PoStnina plačana v gotovim Leto IX., Št. 35 („JUTRO« XIX., St. 199 a) Ljubljana, ponedeljek 29. avgusta 1938 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 0 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št- 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po resnem svarilu Anglije: Trenutno popolno zatišje toda komplikacije še niso Izključene Izjave angleškega ministra Simona so napravile v vsem mednarodnem svetu velik vtis — V Londonu upajo, da bo svarilo zaleglo, vendar pa ne izključujejo možnosti nadaljnjih komplikacij in se pripravljajo na vse možnosti London, 28. avgusta, r. V vseh političnih in diplomatskih krogih ter v vsem angleškem tisku danes obširno komentirajo včerajšnji pomembni govor finančnega ministra sira Johna Simona, ki je v imenu angleške vlade podal izjavo o njenem stališču do perečih mednarodnih problemov in podčrtal odločnost angleške vlade, da hoče zastaviti vso težino svojega vpliva za ohranitev miru in preprečenje novega vojnega klanja. Ne b&do odločale samo SormaSne obveznosti V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da odgovarja govor ministra Simona pričakovanjem in odobravajo zmernost, jasnost in istočasno odločnost njegovih izjav. Kljub temu pa podčrtavajo, da veje iz vsega govora velika zaskrbljenost angleške vlade za m;r in da predstavlja ta govor zelo resen opomin obema taboroma v češkoslovaškem konfliktu. Posebno podčrtavajo Simonovo izjavo, da v primeru vojnega konflikta ne bodo odločale zgolj formalne obveznosti ter da bi v primeru oboroženega napada na češkoslovaško bila Anglija pod silo razmer prisiljena takoj poseči v ta konflikt. Kljub temu nedvoumnemu opozorilu in svarilu pa je sir John Simon na drugi strani znova poudaril, da demokratična Anglija ne izključuje prijateljstva z državami, ki imajo totalitarni režim. Komplik^elfe še vedno niso izključene V splošnem je Simonov govor napravil v vsej angleški javnosti zelo povoljen vtis. V londonskih krogih pričakujejo, da bo ta govor vsa,i nekoliko popravil sedanje za-dušljavo ozračje. Priznavajo sicer, da se stališč« Anglije do Češkoslovaške v bistvu ni izpremenilo ali da tudi dosedaj oponvni in sva,rila Anglije niso mogla preprečiti kritičnega položaja. Zato še vedno mislijo, da tudi po tem svarilu komplikacije v češkoslovaškem vprašanju niso popolnoma izključene. Vse ostrejše napade nemškega tiska na Češkoslovaško in Henleinov poziv pristašem, naj sežejo po silobranu, tolmačijo v Londonu kot znak novega viharja. Nevarnost ne grezi samo cd oboroženega napada V ostalem pa misli jo v Londonu, da neposreden oborožen napad ni edina oblika za nasilno reševanje siidetsko-nemškega problem«. Mero^a ;ri; Ion/Ionski krogi vpo-«tf»va.5o tudi razne druge možnosti, ki do svojih posledicah niso nič manj riskantne in morda prav tako fatalne za mir. kakor bi bil odkrit oborožen konfl5kt. Angleško •zunanje ministrstvo je zaradi tega v stalnih stikih s francr^ko vlado in skupno z njo preučuje vse možnosti. Pri tem posebno podčrtavajo, da fe češkoslovaška vlada pri svoj:h koncesijah šla že do skra jne meje možnosti in da od Prage seda i ni mogoče ničesar več zahtevati, ne pričakovati. Nova demsrša v Berlinu ? Ni izključeno, da bo Anglija že prve dni prihodnjega tedna v sporazumu s Franc5jo napravila novo demaršo v Berlinu ter zahtevala točnega pojasnila o namerah Nemčije. O tem bo padla odločitev v ponedeljek aH torek, ko se vrneta v London ministrski preds<^n?k Chamberlain in zunanji minister lord Ha!ifa>:, odnosno na seji angleške vlade, ki bo v torek popoldne po predhodnih konferencah z notranjim, finančnem, mornariškim in vojnim ministrom ter po poročilu, ki ga bo podal minister za letalstvo Kintrslev Wood, ki sMonite>ur« ob' javlja v svoji današnji številki ukaz o razpisu občinskih volitev v vsej Belgiji. Volitve 60 napovedane za 9. oktober. Tajnik Trockega umorjen ? Pariz, 28. avgusta. AA. Pretekli četrtek so potegnili iz r:ke Marne neko truplo brez glave, ki je bilo od krogel vse preluknjano. Pariški listi objavljajo v zvezi s tem poročila, ki pravijo, da so se razširili glasovi, po katerih j? nekaj ljudi v tem truplu prepoznalo bivšega tajnika Trockega. Balkan naj da Evropi nov vzgled dela za mir Lord Lansburry o ciljih svoje misije na Balkanu Balkan naj da pobudo za sklicanje nove mednarodne gospodarske konference Beograd, 28. avg. r. Včeraj popoldne je prispel v Beograd znani angleški politik in eden izmed voditeljev angleške delavske stranke, narodni poslanec Ge-orge Lansburry, ki se že del j časa mudi na potovanju po južnovzhodnih državah Evrope, želeč prepričati vlade teh dr- George Lansburry prapagator sklicanja nove svetovne gospo-darsko-mirovne konference žav o potrebi sklicanja velike mednarodne gospodarske konference. Sinoči je sprejel novinarje in jim dal o svojih načrtih daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: V Sofiji in Bukarešti sem imel zelo uspešne sestanke z vsemi resornimi ministri. Prepričan sem, da bodo ti razgovori mnogo doprinesli k poglobitvi