapec, ker si bil v malem zvest, te bom postavil čez veliko; pojdi v veselje svojega gospoda." Anten. -t i "a m j i i., S. .'J A i «4 u AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKi SLOVENEC Rev. K. Z.: Troje slovenskih jaslic. I. Skrivnostno in veličastno prihaja sveti yečer. Kakor v snežnobelo svatovsko obleko je oblekla mrzla zima lepo Slovenijo. Mogočni vrhovi očaka Triglava se blest e ob zatonu zimskega solnca. Tisoče, da, milijarde ledenih kristalčkov mu zakriva njegovo veličastno glavo. Pa v vsakem se kot biseri odsevajo solnčni žarki, da se vidi, kakor bi bil ves srebrn. Vsi lepi in prijazni grički so se odeli v belo sneženo obleko, da bodo lepi in okrašeni pozdravili sveti večer, sveto noč. sveti Božič. Vse dolinice so bele. Drevje je posrebre-no. Vse vejice so srebrne. Da, še rdečkaste ptrehe mest in vasic — vse je belo, vse je trvatovsko. In kako bi ne7 Sveti večer, sveta noč, sveti Božič je tuli a j. Ko je zimsko solnce zatonilo, začel je mrak legati na ta lepi košček božje zemlje — na prekrasno Slovenijo in jo zagrinjati kakor v skrivnostni pajčolan. Sveti večer je tukaj. Po vseh slovenskih hišah vlada skrivnostno razpoloženje. Vse je čisto, vse snažno, vse omito, vse pometeno. Jaslice so že y kotu, preproste sicer, kakor je narod sam preprost, pa zato mične, ljubke. Delala jih je ljubezen. D. lala jih je živa vera-slovenske duše. Zazvonilo je "Ave Maria". Tisoče zvonov po gričkih in dolinicah se ie oglasilo in napelo svojo milo. prisrčno pozdravno himno svetem Božiču, veliki sveti noči. Po \ Nt h slovenskih hišah so se zganila M1 ■ ve n; k a verna srca. Vse čuti blaženost • like.L*;; praznika ljubezni. Vse. vse nocoj T'.oj: 11 V e an j se danes posveti velikemu "malemu Detetu!" S po odo žerjavice v rokah, kjer tli bla-•••• io\ » oljka miru s cvetne nedelje in k:m se dviga sveti dim — kakor se dviga io t. src svete misli, sveta molitev, ljubezen, in s posodo blagoslovljene vode hiti ato gospodar od sobe do sobe, po celi hiši, okrog hiše, da še celo v hlev, v shrambe, i.a pod, pod kozolec, na vrt. vse, vse r or;< "iti danes pokajeno s svetim dimom. \ • i' i'a biti dam s očiščeno z blagoslovijo no vodo in vse, vse mora biti danes božje. In ko je to delo storjeno, glej, celo Slo-ii i i o po vseh hišah na kolenih pred jaslicami v sveti molitvi: "Katerega si Devica •odila!" Cešcena Marija! Sveta Marija se dviga :t stotisočev slovenskih vernih src, je na stotisočih slovenskih jezikov. Polnoč je blizu! Sveti trenutek, ko se bo obnovil spomin največjega čudeža v stvarstvu božjem, je tukaj. In zopet! Glej, kako hite trume slovenskih trpinov proti svoji revni cerkvici, hiši božji, da prisostvuje večni daritvi, polnočnici! <). kako se tajajo tam slovenska pobožna srca sreče in svetega veselja! Kako vriska slovenska duša svoje himne hvaležnosti proti Bogu: "Pridite, hitimo k jaslicam! Nebeško dete joka tam. Mi vsi te častimo, o Dete milo, Cast, hvalo dajemo ..." * In kako bi ne! Danes bolj kot kedaj preje. Konec je strašne vojske. Konec pa tudi tisučb tm sužnosti, krutih sovra.eov Slovan-stva. Mir se vseluje le počasi med narode. Svoboden je Slovenec v svoji svobodni domovini. Ni >e vse, kakor bi moralo biti. Pa kaj to! Svoboda je tu! Da so le z rok težke verige sužnosti! Da je le prepoden rabelj. ki je zadiral meč v slovensko srce, ki je moril slovenski jezik in stegal svoje* klete prste po slovenski lepi zemlji, da mu jo ukrade. a, lep je božič tudi tam v mrzli Ameriki. tam v tujini. Posebno za mladino. Starejši pa? Tisti, ki so prišli sem v to tujino iz ljube domovine, ker jih je pognala težka skrb za ljubi kruhek, ki ga jim domovina ni mogla dati. Da, starejši so tudi veseli, se tudi raduje-jo lepega božičnega drevesca, se vesele krasno ozaljšane svoje slovenske cerkve, svetega skupnega božičnega sv. obhajila, lepe slovenske božične pesmi, ki jo poje cerkveni zbor. Da, vesele se tega . . . Vendar pa! . . . Kaj, vendar pa? Na tujem so! Vse to je lepo! Vendar, kaj je oče, slovenski naseljenec, danes tako otožno zamišljen sredi svoje vesele in rajajoče družine? Kaj je materi, izseljenki. danes, da ne deli svetovečernega veselja z otroci? Tujina! Nova domovina je to njih. Ljubijo jo! Nič več ne bodo videli lepe slovenske domovine, mile "hišice očetove" tam daleč za morjem, v gorski vasi. Celo leto so se malo spomnili na dom. Danes pa? . . . Nocoj pa? . . . Zastonj je! Tujina je lepa, bogata. Dom pa le ni! In neprenehoma jim uhaja duh nazaj čez morje domov. Danes se pa polašča vsakega neko čudno, nerazumljivo dotnotožje. Gramofon igra slovenske pesmi! V cerkvi je slovenska pesem . . . Mladina, otroci — pa vsi angleški. Očetje, matere bodo legli v grob. Z njimi bo pa legla — slovenska duša. Otroška je že ameriška in ameriško njih srce. In na sveti večer se to čuti, kakor celo leto ne tako. Samo ena je tolažba: ni se ohranilo slovenstvo. Ohranila se je pa očetova slovenska vera. Božična sveta noč, božični prazniki, lepi ste Slovencem tudi v tujini! Pomešani ste sicer z grenko kapljo tihega domotožja, vendar ste prazniki lepega upanja, da bo ameriški Slovenec, nov Amerikanec, ostal zvest temu betlehemskemu detetu — ostal veren katoličan! III. Tihi mrak je legel tudi po krasnih poljanah lepe in cvetoče Goriške. Kraške pečine je zavila lahna meglica v bel pajčolan, da bi skrila njih revščino in pomanjkanje za nocojšni sveti večer, ko prihaja sveti Božič. Tužna Istra leži mirno in slavnostno ob nesrečnem "morju adrijanskim, nekdaj še slovanskim". Tudi na njo je padla sveta božična noč. Po revnih bajticah bednega Krašovca se tudi prižigajo luči druga za drugo. Po lepi Goriški je zavedni Slovenec tudi končal svoje delo in družinice se zbirajo okrog revnih jaslic, kjer so jih sploh se zmogli. Sveti večer je tu! Cel svet se raditje in ga v veselju pozdravlja. Po milijonih hišah