mednarodnega sodelovanja. Zlasti od Balkana, ki se je v sedanjih viharnih memben jubilej svoje Stalnice boš s proslavo komarjeve nedelje, saj je skozi dolga desetletja Stalnica vršila svojo kulturno nalogo, vzgajala generacije v narodni zavesti in širila slovensko prosveto v najhujših dneh našega narodnega obstoja. Slabo vreme je preprečilo nadaljevanje proslave, tako da je moralo biti razvitje prapora preloženo na četrti september. Ni se mogel vršiti slavnosten 6prevod skozi Šiško, pri katerem bi sodelovali tudi Soko= li in vojaška godba pod taktirko višjega kapelnike g. Hercoge. Neodvisni likovni umetniki so ustanovili svoj klub Ljnbljana, 28. avgusta Že dve leti trajajo priprave za ustanovi, tev Khiba neodvisnih, ki naj s svojim obstojem prispeva k tvorbi slovenske likovne umetnosti. Naposled so ee v soboto zvečer -/.brali mladi slovenski slikarji in kiparji k ustanovnemu občnemu zboru, ki se je vr. Sil v restavraciji pri Kožaku. V imenu pripravljalnega odbora je podal g. Nikolaj P ime t kratek pregled o de_ iovanju tega odhora in o smotrih novega društva. Klub se je afirmiral najprej v Ljubljani, kjer je priredil doslej tri razstave. Razstave se bodo prirejale tudi v tujini, kjer so že mnogi izmed razatavljal-cev priznani. Klub neodvisnih se je porodil iz nujne potrebe, da se naša moderna umetnost or* ganizira. zastopal pa bo predvsem strokov, ne interese svojih članov, nikakor pa ni usmerjen proti Društvu slovenskih likovnih umetnikov. Eden izmed glavnih smotrov kluba je materialna zašSta umetnikov. G. Pirnat je predlagal, da se za predsednika izvoli g. Stane Kregar, za tajnika Maksi m Sedej in za blagajnika Marij Pre= gelj. Za poslevodečega tajnika pa je pred-lagal g. prof. Boga Preglja. Predlog je bil soglasno sprejet in člani so izročili posle-vodečemu tajniku za njegovo dosedanjo požrtvovalnost simbolično pozlačen dinar. V nadzorni odbor eo izvoljeni Zdenko Kalin, Nikolaj Pirnat in kipar Karel Pu* trih. ' Nadaljnje zborovanje je vodil novo izvo_ Ljeni predsednik, ki je pozval vse navzočne, da naj jih druži klub v borfcd za lepo umetnost, katera jim bodi vedno in povsod prva skrb, in da naj stojijo daleč proč od vsakega akademizma in kiča. Klub neodvisnih bo prirejal vsakoletne razstave doma in na tujem v svrho Sm-boljšega poznavanja naše umetnosti tako pri nas kakor pri drugih narodih in bo še letos otvorjena v Pragi prva tovrstna raa_ stava. Vršila 6e bo pod protektoratom dr. Zenkla PetTa. pri motorja mesta Prage, predsednika Akademije znanosti in umetnosti J. B. Foersterja. dr. honoris causa Maksa Švalinskega, načelnika IV. oddelka Akademije znanosti in umetnosti, rektorja umetnostne akademije kiparja Oskarja Špa-njela in direktorja obrtne šole dr. Pečirka. Klub bo skušal sčasoma priti do lastnega paviljona. Za častne člane kluba so izvoljeni dr. Fran Windischer, dr. France Štele in upravnik Janez Zorman za zasluge, ki jih imajo na razvoju slovenske umetnosti Klub priredi v okviru jesenskega vele-sejma svojo IV. skupno razstavo, na kateri bodo e svojimi deli zastopani vsi člani. Mlada pustolovka prijeta 24 letna Zofija Perkova je sleparila, kradla in vlamljala po Dolenjskem in štajerskem Litija, 28. avgusta Več kakor dva meseca so prihajale na razne orožniške postaje v Zasavju, pa tudi po štajerskem in na Dolenjskem prijave o tatvinah, vlomih in sieparstvih, ki jih je izvršila 24-letna Zofija Perkova, rojena v Nemčiji, pristojna pa v Loke pri Zidanem mostu. Oblastva pa ji niso mogla do živega, ker se je znala Zofija spretno izmikati nastavljenim pastem in se je po vsaki tatvini jadrno preselila drugam. Ko so Zofijo te dni iskale orožniške patrulje po štajerskem, se je priklatila čedno napravljena v naselje Log v Kandrški dolini. Tam se je seznanila s deležnikov!mi, ki imajo precej obsežno kmetijo. Izdala se je za učiteljico Slavko Prekovo iz Rimskih toplic in se je odločila, da bo preživela nekaj časa na kmetih kot letoviščarka. Ce-lešnikovi so prijazni gospodični stregli prav gostoljubno. Gospodična učiteljica je navezala prijateljstvo z domačim sinom, ki je šel z njo celo na gasilsko veselico v Kandrše. Tam pa jo je opazil komandir orožniške postaje na Vačah g. Mihael Straj ner in se začel zanimati za zgovorno leto-viščarko. Spomnil se je namreč tiralice v »Policijskem dnevniku«, kajti je bil tisti popis močno podoben gospodični na veselici. Naslednji dan je bilo na Sv. gori žegna-nje, in ko je izvedel komandir g. Strajner, da bodo na žegnanju tudi Čelešnikovi in njihova letoviščarka, je šel s patruljo na izlet na Sv. goro. Tam je bila Zofija spet v drugi obleki in je zabavala družbo domačih fantov, kasneje pa se je sprijateljila z večjo družbo ljubljanskih turistov. Medtem je zbral komandir g. Strajner že nekaj podatkov, ki so ga potrdili v sumu, da je na pravem potu za dolgo iskano tatico Perkovo. Komandir g. Strajner je povabil osumljenko iz prijetne druščine, tedaj pa se je letoviščarka razburila in zagrozila, da se bo pritožila zoper orožnikov postopek, ker jo vabi iz družbe. Na bučen razgovor so postali pozorni drugi izletniki Orožniki so zahtevali, naj se osumljenka legitimira, ta pa je zatrjevala, da ima legitimacijo doma v Logu pri Kokolovih, kakor se čelešnikovi pišejo. Razburjena gospodična je na ves glas zatrjevala, da je učiteljica Pre-kova in da službuje v Rimskih toplicah. Iz gruče ljudi ki so bili priča neobičajnega prizora, je pristopil neki turist, uradnik na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani, in se je stavil na razpolago, da bo z dovoljenjem orožnikov zastavil gospodični nekaj vprašanj o šolskih in učiteljskih zadevah, da se tako ugotovi ali so njene navedbe prave. Orožniki so na to pristali, vprašanja pa so čedalje bolj dokazovala, da se osumljenka laže, ko se izdaja za učiteljico. »Koliko razredov ima šola v Rimskih toplicah?« Gospodična učiteljica iz Rimskih toplic tega ni vedela. Naslednje vprašanje je bilo, kdo je nje šolski upravitelj in kdo je nadzornik v njenem šolskem srezu. Za gospodično učiteljico sta bili obe vprašanji kakor španska vas. Ko jo je vprašal ljubljanski turist za pojasnilo, kateri razred poučuje, mu ie odvrnila ''a rWi o^rioipTr i-; o-?i v F:vnskih to-p"' -h r - ->*> -v- "i- «.> je r- J »učltdjica« zvijat:. ZJe trd'U, ua je i bila zadnji čas prestavljena v Hinje. Pa tudi glede tega kraja njeni odgovori niso ustrezali. S tem spraševanjem je bal sum orožnikov potrjen, da je letoviščarka lažna učiteljica. Napovedali so ji are-acijo in so jo ob veliki pozornosti množice, ki je ta dan prišla na Sv. goro, odvedli v dolino. Vestno nadzorovano so vedli orožniki a Vač aretiranko najprej v dolino na stanovanje. Ko so stopali proti Vovšam, se jim je Zofija Perkova nenadno izmotala in stekla preko travnika. Ko pa je začutila, da ne bo mogla pobegniti, se je hotela vreči s strme poti kar preko skal v prepad. Pravočasno pa so jo še prijeli in ji onemogočili pobeg aH pa celo samomor. Da ji preženejo misli na pobeg, so jo uklenili. Močno so se prestrašili Kokolovi, ko so videli gospodično učiteljico z železnimi zapestnicami in v spremstvu orožnikov. Zahvalili so se vrlim čuvarjem, ko so izvedeli, kako nevarno tičico so hranili pod svojo streho, šele tedaj so se domislili, komu gre naprtiti nekaj tatvin, ki so se izvršile zadnje dni, odnosno noči, pri njih in sosedih. Ljubeznivost Zofije, ki je pomagala Čelešnikovim in sosedom pri pospravljanju v hišah, je šla le na račun poizvedovanja, kje hranijo to in ono. Gotovo se je pripravljala na ugoden trenotek, da bi nabrala čim več in nato izginila, kakor je to storila še doslej tudi drugod. Zofijo Perkovo imajo zdaj na varnem v litijskih sodnih zaporih. Vsak dan prihajajo nove stranke in prijavljajo grehe, ki jih Zofija tudi prizna. Posestnik Pivec s Konia je Zofijo prepoznal, ko je rokov-njačila na Ponovičah in Konju. V času, ko so bili Pivčevi za posl jeni pri poljskem delu, je Zofija petkrat vlomila v njihovo hišo in odnesla najrazličnejše blago, živila, obleke in drugo. Ko se je Pivec skril na podstrešju, so jo zajeli in razkrinkali, vendar je takrat niso javili oblastvom, ker je iz svoje zaloge v gozdu vrnila vse, kar je pokradla Pivčevim. Zofija je kradla po Zasavju, štajerskem in Dolenjskem. Zato je morala z orožniško patruljo celo v štore pri Celju. Tam ima neke sorodnike in pri njih je menda shranjevala, kar je nakradla po drugih krajih. Precejšno zalogo obleke in perila je imela shranjeno kar v gozdičku teharskega žup-nišča. Patrulja se je napotila z Zofijo na naznačeno mesto ob potoku. Zaloge pa ni bilo več, ker so jo medtem našli kosci, ki so kosili na bližnem travniku. Skrito zalogo je imel neki kovaški pomočnik in so orožniki blago zaplenili. Prav tako je morala Zofija z orožniško patruljo v št. Janž na Dolenjskem, kjer je tudi rokovnjačila. Dobili so del blaga, ki ga je prodala po tamkajšnjim krajih. V št. Janž se Je bila napotila po nekem posrečenem vlomu v Zasavju. Odpeljala se je do Zidanega mosta, nato pa je Sa peš skozi Radeče in mimo Brunka. Zofija Perkova pa je prišla navzkriž z zakonom tudi še po drugih krajih. V kamniški okolici je speljala nekemu mehaniku novo kolo, ki ga je skušala pri nas prodati, pa so ji orožniki še pravočasno onemogočili sleparstvo. Zofija je vzela peri mnogih trgovcih razno blago na kredit. Izdajala e je za uslužbenko tega ali onega podjetja in si nabraln precej blaga, perila in dror gega. Tucii nekateri tukajšnji trgovci Jo Imajo napisano v ovojih črnih knjigah. Seveda bodo zaman čakali na poravnavo računa. Da je mična Zofi. prebrisana zvitorepka, izpričujejo prijave nekaterih oškodovanih strank. Ker je bite. zmerom čedno oblečena, je napravljala na ljudi dober vtisk. Na raznih postajah Zasavja se je oglašala v trgovinah, gostilnah in mesnicah. Izdajala se je za učiteljico, uradnico ali pa hčerko kakega znanega trgovca. K strankam je prišla navadno četrt ure pred odhodom vlaka in potožila svojo zadrego, češ da je pozabila doma denarnico in da mora po važnih opravkih nujno v Ljubljano. Zaprosila je za 50, 100, pa