božično veselje, božična "radost. Iz milijona hiš doni božična vesela pesem. Na Goriškem? V nesrečni "Veneciji Julijski"? Tiho sedi narod okro£ svoje revne večerje. Nič petja! Gorje! Slovenska pesem bi bila izdajalska! Fašistovski špijon pod oknom bi jo čul. Potem pa gorje ti, ubogi suženj! Gorje ti. nesrečni prodani trpin. Še nocoj bi razpodili tvojo družinico, te vlačili po ječah, te pretepali, ti vlivali v usta rieinovega olja . . , Tiho! Tiho! Bog obvaruj peti! In mladina? Otročiči? Milijoni otrok se veseli lepega svetega večera po svetu. V nesrečni deželi slovenskih sužnjev . . . vse tiho! Naj poje slovenski otrok v jeziku narodnega morilca? Naroda, ki tepe očeta in mater? Ki ga strada, da pogin ja narodne in gospodarske smrti? Da, v šoli so mu to ukazali! Pa naj t«; stori? Kako naj se veseli otroška duša, ko pa mati joka? Ko iz očetovega očesa sili solza ? Ne, ne more! In v cerkvi? Da, ali bo nesrečni suženj našel vsaj tukaj kapljico tolažbe? Bo tu slovenska božična pesem vlila vsaj kapljico hladilnega balzama na globoko zevajo-čo rano srca? Tuj duhovnik osovraženega naroda tla* čiteljev stoji pred oltarjem. Kjer je pa še slovenski duhovnik, mora molčati. Greh izdajalstva bi bil. ko bi si drznil tolažiti svoje sosužnje! Fašisti so v cerkvi. Pazijo na vsako njegovo kretnjo, na vsako njegovo besedo. Ne! Ta slovenski "schiave" — suženj. — mora poginiti in sicer poginiti brez tolažbe. Molče, s sklonjeno glavo, s strtim srcem, pristopa tudi nocojšno noč slovenski duhovnik v zasedenem ozemlju pred oltar Gospodov. Kako naj poje, če mu pa jok sili iz srca? Ce pa slovenska duša kriči v obupu, strašnem obupu suženjstva, iz katerega ni videti več rešitve ! ? "Naznanjam vam veliko veselje! Rojen vam je Zveličar!" Nam je rojen? Ne! Za nas ne! Vzeli so ga nam! Za nas ga je u-moril že Herod. Narod ne gine samo narodno, temveč tudi versko. Oholi gospodarji so zastrupili svojemu slovenskemu sužnju ne samo slovensko srce, temveč tudi slovensko verno dušo. Ugasnili so v njej lučko vere, kajti ugasnili so upanje, poga-zili vse nade . . . O sveti Božič! Lep si, lep! Pa ne za slovenskega sužnja v Primorju! Bolj kot preje celo leto čuti slovenski suženj težo svojih suženjskih verig, v katere je uklenjen. Te verige se nocoj ne zajedajo samo v meso, temveč v dušo, v srce, globlje kot preje celo leto. Uničen je! Uničen narodno, uničen versko . . . brez nad . . . "Naznanjam veliko veselje. Rojen je Zveličar!" Res? Je res že rojen Zveličar, Odrešenik tudi za te nesrečne sužnje? O. sveto betlehemsko Deticc, ki si napolnilo celi svet s svetim božičnim veseljem, glej to nesrečno ljudstvo! V strašni sužnosti ječi. ' Vi, oblaki ga rosite! Ali zemlja ga naj da!" kriče proti nebu v strašnem obupu. O, ne pozabi, ne pozabi teh sužnjev brez nad, brez upov! O, daj, da pride tudi za ta narod sveta božična noč, ko se bo rodil nov Zveličar, ki ti bo" rešil ta narod nazaj, za te, čigar je bil tisoč let, iti ga zopet pripeljal pred tvoje jaslice, da te bo molil, kakor te je preje nad tisoč let. Reši ga! Reši ga! Edino ti ga moreš rešiti! O sveta božična noč!". . .Ti tužna noč za slovenskega sužnja pod kruto italijansko peto! Boš vedno taka? Ne, ne! To ne sme biti! To ne more biti! S solzami v očeh k&čimo nocoj pred teboj, o betlehemsko Detece, in te prosimo: Reši jih! Reši jih! Januš Goleč: Zobe je pozabil doma. Ko sem služboval v predvojnih časih na hribovskem Remšniku. smo prištevali k izobražencem naše stalne mize v krčmi pri cerkvi tudi Harlakovega čevljarja Hanzla. Prav v čislih je bil po celi župniji, ker je razumel svojo obrt, bil priden delavec in samskega stanu. Živel je skupaj s svojo priletno materjo v Harlakovi kajži pod cerkvijo. Mati, ki mu je gospodinjila, se ie vedno bolj starala in prigovarjala sinu. naj bi si izbral ženo, ker ona ne bo dolgo več. No, naš Hanzl je sicer rad gov vU o ženskem spremstvu skozi življenje, vendar matere ni posluhnil glede ženitve, ker je znal, kolika pokora sta dve ženski \ \ i iali kočuri in še manjšem gospodinjsv. Kakor hitro je izselila smrt mater iz !l..rla-kove kajže. je sklenil tudi naš Han .. da postane še taisto zimo zakonski m- . Krčmar, mi smo mu rekaii vir*, izbral nevesto v sosedni župniji na K; : Ii. Kapličanke so bile na glasu kot h o-gate ter brze za gospodinjstvo. Stalno omizje pri virtu je skleni podamo: Hanzl, virt. njegov brat P* .-r in moja kaplanska malenkost na Kap' . o-gledi, in sicer še pred Božičem. P n> smo obljubili, da bomo molčali o nas»-: nitovanjskem načrtu "n to osobito ..•». ženskam, vendar se je raznesla gov, <_a: Šuštar Hanzl se bo ženil na Kap' . o pri Birtičevi Liziki. Nikdo ni sumi' n;. kak neuspeh in celotn" naše omizje je In r -pričano, da bo že pred pustom gospod i n.; ila v Harlakovi kaiži Kapličanka Lizika tero .je poznal na videz edini virt. Prav debeli sneg je pokrival pred Božičem leta 1912 Remšnik in celi Kozja . -Mrzlega, vedrega jutra smo se zbral! ,\ obleki, novih čevljih, pod novim klobuk >m in je imel tudi košate mustače nar .... da so dišale ter štrlele po koncu. St? - ia virt je ogledoval svojo žrtev od vseh strani, bil je glasno zadovoljen z zunanjos- in pripomnil pri odhodu: "Hanzl, med potjo ti bom da! s< e ber nauk, katerega si dobro porini 1 ui o in pamet." Mrzlo je bilo, da nam je škripal« >d nogami, ko smo 'Se poglabljali v gra in lezli navkreber proti Kapli. Hanzl . • stopal tik za virtom v pričakovanju nauka iz njegovih ust. katerega si bo moral roi-ro zapomniti. Govorili smo med potjo :ko in šele pri povzdigu na zadnji kia;.