tudi več dinarjev, na kakršen odmev je pač računala. Domala vselej je preslepila s svojim nastopom žrtev, dobila je denar, potem pa je ni bik) več na spregled. Zofija je uporabljala todi star trik pri družinah, ki imajo kakega svojca v bolnišnici. Nedavno se je zglasila pri neki litijski družini ki ima sorodnika v ljubljanski bolnišnici. V času, ko je bila doma le gospa, je prihitela na vso sapo. češ da je bila v bolnišnici pri stricu, ki nujno potrebuje 900 Samo naprej, saj sakši den pride dosta liidi gledat«. Kr.r sama mi je začela pripovedovat". Piše se Alojzija Filo. Z možem ta sinom je letos maje šla na sezonsko delo v Bel je. Prej so 6i bili še zgradili kočioo za sedemdesetletno mater, fantke in deklico, ki so ostali doma in obdelovali tri orale agrarne zemlje. Ker niso imeli dovolj denarja, so zgradili koSco iz lesa. češ da bo že za silo, dokler se ne vrnejo iz Belja in zgrade hišico iz opeke, ki so jo imeli že pripravljena Med tem »e prišel od nekod r»jen mož. >Vidite, kaj se nam je zgodilo. Pred enim mesecem eo nam jo podrli Občina jo je dala podreti. Mesec dni je bilo vse na dežju. Omare, postelje, vse, vse ... Prekinilo ga je klicanje otrok: »Mame, kave ni«. Kakor v odtrovor ita ta klic je nadaljevak 3>Res sem siromak zdaj brez strehe in živim ko cigan, a dokler bo državno posestvo Belje. bom za kruh že zaslužil. Trije smo dnevno zaslužili 58 din in po vrhu dobili hrano in stanovanje. Zena je bila že šestnajstkrat n« sezonskem dehi v Belju. Tam smo si zaslužili denar za kočo. A bilo je vseeno premalo, da bi gradili po načrtih«. Štirje dnevi 90 minili, odkar eo se vrnili s sezonskega dela. Ker so spali na dežju, se ko gnoj mokre odeje sušijo po plotovih. Zdaj bodo zgradili barako. Mož je že pripravljal deske- Res vlada tod siromeščina. toda mestni arhitekt pravi, da bi bili morali tako postopati že davno. Tunopolje je svarilo: na vsaki hiši odpada omet, stene se ločijo. Ker gradijo teko, da postavljajo bruna pokoncu in potem še počez, onemogočijo dihanje lesa. Siromaki uporabljajo po vrhu še sirov in slab les. Taka stanovanja eo vzrok j etike, ki je v Prekmurju zelo razširjena Upoštevajoč gmotni položaj teh ljudi jim .ie arhitekt skušal svetovati sistem vrstnih hiš (Reihenh5u6er), kakor to 8 pridom delajo v nekaterih krajih Nemčije. A naše ljudstvo se za to ne da pridobiti. Odpomogio bi se temu vprašanju edinole s potrebnim in primernim kreditom, ki ti se nudil siromašnim družinam, kar ee pe v današnjih razmerah od občine ne more zahtevati. Čuden vzrok smrtne nesreče Dotaknil se ]e hišnega zvonca ln padel mrtev na tla Zagreb, 28. avgusta Skoro neverjetna nesreča se je pripetila včeraj v neki hiši na Bijenički cesti v Zagrebu. Ta hiša ima kakor mnoge druge v mestu vzidan avtomat za odpiranje vhodnih vrat, ce kdo pozvoni na posamezno stanovanje. Vsak stanovalec ima z ulice gumb z imenom in če mu kdo pozvoni, lahko odpre vrata u stanovanja, ne da bi mu bilo trebe iti ▼ pritličje. Take naprave so zelo praktične, ker omogočajo stanovalcem, da odpirajo vrata samo ljudem, ki so jim po vodji Delavec iz vasi Novaka Ivan Jambrek je prihejaJ vsak den v Zagreb in služil redke dinarje s priložnostnim delom. V zadnjem času je hnel zaposljenje pri gospe Miroslavi Sikorovi v omenjeni hiši. Ko je včeraj zjutraj kakor običajno prišel na delo in pritisnil na gumb zvonca svoje poslodajal-ke, se je zgrudil na tla in obležal mrtev. Ubil ga je električni tok. Zgodila se je nesreča takole: Jambrek je pozvonil in sflužkinja mu je avtomatično odprk vrata. Ckn je to storila, se je z ulice zaslišal krik Jambrek se je namreč z eno roko opiral v gumb zvonca, a z drugo se je držal železne prečke m prišd v dotik z električnim tokom. Bil je u kolesu, s katerega ni niti stopil, ko je pozvonil, in je torej s kolesa padel na tla. Hišni prdbivalci so mu takoj prihiteli na pomoč, ker so mislili, da mu je postalo samo slabo. Poklicali so reševalce, a bfla je vsaka pomoč zaman. Policija je uvedla preiskavo, da dožene, kako se je mogla zgoditi tako nenavadna nesreča. I Nepreklicno zadnjikrat,' POSLEDNJI VLAK IZ MADRIDA Kino Matica ob 16., 19.15 in 21.15 uri Nesreča nikoli ne počiva Ljubljana. 28. avgusta V noči na danes kmalu po 2. uri se je zgodila v Prešernovi ulici kolesarska nesreča. V omenjenem času je peljal po ulici 36-letni dnevničar uradnik pri davčni upravi za okolico Laboda Vinko in padel s kolesa tako nesrečno, da je obležal z notranjimi poškodbami. Na pomoč poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Prav tako je morala v bolnišnico 13-ie*-na Marija Mastnakova. hčerka natakarice, stanujoča v Samovi ulici 1. Deklica se je danes dopoldne po nesreči polila z vrelo kavo. Zlasti nevarne opekline ima po hrbtu. V PodmIBsčakovi ulici 43, kjer stanuje, pa se je kmalu popoldne ponesrečil 64-lefcni mizarski pomočnik pri Naglasu v Trnovskem pristanu Antončič Matija. Padel je z lestve in dobil hude notranje poškodb be. Tudi njega so morali prepeljati v bolnišnico. Neznani dolgoprstniki strahujejo Markovce Sv. Marko pri Ptuju, 27. avgusta. Oni, ki ne sejejo, a vendar žanjejo, so pridno na delu. Ne mine skoraj dan, da ne bi kakšen kmet potožil, da je imel ponoči nezaželene goste. Posebno pogoste so tatvine poljskih pridelkov. Za krajo so prav primerni sadje, krompir, koruza, buče, zelje in sočivje. Na žalost oblastva le redko izslede poljske tatice. Izsledovalna tehnika pri nas še ni dovolj razvita. Morda bi se dobro obnesli policijski psi. Ljudje sicer prav dobro vedo, kdo v vasi ima predolg« prste, ali reči komu, da je tat, je nevarno, če nimaš prijemljivih dokazov. Razen poljskih pridelkov pa se najdejo pri kmetih tudi druge reči. za katerih krajo ni potrebna posebna izurjenost. Prijatelji tuje lastnine imajo posebno piko na perutnino. Poznani so profesionalni tatovi kokoši. Teh tatov ne poboljša še tako stroga sodna kazen. Kadar ne gre zlahka, poiščejo močan drog ali pa kos železa in s silo vderejo v zaklenjeno kaščo, kjer so polne skrinje zrnja. Manjši vlomi in tatvine so silno pogosti, a oškodovanci dostikrat ne delajo nepotrebnih poti in škodo tiho trpijo. Le večji grehi pridejo do ušes čuvarjem reda in postave Pred dnevi je bilo vlomljeno v kaščo posestnika Horvata Konrada v Markovcih. Vlomilci so odnesli okoli 10 mernikov pšenice. Kaže. da so bile storilcem domače razmere pri Horv^atc-vih dobro znane. Vedeli so, da se posestnik sam zdravi v mariborski bolnišnici in da kritično noč tudi žene ni bilo doma. Računali so, da hlapec in dekla najbrž ne bosta ničesar slišala. Niso se varali. Vlom se_ jim je popolnoma posrečil. Z drogovi in železom so odprii '-aklenjena vrata na kašči in nemoteno izvršili svoj namen. Orožniki so sicer uvedli preiskavo, a še niso našli tatov. Po vasi se govori, da so tatovi prav blizu. 90 vlomov nevarne družbe Maribor, 28. avgusta Strahovalci Slovenskih goric in Prekmur-ja so se morali včeraj dopoldne zagovarjali v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča. Bile je sedemčlanska tatinska in vlomilska tolpa, ki je izvršila v četsc od jeseni 1929 do jeseni 1937 pri raznih posestnikih rtič manj kakor 90 vlomov in povzročila škodo, ki presega znesek 100.000 dinarjev. Kradli so vse. kar jim je prišlo pod roko. Najbolj so strahova li in oskodovaf. okoliš občine Osluševci in sosednje vasi. Ukradene svinje, kokoši, vino, žganje in razne življenjske potrebščine so spravili v svojo »centralo« na dom Marije Prejčeve. ker 90 si plen najpreje razdelili, nato pa ge vnovčevali. Pokradeno blago, zlasti svinje, 90 v nahrbtnikih m zabojih spravljali v Maribor, kjer so ga prodajali po nizki ceni. Člani te tatinske tolpe, so 40 letni viničaT Franc Korpar, 36 letni Janez Emer-šič, 54 letni Ivan Bezjak, 27 letni zidarski pomočnik Franc Marin, 38 letni Jakob Pre-jac, 42 letni žetar Ivan Kukovec m 32 letna Marija Prejčeva- Vodja tolpe je bil Franc Korpar. Včerajšnji razpravi proti strahovalcem Slovenskih goric in Prekmurja )e predsedoval a. o. s. dr. Turato. Prisednika sta bila dr. Ažman in dr. Lečnik, dočim je zastopal obtožbo namestnOc državnega tožilca dr. Košenina. Branilci so bili dr. Škanffl dr. Pernat in dr. Kukovec. Sodna raizpruava je trajala do 13.3*1 Predsednik senata dr. Turato je tedaj sporočil, da bo sodba razglašena v ponedeljek ob 17. uri. Objave Stavni franoosbj pevec Andre Bflurdijjo, ki ja gostoval v ljubljanski operi v glavni tenorski partiji Massenetove opere Mancn, je gotovo Se vsem posetaiikom takratne predstave najboljše v spominu. V septembru bo slavni umetnik na poti skozi Jugoslavijo, in upravi se je posrečilo, priddbftt ga za enkratni nastop v operi Manoo- Njegovo gostovanje bo 10. ali 14. septembra. Tokrat nastopi z njim tudi njegova soproga, sopranistka Ellen Desda. ki bo pete, glavno žensko vlogo. Podrobnosti javimo. Opozarjamo pa ob tej priliki tudi na go-stovanje gospe Zinke Kunc-Milanove, M bo v naši operi v soboto 3. septembra. Pela bo naslovno partijo v operi Gioconda. Največja hladilnica v Evropi Francija ima največje hladilnice v Evropi. Obsegajo 483 štirijaških metrov ln 193 shramb. V tej shranijo lahko 120.000 ton živil, Francija je zgradila to hladilnico ob koncu svetovn? vojne, ko je motala poskrbeti za vetike zaloge amrssaja. sega masa iz Južne Amerike. fraioMfr*, 20. VUL Z9S8 9fH|vlBOfow0tei porazi jmoH 6SR ČRN DAN ZA JUGOSLAVIJO Naša državna nogometna reprezentanca je včeraj v Zagrebu proti češkoslovaški z 1: J, pa tudi v medmestnih tekmah Zagrebom in Beogradom so zmagali Čehi Ljubljana, 28. avgusta. Lhmašnja nogometna nedelja je potekla v znamenja treh reprezentativnih srečanj s češkoslovaškimi izbranimi enajstoricami. Glavna tekma med I. reprezentancama je bila v Zagrebu, po dve enajstorici pa sta igrali proti Čehom še v Beogradu in Pragi v zastopstva Beograda in Zagreba. Izkupiček vseh treh tekem je najslabši, ki smo mogli računati z njim, kajti izgubili so naši nogometni repre-zentanti na vseh treh frontah. Rezultati so sicer tesni, toda poročila pravijo, da so vse tri češke zmage popolnoma zaslužene, kar je vsekakor za trenutno