< ko smo že videli kaplanski zvonik, se j- < ' rnil starešina proti ženinu z resno opazko: "Hanzl, šikan si danes od nog do :obu-ka. Veš dobro, da nimaš v obeh čeljustih niti enega zoba in da ti prikrivalo to za ženina veliko napako košate brke. L pega obraza si, če imaš zaprta usta. a k; • ■;'„ odpreš lape (usta), se ti raztegnejo d«. ušes in ti je videti prav do goltanca. Za ženina je ena najlepših lastnosti, ako je pri snubitvi lepo tih in pusti govoriti spremljevalce. Ti mi danes vpričo neveste nimaš ziniti niti besedice, da ne bo zbegnila pred notranjostjo tvojih ust. Lizika pred poroko ne sme videti, da nimaš niti enega pravičnega Z£>ba, po poroki se bo že privadila tudi temu nedostatku. Ti se izvoljenki na lahno smehljaj, jo pogladi po roki ter jej od časa do časa pomežikni z očesom, a lape (usta) drži zaprta za glasno govorjenje." Tako se je glasil edini ženitovanjski poduk. katerega je zabičal našemu ženinu preizkušeni starešina. Hanzl je obljubil popolno pokorščino v veri: virt že ve, kaj govori, saj je gonil že bogzna koliko Rem-šničanov na ogledi po obeh bregovih Drave, Ko smo prisopli na Kaplo. seru ostal jaz v krčmi in le oni trije so se podali na nevestin dom, ki ni bil daleč proč oa gostilne. Čakal sem vendar le nekaj ur, pr dno so se vrnili ogledniki na kosilo. Že koj prvi pogled na došle me je prepričal, da so o-pravili dobro, ker se je virt zadovoljno muzal. Hanzl že držal nevesto za mezinec na roki. Prišla je zraven še nevestina mati in starešina nas je vse posadil za pogrnjeno mizo. Ženinu nasproti je sedela na moje začudenje nevesta, poleg mene Hanzl, med virtom in Petrom stara Birtička. Res lepa je bila Lizika. Ve.čja od Hanzla, rdeče zdravega obraza liki binkoštna zrela črešnja in že njeni beli roki sta mi povedali, da mora biti po poklicu šivilja. Ko se je nasmehnila, je kazala bele zobe, ki so bili gotovo vsi njeni. Molili smo, jedli in šele po končanem kosilu pri kozarcu vina sem zvedel, da je cela ženitvanjska zadeva v čisto ravnem tiru in se bo treba samo še pogovoriti o malenkostih, katere bo prenesla nevesta iz Kat ie v remšniško Harlakovo kajžo. Doto ter balo je narekoval Bartički starešina; Piter ter jaz sva zabavala nevesto; Hanzl je tiščal obe roki v žep in bil tako zaljubljen, da se je potil curkoma. Govorili smo mi trije ogledniki, stara Birtička je prikimavala, nevesta se je nasmihala pritajeno ženinu, le ta se je samo potil in molčal, držeč s. virtovega nauka: Ne odpiraj lap, doklei ne bo Lizika čisto tvoja! Virt je bil celo tako previden starešina, da je beležil pred Birtičko črno na belem, kaj vse bo dala hčerki, da ne bo pozneje po poroki nepotrebnih prepirov radi visim dote in obsega bale. Ko je bilo vse na insane. u čital na glas pred podpisom zapisnik. da bi bili vsi lahko priče glede vsebine ženitovanjske pogodbe. Zapisnik ie bil prečitan in prva bi ga naj podkrižala Birtička. Stara je že držala za pero, vsi smo gledali na njeno roko. pa je izvlekel Hanzl obe roki iz žepa, ju položil na mizo, odprl usta na široko ter globoko kot Postojnska jama in vprašal na glas: "Mati, ka — pa — tisto — šekasto — kravo — mi — boje — tudi — dali?" Birtički .ie padel peresnik iz roke, nevesta je pre o led eia, Hanzl je zapiral počasi usta, le starešina je siknil: "Ferdamani todl!" Nevesta si je nategnila škriea na ruti. vstala, nekaj pošepnila materi in vrata so se zaprla za njo. Hanzl je imel zaprte Ia dokončati že začetega križa na ženitovanjski pogodbi. Lizike ni bilo več nazaj in stara je bila resnega n nen a. da je sploh| n- bo. ker je pozabil t* nir. do: ia - e zobe: Si :ii!lkfi I'm ii; 'i • oglednik. . ko je se si.': "a 'k •,."■.. r. a ti i in ie zabijal star. . H- - zlu v uho: Ferdamanega todla. ki ni mogel držati lap niti do podpisa poirodb,-. Ceh o je motal plačati mest«, u/aljemga virta šuštar, ki je ime i do nas vseh le eno prošnjo: "Ne povejte s am»>te nikomur." Vsako pred pustno nedelj . so , :,i« dovedne Kemšničauko na Han~'<> - k • toda zaman. Mi ogledni i smo tola; . v-radovedneže, kar še ni. -o! (i i anivdni odklonitvi smo molčali, ker bi se bik. sicer predpust, ki je bil ravno taisto leto posebno dolg. Ravno na pepclnično sivdo t>rori \ -i-, , sem pil pri virtu v krogu vsakdanjih prijateljev čaj, ko je vstopil Hanzl in opomnil krčmarja, naj mu da one težko oko. ar. • čevlje, da mu bo pozadelal nocoj. Rane na čevljih je motril Hanzl, pri vratih kuhb e ga je opazovala virtova dolgoletna dekla Lona. O Loni se je govorilo, da ie hrepenela po posesti šuštarjevega srca. a on ni maral za njo, ker mu je bila preveč jesenska ter vsil jiva. Naenkrat se j 1 ta Lona nasmehnila pri pogledu na Hanzla. ki se niti zmenil ni za njo, stopila k njemu, ga potrepljala po rami in pripomnila škodoželjno ter glasno: "Hanzl, ko bos šel v drugič se ž« uit na Kaplo, ne smeš pozabiti doma zob." Šuštar je zasadil svoj pogled v zbadljivko, košate mustače so se mu stresle \ vzbujeni jezi, pograbil je okovani čevelj za sprednji del in siknil:. "Kaj si rekla, baba?" Lona se je še enkrat nasmehnila ter ponovila : "No. kaj boš hud. saj ti je rekla Birtiče-va Lizika, da te noče. ker si pozabil kot ženin zo , . ." Ni utegnila končati celega stavka, že se je razlegel glasni: Cap! Lona je kriknila na ves glas. izpljunila kri in po tleh ji1, nekaj zaškrebetalo, kakor bi izsipal drobne kosti. Z okovano peto preko ust udarjena je vpila od bolesti. Hanzl je položil čevelj na mizo s pripombo: "Sedaj boš tudi ti lahko pozabljala zobe doma!" Harlakov Hanzl je plačal na sodišču iz-bite Lonine prednje zobe, a od onega pe-pelničnega večera ga ni podražila nobena Remšničanka na glas, ker jo pozabi! kot ženin na Kapli zobe doma na Remšniku! 