formo naših najboljših nogometašev Beograda in Zagreba komaj razveseljivo spričevalo. Sicer pa je tudi na velikih tekmah žoga samo okrogla. V naslednjem objavljamo nekatere podrobnosti o poteku teh današnjih tekem; Č5R:Jugoslavija 3:1 (2:0) Zagreb, 28. avgusta. Na igrišču Concordije je bila danes od-igrmna z napetostjo pričakovana dosedanja 20. reprezentančna tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki je štela tudi v tek-rrKJvanje za pokal prezidenta dr. Beneša. Za današnje srečanje med našimi in češkoslovaškimi nogometaši je vladalo ogromno zanimanje in se je zbralo na igrišču 7-ekorch\o število ok^Ii 12.000 gledalcev Po opravljenih običajnih formalnostih, "medsebojnih pozdravih in izročitvi spominskih daril, sta se moštvi švicarskemu sodniku Wuttrichu postavili takole: Češkoslovaška: Purkert, Koštalek, Cti-foky, Pruha, Bouček, Kopecky, Iliha, Se-»ecky, Bičan, Bradač, Nejedly. Jugoslavija: Glaser, Htigl, Dubac, Lech-Jier, Jazbinšek, Kokotovič, Sipoš, Antolko-toč, Petrovič, Cabrič, Zečevič. Igra se začne takoj v živahnem tempu, toda obe moštvi očitno sprva samo poskušata obojestranske moči. Kmalu pa se razvije v hitrejšem tempu in žoga prehaja naglo s polja v polje. V 15. min. je prva velika nevarnost za Jugoslavijo. Senecky iatrelja iz 16 m daljave ostro in visoko žogo v kot, ki pa se na srečo odbije od prečke. V napadu na nasprotno stran dobi žogo kot zadnji Antolkovič, ki pa jo pošlje mimo •drogov. Nejedly na levem krilu je stalno jaepokrit in preko njega se valijo stalno nevarni napadi na jugoslovenski gol. S te strani imajo Cehi mnogo prilike za realizi-ranje, toda Glaser deloma po sreči, deloma pa tuc1' z znanjem rešuje mnogo nevarnih stvari. Češka enajstorica igra kakor stroj in ni v njej nobene slabe točke. IKrasna igra napadalne vrste ji v 19. min. zasluženo prinese prvi uspeh. Po lepi kombinaciji pride do žoge Bičan, ki strelja ■neubranljivo pod prečke, Glaser je bil proti „ej žogi brez moči. 1: 0 za ČSR V 23. minuti streljajo naši kot proti čelom, toda Zečevič pošlje žogo zelo slabo tn pred golom razčistijo situacijo odlični nasprotnikovi branilci. Zog? je spet na drugi strani in Glaser ima mnogo nevarnega posla, ki ga opravlja zelo sigurno. V 30. min. naš napad štirikrat zaporedoma obstreljuje češki gol, toda žoga je kakor •začaran in se bodisi odbije od drogov ali pa ostaja na nogah čeških branilcev. V 34. min. je velika gneča pred češkim golom. Petrovič ostro strelja, vratar ne drži dobro in žogo dobi f "poš, ki strelja dobro v smeri gola, toda žoga se odbije od levega bra-~ za v kot. Tudi ta šansa ne prinese note spremembe. Čehi igrajo sijajno in po- ajo iz vseh razdalj nevarne strele proti naserjoi, ki se spet opetovano izkazuje. V •tO. min. imajo naši redko priložnost, da bi izravnali; Sipoš centrira Antolkoviču. ki je sam pred golom, toda 3 m pred češkim vratarjem pade tik pred žogo, ki odide v drugo ?rner. Minuto kasneje se dvigne Bičan skoraj s srede igrišča, uide krilcu in obema branilcema, prav do neposredne Glaserjeve bližine in od tod neubranljivo pošlje v mrežo. 2 : 0 za ČSR Kmalu nato je tudi konec prvega polčasa. V drugem polčasu začnejo naši z veliko ofenzivo, toda igrajo vse preveč po slabi levi strani, kjer sta neuspešna Zečevič na krilu, pa tudi Petrovič v sredini. V 11. min. reši Glaser skoraj sigurni gol. Bradač pošlje ostro bombo v skrajni kot in vse se je zdelo, da je žoga že v mreži, toda Glaser jo je v krasnem skoku ujel še pravočasno. Hip nato pride do žoge Sipoš, ki se spusti v solo akcijo in res doseže krasen in častni gol za naše barve. 2 :1 za ČSR Publika navdušeno pozdravlja naš uspeh. V 13. min. prisodi sodnik iz neznanega razloga prosti strel proti nam iz 16 m daljave, ki ga da celo ponoviti, toda na srečo vse mine brez škoda Naši spet uvedejo veliko ofenzivo, toda Petrovič v sredini je mnogo premehak in prešibak, da bi vodil s potrebno hitrostjo ta napad; namesto njega bi morali imeti drugega vodjo napada. Deset minut traja ta naša ofenziva, pa ne prinese rezultata. Leva stran in sredina skupno s čabričem ni mnogo vredna, Si-poša samega pa čuvata stalno po dva češkoslovaška igralca. V 24. min. ustvari Sipoš krasno pozicijo in tudi strelja lepo, toda Purkert zaokrene še pravočasno v kot — brez sadu za nas. Čehi se zdaj osvobodijo pritiska in začnejo napadati tudi sami. Uspeh se jim zasmeje že v prvi naslednji minuti, ko Senecky z nenadnim strelom preseneti Glaserja in poviša razliko na 3 :1 za ČSR Ta gol ima tudi Glaser na vesti! Gostje uprizorijo pozneje še mnogo lepih akcij, pa tudi z naše strani je še nekaj priložnosti, da bi se zmanjšalo razmerje, toda tudi češki vratar Purkert jC zelo siguren in brani vse. V 38. min. strelja Sipoš kot, žoga pride lepo v sredo, toda Antolkovič jo dvigne e glavo nad ptsčko. Naši se še mnogo tru- dijo, da bi dosegli še kaj, toda Cehi vztrajajo v veliki formi do konca in rezultat se ne menja več. Švicarski sodnik je bil zelo dober in vseskozi objektiven. Kratko o enajstoricah Češkoslovaška