4 '4 Seveda. Žena: "Kaj misliš, ali je bil tisti golob, ki je prinesel zeleno vejico v Noetovo ladjo. moškega ali ženskega spola?" Mož : "Gotovo je bil moški, sicer ne bi tako dolgo časa zdržal z zaprtim kiju-nom..." . _ . \ Janus Goleč: Moj sinko je imel konjička dva... Pri nasi hiši smo redili po več parov volov, a le enega konja, da s*j je peljal eden ali drug po opravkih. Oče je bil resnega mnenja, da se priredi pri volih več nego pri konjih in povrh je še vol veliko manj občutljiv kot k on. i. Ko sem se vrnil iz vojne in bolnice domov, -mo imeli mršavo kobilše, kateremu ni bilo več mogoče ugotoviti let po zobeh. In s to črnikasto kobilico me je peljal Rus Nikifor na zelo imetno gostijo. Na kolovozu pod farno cerkvijo so bib' globoke in široke mlake, da se iim ni bilo mogoče izogniti. Zapeljala sva v eno tako mlakužo. Kobilše je postalo in se ni ganilo nikamor. I)" tedaj niti vedel nisem, da ie mrha štat-Ijiva. Omenil sem potrpežljivemu Rusu, naj ošvrkne .štatljivko z bičem preko ušes, ker endar ne bova čakala na konjsko miles1 celo uro v mlaki. Nikifor je i/vršil moj recept, a jaz s*'m okusil, kako blato hranijo mlak«1 moje rojstne župnije. Kobilše je začelo brcati po mlaki, me vsega oštra-tValo, z mesta se pa ni ganilo. Bil m oblečen v lepo zlikano vojaško un;f< rmo, — skrbno pripravljen za imenitno gostijo in naenkrat ves polit z mlaku-ža-t.im blatom. Oba z Rusom sva začela u-drihati po kobilici •— vse zastonj! Nič ni pomagalo, moral sem z voza in stopiti do kolena v blato. Ko je mrše videlo, da nisem več nn vozu, je skočilo z Nikiforjem vred v galopu iz mlake in naprej. Blaten od glav do pet, saj tak nisem mog» 1 v lino družbo, moral sem domov, da me očediio. Da nisem na povratku od mlake do d^ma molil, bo uganil vsakdo. Med iztresanjem jeze sem se zaklel, da bom sam prodal presneto štatljivko in kupil pat .oni, ki spadata v naš hlev. Mati so bi S : menoj istega mnen ja, da je treba cigar:' ko mrše prodati in kupiti konja, ki bosta za koleselj in težki voz. Na omenjeno gostijo me je peljal stric s kvmo kobilo in mi je zaupal med potjo, tla >o najboljši konjski se mi pri Sv. Ivanu v Zeleni na Hrvaškem. 1" bi riti še moram, da :-.em si domišljal jaz tedaj, ker sem si pridobil v večletni vojaški službi znanje o konjskih vrlinah in napakah, da me ne bi prekanil niti ci> gan, kaj šele navaden konjski barantač. Kmalu po gostiji -sem se odpravil na konjski sejm v Zeleno in tudi stara štat-ljivka "švarca" je morala zraven. Na sejmu je bilo dovolj živega blaga, ker na Hrvatskem ni bilo onih prisilnih živinskih re-kvizicij', kakor pri nas na Štajerskem. Izmed vseh na sejmišče prignanih konj sta se meni dopadla dva rujavkasta. ki sta kazala ko j na prvi pogled največ čilosti in živahnosti. Bila sta primerne rasti za koleselj in težo. Z Rusom sva bila kmalu \ pogajanjih z lastnikom teh lepih živali. Konja smo vpregli v koleselj in v težki voz. da ne bi kupil štatljivca. Vajeti je prepustil Hrvat meni in Rusu. ker je povdarjai, da .^ta konja za tek in težo brezhibna. Ni pretiraval, ker sta živali brzeli pohvalno po ravni cesti, vlekli navkreber in nista kazali nobenih znakov pretirane plašljivo-sti. Bili sta obe kobili in sicer ena 4, druga G let in si ju lahko gladil mirno po glavi, hrbtu in trebuhu. Ker je napravil lastnik po zunanjosti in obnašanju najboljši utis, va si biia kmalu edina za 14 tisoč kron za obe in še štatljivko rr.i je pomagal prodati revnemu Zagorcu. ki je vozil okrog po selih glinasto in porcelanasto posodo. Peljala sva se iz Zelene z Rusom po popitem likofu prav zidane volje. Sedel sem sam zadaj na vozu v ponosu, ker se mi j'-orva kupčija z živim blagom posrečila tako sijajno. Živali sta brzeli od Sv. Ivana do doma brez priganjanja in ušvrkovanja z bičem. Doma se je vršil temeljit pregled od vseh članov naše mnogoštevilne družine. Največjo hvalo so peli moji kupčijski sreči in poznavanju konj mati, ki se bodo odslej vozili kot kmetica in ne — kot ciganka! Oče niso skraja nič rekli, ko so ogledovali živali, le na koncu so me potrepljali nekako pohvalno po rami ter zapeli tako napol: "Moj sinko ima konjička dva . . Kupil sem še koj drugi dan novo, lepo rumeno opremo za obe kobili in nato sem se peljal kot Elija enkrat v sosedno vas, drugič v trg, kjer sem žel povsod priznanje mojim kupčijskim zmožnostim. Par dni po prvi bahariji z novimi konji # & *1 *--#- g -rrrrir e- -ip- se je začela osem dni trajajoča božjepot-na pobožnost ob Mali Gospojnici na Sv. gorah. Šel sem pomagat i-n seve sem se moral ločiti od predragih mi živali, na kateri sem bil tako ponosen, ker sta bili moja pr-ka živa last. Tako v sredini te pobožnosti so prišle na Goro moje sestre in mi zaupale, naj pridem domov, ker konui nič več ne jesta in pada z nju meso kar vidno, kakor da bi ga česal z grebenom. Ti moj Bog ti, kako me je pogrela ta resi,- a sem se tolažil, da ne bo tako hudo. ker ženske se pač ne spoznajo na konje. Akoravno sem prikrival po možnosti notranjo vznemirjenost, nisem mogel več strpeti do konca pobožnosti in sem odšel poprej domov in naravnost v hlev. Mesto iskri h in poskočnih dveh živali .»gledam v jasli nemo bul ječa in že do kosti oglodana krampa, ki se niti ozrla nista, ku sem vstopil in ;u poklical po imenih. Stopil sem bliže. Konjema so se tresle noge, jasli polne najboljše krme, a nobeden se niti zmenil ni zanjo, bila je nedotaknjena. Rus mi je zatrjeval, da ju je hranil v moji odsotnosti pravilno, da sta stali kobili vedno v hlevu, vendar nočeta nobene krme že par dni. Poklical sem živinozdravnika. Ogledal si je bolnika v hlevu in na prostem, otipaval od vseli strani, skimavai z glavo in ko-nečno predpisal kolmož med otrobi, ker konja sta morala nekaj požreti. Za živinozdravnikom so prihajali domači mazači. Nobeden ni spoznal bolezni, vsak je nasvetoval uporabo kake coprnije. Laporški Peter mi j-1 prigovarjal resno, naj zadelam na hle\ i vsa okna in vse odprtine tako. da bode prihajala solnčna svetloba pred konjske .jasli skozi eno samo špranjo. Pri taki razsvetljavi naj spustim skozi strop na motvozu v košarici nabrane štiriperešne deteljice med oba konja. Ako bosta hlastnila po tej vraži oba, bosta ozdravila, ako le eden, bo eden poginil — drugi ozdravi«. Naša stara Roza mi je zatrjevala med jokom, naj pošljem takoj po Pintekovega Jurča, da bo nalovil modrase, jim porezal zlave, ona bo potem te strupene glave položila na žerjavico in s tem podkadila oba bolnika. Modrasove gkr na žerjavici iz-ženejo vsako bolezen. ■|y!Hlllilll|ll!l!il!l;j !l!;i!;;illHiilM :■■Ul!iitti!iiia!lillltlii!':-:!i|!!li;il||||||!g | ^^^^^^^^ | Tako in enako so se glasili zdravniški nasveti \mojih sosedov; konja sta od dne do dne bolj slabela, ker nista marala vzeti prostovoljno prav ničesar. Zadnja dva dni pred smrtjo niti stati nista več mogla. Peljal sem se do Hrvata, od katerega sem kupil oba konja. Povpraševal sem po njem po celi Zeleni ter okolici. Nikdo ni znal, da bi bil kateri od tamošnjih konje-rejcev prodal kar dve kobili na Štajersko. » Ko sem se vrnil iz poizvedovanja za Hrvatom domov, mi je prišel Rus povedat že od daleč, da bom moral poklicati konje-derca. ki bo poginjeni živali odpeljal ter odri. (Dalje na •!. str.) Želite imeti $100? s* S S m * i ST M M S? Kako dobro se človek počuti, ako ima za Bcžič prihranjeno posebno vsoto denarja, kot n. pr. $25., $50. ali $100., s katero potem nakupi primerna darila'za drage domače in prijatelje, i Pa ce tudi nahranjene vsote ne porabi v ta namen, naloži jo lahko potem \ hranilno knjigo po 3r< obresti in pripravljen ima sam svoj rezervni sklad, ki mu je na razpolago za vsak slučaj. Pridružite se našemu božičnemu klubu za 1928. ki se sedaj snuje, in navadili se bote sistematičnega štedenja, ki je gotovo ena iz- " med najbolj hvalevrednih navad. Plačuje s< lahko po 25c. 50c., $ t. 00. rdi \e-; na Teden, ali pa oni teden, kadar imn»-plačo. LETOS SMO RAZDELILI SKORO $200,000 MED ČLANE; ALI STE BI-L! TUD: VI MED NJIMI? A € 3| M M % m^mmm S § A A 5 ž M (% 1 £ yrm 6 & trm m § M ra h ft rt i « & JOLIET, ILLINOIS. Premoženje nad sedem milijonov dolarjev. Obene m tem potom voščimo vsem našim vlagateljem in klijentom radostne m zadovoljne božične praznike in srečno uspeha polno Novo leto! m444liil 444444444 44 4* m ^ m m ^m^BumtuirammmtimtrtHfimniminmfTHomtfifimiTniuFrHiumfttfiaifimM 2201 W. 22nd Str. Chicago, Illinois. želi vsem svojim vlagateljem in klijentom radostne božične praznike in srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1928! •-000000 O OOOOOOOO G OOOOOO C-X>00 - Božični Hranilni Klub (CHRISTMAS SAVINGS CLUB) o ! o navadi človeka sistematičnega varčevanja. < : Prihranjeni denar v božičnem hranilnem > g klubu pride človeku prav. kadar se najbolj g denar potrebuje, za nakup raznih božič- nih daril, itd. o Začnite in vpišite se takoj v naš božični o klub. da boste lahko praznovali z radostjo o božične praznike v prihodnjem letu. o NAUČITE VAŠE OTROKE 9 takega sistematičnega varčevanja. Z vsa-o kim malim zneskom lahko začno in prina-g saj o potem tedensko v hranilni klub. NE POZABITE, o da mali znesek na teden, ki ga vplačate v o božični hranilni klub, Vam bo prinesel ve-o Bo^ič v prihodnjem letu ! PRISTOPITE V BOŽIČNI HRANILNI S KLUB! vtM)(KKKK>0000{>0000<>00^^ ,-00000<>&'>0v<>00000 OO ^ o Naša Banka je pod vladnim nadzorstvom in pod strogim nadzorstvom "Clearing House." Kapital in prebitek $ 400,000.00 Kapital in prebitek S 340,000.00 Uradniki-: JOHN B. BRENZA. President JOHN KROTKAS, Vice-president S. A. SZYMXIEWICZ, Vice-president STEVE S. TYRAKOWSKI, Vice-president JULIUS C. BRENZA. Cashier D i rektorji; ^oooooo o ! OOWOOOOOOO OOOOOOOOOOOO OOOOO OOOOO, Varnost voooooo ooooo o ooooo < .je najboljše geslo za vsakega človeka pri delu in povsod. Naša banka je kljub temu, da je s svojim načelstvom pod stalnim državnim in vladnim nadzorstvom tudi v zvezi s chica-ško "Clearing House Association", kar je najboljši dokaz, da je zavod vreden vsega zaupanja vsled dobre protekcije za vse slučaje. Zato ste kot klijent te banke popolnoma zagotovljeni glede varnosti v največji meri, ker vaše vloge so najbolj zavarovane. iooooooooooooo o ooo§ 1 - i JOHN B. BRENZA, JOHN KROTKAS. S. A. SZYMKIEWICZ JULIUS C. BRENZA, JOS. ZIENTEK, EMIL A. BAS-ENER, JACOB TYRAKOWSKI. EDWARD MAU, FRANK GRILL. J. MACKIEWICH, ALEX DARGIS. Mi plačamo po obresti na vloge. Po-| g sojujemo. zavarujemo vsakovrstno poslop- qooooooooooooooooo0 .je proti ognju, tornadom, itd. — Dajemo g o v najem varnostne bakse, prodajamo hipo- S S teke in bonde, ki dajejo obresti. — Pošiljamo denar na vse strani sveta. Naša banka je dovolj velika, da Vam postreže v vseh ozirih ! oooooooooooooooooooo^ AMERIKANSKI SLOVENEC Malo zabave za sv. večer GRAŠČAK IN KMET. Lea Fatur: (Povest iz starih časov.) Krnet je šel iz sejma pa je srečal svojega graščaka. Bilo je v časih, ko je bil kmet še graščakom podložen. Graščak kmeta Vpraša: "Je bil velik sejni?" "Nisem ga meril," odgovori kmet. Graščak mu pojasnjuje: "Jaz mislim, če je bilo na sejmu d'>e malo poklonil in sel k mizi. Prine-'i so -uho. Kmetu pa niso dali žlice. < ra-f . a k » pojedel svojo juho r'n.-.tno ju r-; kel: " tedak, kdor svoje juhe ne poje!" Kmet je namoči! kruh v juho, jo posre-bal iz k) h a, namočil kruh snet, na- koncu pa pojedel kruh in rekel: "Bedak, kdor - oje žlice ne poje!" Prinesli so rbe. Ena je bila velika, druga pa majhna. Sluga je posiavil krožni tako, da je bila velika riba pred grašča-kom. Kmet /o pa krožnik zasuka! tako. da je prišla velika riba pred njega. Graščak jo je spet zasukal. Nazadnje natakne kmet malo ribo na vilice in jo drži k ušesu. "Kaj pa pomeni to?' ga vpraša graščak. /'Moj oče ie utonil v vašem ribniku, pa sem ribo vprašal. Če kaj ve o tem." *'In kaj je rekla?" se je zabaval graščak. "Pravi, da je premlada, da bi kaj vedela, ampak ona velika pa da gotovo kaj ve." "Pa povprašaj veliko", dovoli graščak. Kmet jo natakne na vilice in drri čase k k ušesu — liakrat ji pa odgrizne glavo. Graščak skoči: "Kaka predrznost je to?" "Vprašal sem ribo po svojem očetu, pa je rekla, da ga je ona požrla. In zato bom jaz njo." Kmet je pojedel lepo ribo. Nato mu pravi graščak: "Stopi v klet po vino." Naročil je pa hlapcenl v kleti, naj kmeta d - o pretepe j o, ko pride po vino. Kmet je pa lazit sioi v kotu in je uganil, da je imela ž t la prav, ko ga je svarila. Skoči brž k prvemu s du in mu izd ere pipo. na . -i i" drug- mu. liapca skočita brž — name sio po panci — k sodu in tiščita' palce v luknjo, cepetata in vpijeta, da bi prišel r.a ; . e". u-l pa v; am a palice in ne ... !