enajstorica je danes popolnoma opravičila sloves, ki ga uživa zadnji čas kot ena najboljših srednje-evrop-sidh reprezentanc. Predvedla je krasno tehnično in kombinatorno igro v vsem prvem polčasu, pa tudi v velikem delu drugega dela igre. Opazila se je njena odlična igra z glavo in pa velika vigranost, tako da je moštvo funkcioniralo brezhibno v vseh vrstah. Posebej pohvalno pa je treba omeniti vratarja Purkerta, srednjega krilca Boučka in pa ves napadalni kvintet z odličnim Bicanom na čelu, ki je gotovo igralec evropskega razreda. Moštvo je zmago zaslužilo. V naši enajstorici je bil najboljši mož Sipoš, ki je zmerom znova vlekel napadalno vrsto v ogenj, toda ni imel v svojih tovariših prave opore. Za silo sta se razumela le z dobrim Antolkovičem, ostali trije v napadu pa niso zadovoljili. Zelo slab je bil Petrovič v sredini, ki je kmalu po prvih napadih opešal, pa tudi Cabrič ni pokazal nič posebnega. Pod vsako kritiko pa je bil Zečevič na levem krilu, ki je več pokvaril kakor pa ukrenil koristnega. Krilska vrsta se je zelo trudila, bila pa je daleč pod formo nasprotnikove. V trojici je še najbolj ugaial Kokotovir. V branilskem paru je bil Hiigl boljši mož, Glaser v vratih pa je igral odlično in grešil samo enkrat, toda zato so Čehi beležili svoj gol več. Igra je bila zelo lepa in je potekla obojestransko fair, tako da so bili številni gledalci zelo zadovoljni in so ob koncu burno pozdravljali obe enajstorici. Praga: Beograd 1:0 (1:0) Beograd, 28. avgusta. Pred približno 4000 gledalci je bila danes na igrišču Jugoslavije odigrana medmestna reprezentančna tekma med Prago II. in Beogradom. Takoj v začetku so Cehi boijši, toda četrt ure pozneje prevzamejo Beograjčani prvo besedo in Božovič nekajkrat nevarno strelja — toda mimo gola. V 24. min. je že Sedlaček pri žogi in jo ostro bije na gol, Jakšič drži, toda žoga mu pade iz rok, priteče Skala m jo pošlje v mrežo. 1 : 0 za Prago. Moštvo Beograda je še zmerom dobro v polju, toda pred golom ne zna izkoristiti številnih dobrih situacij, nekoliko pa ima težav tudi zaradi odlične praške obrambe. V drugem polčasu so domači znatno boljši, toda vsi njihovi napadi se nehajo pred golom ali pa ostanejo v rokah odličnega vratarja Krausa. Praga je zmagala zaradi edine Jakšičeve napake, v ostalem pa se je njena enajstorica pokazala kot prav dobro vigrano moštvo. Najboljši del beograjskega moštva je bila obramba, v napadu pa je najbolj ugajal Lah. V tem kvintetu je popolnoma zatajil Perlič. Tekmo je sodil domači sodnik g. ing. Mika Popovič. Praga : Zagreb 3:2 (2:1) Praga, 28. avgusta Pred okoli 5000 glcdalci je danes na igrišču Sparte reprezentanca Prage zmagala nad reprezentanco Zagreba. Domači so takoj v prvih minutah izvedli nekaj ostrih napadov, medtem ko se Zagrebčani sprva na velikem in travnatem igrišču sploh niso mogli znajti in so celo mnogo padali. V 20. min. je Zeman prišel skoraj pred gol, Zmara mu je tekel nasproti, on pa je mimo njega poslal žogo v prazen gol. Dve minuti kasneje je Sobotka ušel branilcema in neubranljivo povišal na 2:0. Šele s^daj so se zmajali tudi Zagrebčani in vprizorili nekaj napadov, toda v streljanju so imeli precej smole. V 43. min. je slednjič Medarič posdal ostro žogo, vratar jo je odbil, toda zdaj je bil Solerti že na mestu in je znižal na 2:1. Po odmoru so bili Zagrebčani mnogo boljši, toda spremljala jih je precejšnja amola. Skoraj 15 minut eo bili v dobri preanoči, pa niso mogli zadati gola. Slednjič Je v 18. minuti Medarič leipo podal Lešniku, ki je z glavo podaljlal, toda odlični vratar Tichy se tudi topot ni dal ukaniti. Minuto kasneje pa je v gneči pred praškim golom sodni' videl rooco in prisodil enajstmetrovko, iz katere je Medarič zasluženo iz.avnal. 2 : 2. Zagrebčani so imeli poslej še mnogo lepih prilik, toda zdaj je vratar Tichy pokazal vse svoje velike sposobnosti, v 43. minuti, torej tik pred koncem, pa je zaradi nesporazuma med Staretom in Konstantlnovičeim desno krilo Feldner z lahkoto doeegel zmsgo-nosni gol. V zagrebškem moštvu ao bih prav dobri Golac, Stare in tudj za silo žmara, m bej nagraditi za težje delo. c) Kazenskih mest sploh ne sme biti. ker trpi zaradi tega šolska mladina in naša narodna prosveta. 9. Ustanovi naj se pedagoški muz-j na poskusni šoli v Ljubljani. 10. Učiteljstvo naj podpira delo poklicne posvetovalnice. Posvetovalnica naj se ustanovi tudi v Mariboru. 11. ženski izobrazbi je tr:ba posvetiti posebno pažnjo, študij prilagoditi posebnim ženskim telesnim in duševnim lastnostim in življenskim nalogam. 12. Za znanstveno psihološko raziskovanje otrok moramo dobiti revidirane teste. 13. Poskusne šol? naj se ustanove po vseh okrajih, v čisto kmečkih in industrijskih krajih ter v mestih. Sedanja uredba o poskusnih šolah naj se izpopolni. 14. V javnosti moramo zbuditi zanimanje za pedagoško delo in s tem izboljšan domačo vzgojo, skrbeti za boljše sodelovanje med šolo in domom ter več razumevanja za sodobne načine vzgoje in pou«a. Izda naj se poljudno pisana pedagogika. 