■-;„ i I a-.••..• a, ki z d ar j še bolj vpijeta. Grašča": misli, da vpije kmet na porn a -;aj pa tel če > s ropu: "Le daj La ga!" Pa mlati kmet še bolj, dokler mu ne omah-! r -ka. Potem v:-;a ie h oh >iainne, klobase i 11 gnja i — kar ni bilo prav — pa se za-\ .ie v svoj plašč. Upognjen pod težkim breme ioni komaj sopiha iz grada. Graščak r. !.- 'i. d-a - v a hia^ ea tako zdelala j in zakliče za njim: '* No k m ep, ali i m aš za d o^t i ? " ' Hvala, žlahtni gospod," odgovori krnet. " malo r -eni e. pa bova imela z ženo dovolj za zimo." Dober svet. \* -.'.esčeiieč: "Gospod, ravnatelj, prosil b: vas za p o vi-a e plače. Imam pet otrok, a est i je na potu." Ravnatelj: "Da. da! Pometno pa bi bilo, če bi pokazali več prizadevanja v uradu, k ;r doma . . ." Zer.i ne ustrežes. Miha : "Strašno hiubosumna ie moja žena. Karkoli ji poreč em, ji ni po volji. Ko bi se mi le enkrat posrečilo, da bi bila z mojim odgovorom zadovoljna!" Matija: "Reci ji morda, da je v vsem mestu najlepša le ono. Na tako priznanje ^e bo gotovo prijazno nasmehnila in jo bo vsaka ljubosumnost minila." Matija (teden dni pozneje) : "Ali si moj nasvet poslušal?" Miha: "Seveda sem ga." Matija: "In uspeh? Brez dvoma je bilo tako, kakor sem ti pravil." Miha: "Veš, kaj mi je odgovorila? Si pač moral vsaki babi v mestu pod nos pogledati, da si se o tem prepričal . . ." n« * * Užaljen gost. Natakar (gostu, ki je čakal že celo uro na postrežbo): "Kaj želite, gosp-d?" Gost: "Prav za prav sem prišel semkaj, da bi zajtr-koval, sedaj pa je že čas za kosilo. No, pa mi prinesite večerjo, da bom vsaj večerjal ob pravem času . . ." R W 1837 V/EST 22nd STREET, f S? Phone Canai 5634 m | Priporoča se rojakom z< nail kun rroeeri in vedno svcže-ga mesa, vsakovrstne mokj || prave kranjske klobase, želeli njave in sadja. CHICAGO, ILLINOIS. Številna obitelj. "Kako močna je vaša obitelj?" je vprašal sodnik neko pričo. "Kako močna?" je odgovoril možak. "Gospod sodnik, če vsi držimo skupaj, lahko zbijemo vso vas v cunje." m" V Zeli vsem svc..!:n odjerr :cem vesele božične praznike in sremo Novo leta! n M i M S m^&m- mm ' mrmmzmrnm MOJ SINKO JE IMEL KONJIČKA DVA... (Nadaljevanje s :>. sir.) Pripeljal se je konjederec, pregledal svoj plen ill mi ko j povedal: "Zakaj me niste poz\ali poprej? Kobili sta dobivali miš-nico in ker jima je bil ta -i/up pri Vas od-tegnjen namaii. ^a poginili." Česar nisem uganil sani po triletni praksi s konji pri vojakih, česar ni prepoznal star živinozdravnik in kar niso pogruntali vaški vražarji. o tem me .ie poučila naj-aadnja oseba v našem okraju — konjederec. Prosil sem še pogrebca mojih prvih ter zadnjih lastnih konj. naj odpelje živali v" mraku, da ne V) vsakdo videl, kako prevaža mrhovin- . h "nase hiše. K > je nalagal konjederec svojo robo in sem se jaz posU - j al od celih 14.000 kron, : i je pose; nil •••'•••: "Mo; si:,-o je imel konjička dva . . Tako sem barantal s konji jaz kot do-služen vojak, ki je imel skozi več nego tri leta noč in dan nesla z vsemi mogočimi konji: a me je tako občutno prevalil en čisto navaden hrvatski seljaki Ba1,arija ni nikdar dobva in nt j manj pa : .a", e nt o k »n >kih vrlinah in i Ihah! ■ # m m # I- # ar ..t" -2E .2 T tp it ' -r . 4 4 V2r M: z t ^ 4 r--- -v-.:- J&&4- i*' jfc-# M -M- - •-jžr- -.V ^ Vesel Božič / srečno Novo leto želi vsem svojim vlagateljem -0 Mi vik jir 'M' U ■ v Chicagi, Illinois. Nase stavbinsko društvo "SLOVENSKI DOM" izdaja nove serije delnic vsake tri mesece. To je JANUARJA, APRILA, JULIJA in OKTOBRA meseca. _____ r 9 .-.i " -i-.&jjL - :3 . -C- .-.v - Delnice-' za i at en -e plačuje o«> cen >v izteejo pri ližno v 11. letih in 1. mesecih. l.)elni'-e po 25 centov iztečejo v letih in "> me- i ih. — Deli h v. •■> o o centov iztečejo v letih in (L mesecih. — Delnice, za katere se pla a .ŠTh.".'> na enkrat iztečejo približno v 3. letih. Otroški oddelek Delnice po li'o centov -e izpla'hpio med •• dni. Stari i vpi-ii- vas • otroke, kateri si lahko prihranijo v ter^i času. da si potem kupijo zimsko obleko in božična darila. DRUŠTVO POSOJUJE DENAR PO 6% OBRESTI. MARTIN KREMESEC, predsednik. JOHN ZEFRAN, podpredsednik. JOS. ZUPANČIČ,'tajnik. JOHN TER5ELICH, blagajnik. ' '^rl i 1 te' 1 L^J, i -jttt'iu 07 m ■^fjffi m ^ . KPt- m m tŽflfe- Radostne in zadovoljne božične pravnike in srečno Novo leto L^. vsem mojim odjemalcem prijateljem in znancem! if* Moja mesnica je shn nskii gospodinja !; ■ .; e u znana. Pri ueni le dobi i vedno točno in pošteno postrežbo. Slovenskim gospodinjam se priporoča." ka. Imel boni na roki za ■•razni .a i bolj prekajeno" meso. n,: kup m -s . a-n utnine itd. za božične prazni-".e n - o. v ■ .a- '-, perutnino, kakor tudi suho RAVNATELJI: John Petrovčič, Frank Grill, Louis Železnikar, Anton Duller, Frank Kosmach, Frank Kczjek. Louis Duller, Andrew Glavach. Izdelujem tudi po doirat i rec ..ti. p . r : • -a • . • !.or tudi krvave in .jetrne klobase dobite pri meni vsako soboto. Poski: -h • j! i! Moje geslo je vedno bilo in .ie: ZADOVOLJITI MOJZ CDJEI^ALCE Z BLAGOM IN TOČNO POSTREŽBO. Gospodinjam se priporočam v naklonjenost! ^ M M- ^ ® M ^ - ii . -t tm, - i-lr .J iT ."!" ■ Stavbinsko in posojilno društvo 78. kiova serija delnic bo izdana IfiOT ^ K^Ž i i - / i J i * Ck f ^ P 1912 W. 22nd M» PHONE: C ".N. .L '5o<9 Chicag®, III. > . M - Predno podpi- € } " * : šete vase no- M j____. / ~ S- - / . " . 1! • « •'i - godbe pri pro- |§ flAf-iSlS?1 • I daianiu ali ku- | ' ■'"" '" ■'' povanju se pre- | \ J"' ^ pričajte, kaj bo- H - ■ ———- " te podpisali! M M Prt ha- \ i ei .i :t»n\ "a o >od si ni i »roda i li S , . ...... . .' I i''.o.van.:u r ' n:s < . j nir Lite k ram m pustne, a a pre- ^ ,r]0 :...... 7- • n .. . •• J . M i >e e-grrc1 ne s k o ...h o • z 1 ; *ii rini' r no'.••■» de ^ iarjev, k:;: .»r tudi bo •» v.* e'-vai ova ; u i sit osti ])oz.'i<';e. Pomni-" ^ da natan o. L pa p -evidno.- sta n; o i -a v.- -uka človeka. Ml m t- a «•• v wK f ' i ?* -i ~ J^I^HS..^ s* ^m^^S^mSM a R E A L E S T A T E | 2216 TVEST Z2nd ŠTRLET, CHICAGO, ILLINOIS P!t ne: C? :tal 21 "S. Q VE SE! E PRAZNIKE iN SRF .o O i C VO LETO VSEM! M Vesele božične praznike in srečno, ve-j selo ter zadovoljno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem 817 E. C. ST^ET^ PUEBLO, COLORADO ^ i Clothing - Shoes - Furnishings. 5 8 The House of Flovers PUEBLO, COLORADO. Cvetličnjaki na 943 Clart oi t Avenue. — Phone 225 Vesele božičke praznike in srečno Novo leto. $ ^.pa*) Fabiaii. Gree. house and Floirist | r y / . a *' > > ' Box 29, R. R. No. Phone 1358-M I J bdini slovenski cvetličar f & fffcll? V PUEBLO, COLO. | * O . . .. . I ^ u v o j i k svojim! j /a ^ i-- -ti '.a . >iilik . kakor poroke, | qb .<-n a ' : as; ■ v • ma. — Pošiljam S ^ i •■■ e, : i 1 am se za naroči vsem rojakom | ! . ' . ! Želim vesele božične praznike in & I srečno Novo leto 1J28. I & % yL______________________I ? j JOHN DOBRAUC j Dry Goods, Groceries, Shoes j 4 Phone 916-2-2 Bel! Phone 916 (2 long and 2 shoYt rings) I FRANKLIN, KANSAS. \ K • .'i-i ' '327 - • Hšža h koncu, 1cm poiom i zahvalim vsem ? nibjim c iti m odjemalccm za zvestobo in naklonjenost. Želim vsem i vesele božične praznike in srečno Novo leto 1523. Sko7i našo tvrdko dobite gacolin na debelo pod imenom WHITE EAGLE. PITTSBURGH OIL COMP. \ WIL-AR-QO OILS — MOBILOIL and KVIKER START, j Imam v zalogi zelo dobro ajdovo moko isto razpošiljam na vse J strani po Ameriki, imam tudi šefran in vsakovrstno drago grocerijsko I blago, kot lorberjevo dišavo in veliko drugih stvari, katerih ne dobite ] v drugih trgovinah. Imamo tudi veliko zalogo oblek in čevljev, kak»r i tudi spodnjo obleko za moške in žwske. t I Prav radostne in zadovoljne božične praznike želim t vsem slovenskemu ob-p činstvu v Chicagi f in okolici! \ Obenem se zahvaljujem vsem za doseli danjo naklonjenost bodisi v tem- ali onem jj oziru, in se za isto še v bodoče priporoča. SLOVENCI DRŽIMO SKUPAJ IN | POMAGAJMO EDEN DRUGEMU! I Andrew Glavach f 1941 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO f želim vsem našim rojakom in se jim pripo-f ročam še nadalje v naklonjenost. ; HITI'S STUDIO CHISHOLM, MINNESOTA. Peoples Department Store CHISHOLM, MINNESOTA. Zeli vesele božične praznike in srečno Novo leto, vsem svojim odjemalcem. CHISHOLM STATE BANK CHISHOLM, MINNESOTA. želi vsem svojim odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto. Božična voščila Cleveland k h * p® anton m HARDWARE - FURNITURE , UNDERTAKING. 223-225 WEST LAKE STREET Phone 4 7 6 CHISHOLM, MINN. (ifOte^ — l ___t jt . - n r- * VSE KAR RABITE PRI HIŠI DOBITE PRI NAS. Zahvaljujem se vsem za naklonjenost. priporočam; s'i nadr. ■ je tl r OCiSIi. Želim prav vesele božične praznik j in srečno Novo leto-Ev w W ' W ' ■ V/ v\ V^-T r- Vesele božične praznike in srečno NOVO LZTO želimo vsem svojim odjemalcem in se jim priporočamo za na- i daljno naklonjenost. The Balkan Clothing Store \ CH;-M-:C" ?T * M * ;ESOTA. > (i • »: Chisholm Dry Goods Co. CHISHOLM, MINNESOTA. " ""• r.vo 4 c !j . n • 5 bo- žične pfaznifee in srečno NOVO LETO. C 4 T. "fl^^O V" J 9 TI "5 ("'"-- . s' ■ ~ I J?VT JL i : . J ... L/ lil j lViil *«: I\ • Zeli vsciTi Sv j\ :r cr-- ims ."i V V - -- --• i. iL V -.i^iiiw m i Ji z i. S- .iil.«^ ^ i .. 1 (J ' i Vsem vesele božične praznike in srečno ! Novo leto žel i tvrdka i ; Johe L. Mihelich j j Company ] f 6303 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. j ! j Se priporoča vsem-: r ON T M, ki nameravajo potovali v stari krai. * « f ONIM, ki ieiijo dobiti kuko osebo iz starega kraja, \ f ONIM. ki pošiljajo denar v staro domovino, in f ONIM, ki rabijo pooblastila, polnomoči, izjave, j f afidavite aH druge notarske listine. Dolgoletne izkušnje našega poslovodja Vam garan- ; tirajo pravimo in točno ureditev Vaših i tozadevnih stvari. f j ' Vsa pojasnila brezplačno — postrežba točna in uljudna. Prepričajte se! f • - Največji slovenski denarni zavod v Ameriki ilie lil IIiH Ij .i ,k' 6127 St. Clair Ave. Podružnica: }.£c-Ci -.n > Cleveland, Oliio. CELOTNO PREMOŽENJA < A^UJO .t . :CV. PLAČUJEMO 4% N A HRANILNE VLOGE! Ob« nem želimo tem potom \ • m .ia.,4. vi jen: in k!;.; ;n-tom radostne božične praznike in srečno Novo leto! v EwLLi c .i, ' 5R- -CNO NOVO 1 K 10 i1 f%riMi* ^ { Annoi 'ž. '■ '' ^ 'if :■ * 5 K j j.'1 oder n o urejena $ cvetličarna L'ISS JUL? \ VOKACH; *ast. vj f 6I2t ST. CLAIR AVENUE k C: v*1? n- Ohio J j Radosten Božič in srečno Novo leto vsem našim odjemalcem in prijateljem ! ? 7 j John Gornik h j« $ Slovenska trgovina za moško in deško obleko. i 6217 ST. CLAIR AVENUE f r? Cleveland, Ohio. r- • rf Kupite razne stvari za božična darila ^ pri nas! Izdelujemo obleke po meri in ? žy narejene prodajamo. — Se priporoča-$ g Rio za naklonjenost! it !■' VESELE PRAZNIKE is« zeli vsem V' I ANTON ANŽLOVAR, I Modna trgovina. & ^ 6202 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, Oi | | Radostne božične | praznike in srečno h I jIjl Novo leto I ! v-, f^j želirvo vsem našim od je-j - v. I; malcem, prijateljem in jff ! || znancem! ] :-• Zahvaljujemo se vsem ; v |i za naklonjenost v pre- j teklosti in se za isio še jf j 1} v naprej priporočamo! : >S| Zadovoljiti raše odje-j malce je bilo vedno n?.- 1 veselje! j^ |3a.grdinavsons <1 ir^l a Funeral Directors f Ijaa, J i T FUR.N1TUR C. Ur ■ E ' S $ t'^S^Sf ^il rrfTom Cradlr io G;v i c ■-'Š^IS «•■>■- »0S3 EAST ©253 • - { gJbnuMph lSSl- 4559'E(hiy 5S4(J || n—r' f":■ \ Radostne božične praznike in srečno Novo leto žehmo vsem našim odjemalcem- » prijateljem in znancem! Joe Kremžar ' t 1 O C' ® • ' i : m* sinovi ! Pohištvo, peči, preproge in [ Linoleum. i Edina slov. trgovina Viktrol t ' T 7 * f j 1 v- v f in Viktor plosc. < [ 6806 ST. CLAIR AVENUE ? f Cleveland, Ohio. f t PhoJu : Penii. 22 * —:— VESEL B O Z I C — v želi ••» \ • .. ni'.-im <>djen;;ilcem ! ' FRANK suhadolhik' Slov. trgovina z obuvali. 6107 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. BOŽIČNA -VOŠČILA JOLIETSKIH TRGOVCEV IN OBE . NaKOV. (j RADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO jj LETO ŽELIM VSEM NAROČNIKOM AMER. SLOVENCA! ! . IVSarko Blufh Zastopnik "Amer. Slovenca" .. i 512 BROADWAY STR.. JOLIET, ILLINOIS. Rojakom s«1 priporočam v naklonjenost in se za isto za-1 hvaljujem, ki ste mi jo izkazali v preteklosti. Zlasti iskreno j zahvalim vse trgovce in podjetja, ki so mi naklonili oglase , za to božično številko. Naročniki podpirajte jih! 1 Na roki imam tucli letošnjo ."DRUŽINSKO PRATIKO" j katero lahko vsak kupi pri meni. Istototako imamo v zalogi novi slovenski molitvenik z u-l -lin tiskom "SLAVA ' MARIJI". The Will County National Bank H želi vsem Vam in Vašim ljubljenim * Prav vesele praznike! h . Izredno veselje za nas t", da vemo, da smo vedno nare-dili vse, kar je bilo mogoče v zadovoljnost in prospeh me-■ sta Jolieta in njegove okolice^ d-a so imeli naši meščani in i. okoličani \ -ele in prospei it t: e polne dneve, da--t • pri vsi nasi klijenti in vlagatelji. ft I Will County National Bank p daje postrežbo, ki ugaja vsakemu. * JOLIET, ILLINOIS. K ^ Vesele božične praznike in srečno . za naklonjenost v preteklosti in se i.-to še v naprej >r i poročamo! Občinstvu bomo vedno postrc '"ii. kar na> o< ne,-3. Zadovoljiti občin-stvo je naše vesel j« •! K ■Kan r-< & /v5> r ^ ; Tivoli 3iucti0 P, Sedaj na naslovu: 813 NO. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. K l. Zeli vsem prav vesele božične praznike in srečno Novo ™ leto! Obenem se priporočam vsemu občinstvu v naklonje- fj nost. — H JOS. SITKOSKI, lastnik. ^ ^k »m »» —i " »» ■>« ■ ».-i v« »»«- »z.-- ivc. 1 VSEMU OBČINSTVU VESELE PRAZNIKE IN SREČNO * NOVO LETO! i « King's; Drug Store * E. H. KING, R. Ph. 1 i , BROADWAY & RUBY STREETS JOLIET, ILL. Phone: 2989 i t TEŽAK FLORIST 1 CHICAGO and INDIANA STRS § JOLIET, ILLINOIS. S Pri nas dobite vsake vrste cvetlice, sveže in u- g? metne. Za praznike, za poroke, pogrebe, ali kar- 2) koli želite, naročite vedno pri nas cvetlice in bote najboljše postrežem. Prepričajte se! Obenem želimo vsem Slovencem vesele božične praznike in srečno NOVO LETO! g VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem in Vsemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v jo- - lietu in drugod! Mr? K ' .i ... -1--Papesli Cash Grocery M. PAPESH, Prop. Hickory & Granite St. iJoiiet, 111. PHONES: 5226 — 5227 — 5223. Najboljša grocerija in meso na prodaj za boži.'ne praznike. Pridite in prepričajte se! Vsake vrste meso, grrcerijo. malt in hmelj za kuhanje pive, svežo sadje in zelenjava in vsakovrstno pecivo. Točna postrežba in zmerne cene je naše ?tare geslo! ■ ■ - -> iiff^r^lih Vesele in srečne g božične praznike | m srecno iVOVO & ■ •■«* ' }'£Z -i S jL ZEL! VSEM 3VOJ!" s JEMALCEM, PRIJATE- ŠIROM AMERIKE! ' ■ < r SLOVENSKA GROCERIJA IN MESNICA : C. ( ( 1134 North Hickory Street / ; J O L T E T, I L L. < CHICAGO PHONE: 3301 , t - ^ -«FSBS V V sen* rojakom v Jolietti in okoli -i priporočamo našo m o ierii » mesnico in grocerijo. Ako hočete Imeti dobro božično kosilo naročite meso in vse druge potrebščine za pecivo itd. pri nas! Izdelujemo prave kranjske dor ■ 3e k'o- ; -e, t., rej ••ie po dn-mačem receptu. Kakor vsako leto imamo uidi letos v zalogi 1 elo ajdovo ! »ko. katero - pošiljal:.•• • "• • d< ie Z.-l-'ir/t-nih c.r::.- ' r<»jakom po širni Ameriki se pripovočamo /" nar hcnino t€ naturn< ajdo' e moke. Cena samo 7c funt. - --- -- < "A -j — - — - rj v \ Joiset Slovenic & Transfer Co. ' ; A. GOLOBITSH, lastnik. ' . I - iSfehki m trdi prem raz veža tno na domove. — (laso- \ i i lillr ka post: !.: za a : .O.oio- .i!1. : COR. JACK-OH cz ■u\ ■ STS. JOLIET ILL. 1 j PW-: 2739 I Eojakdn priporočamo v naklonjenost in I : '! ■ ' J Stenacli IN A - Z M: -siv Ml OLL: :KA VII IN OBUVALI. Si 5 No. C "icago Si., Jollet, 11». Žcii vsem rojakom Slovencem in - jr .lofn Hr iitom vesele prazn;ke in ' '.rtenc X o,ro to 1928! Ope-.fn se t.r'porc-cam občinstvu v • - -s*. b- :;::čne praznike bo- rt:o :*r;.--i: n..;■: — i . vsake vrste pred-i - •■. ' . č:-. • j darilo, Kunite predmete za božična 1 t>n nasf ii Vt> o *. ••• ■ J 7 "j _ i j rs i . ii zi c r..:. i X , t J .... fi 4 ^ _. £} 1; 02 NO. C H Ci CO STREET, W T O t ' '-"T • ki-i ^ ° -*f — faj-r, ^ Sove 1 p Kl zte vaiitii .d ,ikon: i : zijate- \ Ijem božične ri n; r.! D o bla- m &0 ;n ce r- >n ' r^j—rv-.v vesete praznike in jvpr> • V S srecrro >vc ! •.o ze;i vam ^ 0 ' f \ J?) ^ ^ ^ »tfn^lrfk-i®«.*« iT- / J%M&€?tZ J f-:^ f^^; - - .v " ){ ' J A iOISNC. B:W . v/, r. JCLIET, ILLINOIS. •'* J -: L, :40 2 '.. * ■+ n Prj nas doqil< najooi.i^u k\ aliteto .-.a znu inc cene. i n1- oricajie -e! .-' .0 b/ \ ^ zado% o' r. vt i . -n dru-pm, ako ne, povejte nam. I y ••. EiriBCiSl? ^lodds //S h - « t H f ■ 4 . ; H točna-. Obenem voščim vsem' Slovencem vesele božične ^ praznike in sreen< NOVO LI-1TO! ■ j »».-tt.. -.-r wii^i, - - ^jj^t.«--.-»s -Li Feter Manzon Trgovina z železnino, 400 RUBY STREET JOLIET. ILLINOIS. Phone: 5064 Se orinoroea vse. 1 ' Makom v naklonjenost. Obenem ,-b vsen vedele p. . ,ii: • in srečno NC»VO JLETO!