15. Ustanove naj s? stalne materinske in roditeliske šele. 16. Ustanove naj se vzgojni domovi za mladoletne zločince (ne kaznilnice). 17. Princip demokratičnosti i-n svobode, ki obs ga tudi stvarno kritiko, morajo spoštovati vsi resni pedagoški delavci! Hajduka Zvera In ženo so prijeli Podnevi sta spala po gozdovih, ponoči pa vlamljala Radenci. 28. avgusta Po tukajšnjem okolišu se je potikal strah vee^a obmejnem prebivalstva znani ha.Muk Jakob Zver iz Grabonoša pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Da bi se odtegnil odčluženju nedavno od okrožnega sodišča v Mariboru prieojene mu osem mesečne kazni, ie skun-no s svojo ženo Marijo pobegnil z doma ter se zadnje čase klatil po okoliških gozdovih. Podnevi je spal pod milim nebom, ko i-a ie nastopila noč. je šel na lov in izvrševal 6kupno z ženo številne vlome in tatvine i>o vsej okolici. Oba sta kradla kot frake vse. kar njima j« prišlo pod roke, tako obleko, jestvine in denar. Če ni šlo zlepa, sta bila tudi nasilna. Ko ju ie te dni izsledila orožniška patrulja iz Rad en cev. ki jima je bila že dalie časa za petami sta bila s proviantom precej dobro naložena. Imela sta s seboj v jerfca. su tri zaklane pure. ki sta jih nedavno ukradla rri nekem posestnika v Meleh pri Gornji Radgoni. Njuno poslednje bivakiranje je bilo v razsežnem gozdu na Janze-vem vrhu. Po aretaciji sta prizn3^ Številne tatvine in vlome, ki so bili v zadnjem času na dnevnem redu v Prlekiji. Oddana sta bila v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. Prizadeto obmejno prebivalstvo si bo pač lahko spet oddahnilo od stalnega strahu pred hajdukom Zvetorh. A VANZMAN Okrog 2000 častnikov so pretekli teden povišali v častnike na Angleškem. Ukrep je v zvezi z znanimi načrti vojnega ministra Hore Belisha. da poveča število stalnih častnikov angleške suhozemne vojske. (»Slovenski dom«. 9. VIII.) Načrti angleškega vojnega ministri so najbrže hvalevredni, a malo se nam zdi verjetno. da bo povečal število stalnih častnikov. če bo samo oficirje poviševal v oficirje. KRASNI REŠEVALCI Morska obala pri Sydneju je prav gotovo ena najlepših na svetu. Radi tega ni prav nič čudnega, če privablja nešteto kopalcev. Toda ti so izpostavljeni velikim nevarnostim; poleg vsega drugega je najhujše to, da so tod okrog tudi morski volkovi. Da bi bih kopalci bolj varni, se je zbrala prostovoljna reševalna četa. To so mladi in popolnoma izurjeni ljudje, ki so naravnost vzgled moške lepote. Radi tega se ta četa imenuje »krasni reševalci«. Čim zaide kateri od kopalcev v nevarnost, poženejo ti fantje s\"oj čoln v vodo in prestopijo pregrado, kar je vsekakor nevarno, in privedejo neprevidnega na obrežje. Vse to je na videz kaj enostavno, a reševalci morajo imeti sijajne živce, kajti včasih zaidejo v popolnoma nepričakovano nevarnost. Pa to je zanje le del vsakdanjega opravila. (»Slovenski dom«, 9. VIII.) Nasprotno: prav nič enostavno se nam ne zdi, kako ti krasni reševalci zmorejo kaj takega, da stopijo v svoj čoln in ž njim prestopijo pregrado. A lahko se najbrž zanesemo, da so tudi najtežjim nalogam kos. vrli fantje, ki so jim nepričakovane nevarnosti le del vsakdanjega opravila. DESNICA Ko se je vlak usta\'il. so potniki pohiteli iz oddelkov in zagledali tik pred lokomotivo pretresljivo sliko. Neki mož je ležal počez preko tirov in tiščal z desnico k tlom dva otroka šolarske starosti. Vsem je bilo jasno, da je mož. nameraval skupaj z otrokoma izvršiti samomor... Ugotovilo se je, da se mož imenuje Gabor in da je doma iz vasi Rakičana. Kakor je sam izpm-edal, so vzrok poizkušenega samomora hude razmere, v katerih živi... Gabor ja. ki mu manjka desnica, so ob l as t va pridržala v preiskavi (»Jutro«, 14. V111.) KOLODVORSKO VPRAŠANJE Ljubljanski glavni kolodvot je lani mnogo pridobil s tem. da so povečali vežo in zgradili več no\'ih oken za prodajanje \x>z-nih listkov, s čimer so zelo razbremeniti stisko, ki je nastajala zlasti ob nedeljah, ko je na\-al potnikov na vlake največji. (»Slovenski dom«. 19. VIII.) Da, vprašanje glavnega kolodvora je srčna zade\-a Ljubljane in njenega zaledja. Z živim zanimanjem motri občinstvo prezidave na njem in čaka njega poglobitve. Le kam bo privedlo, če pojdejo prezidave samo za tem. da stisko, ki se je že itak čez glavo razbohotila in razpasla, še razbreme-ne in ji dajo tako še usodnejšega razmaha? V LETU 1938 Ni više ni man je o\'aj skromni Zagrepča-nin. koji stanuje na Don jem Prečcu br. 1, može spriječiti da vremenska nepogoda mi-moidje vaša polja i livade, vaše vinograde i sve što rodi zemaljskim plodinama. Ta j čovjek može rastjerati maglu kad hoče, može spriječiti da tuča prestane padati, a i sniježnu mečavu može od vrat it i od sta-novitog predjela i skrenuti smjer na dru-g u stranu... — Pa dobi o, ali šio govorite, kad a tjerate nepogodu? pitamo ga znati-željno. — To je moja tajna... Oprostite. Mogu vam reči, da su to nesuvisle riječi, koje inače ništa ne znače. Kad tjeram nepogodu, moram biti na povišenom mjestu i zato je predjel u kojem stanujem, to je Don j i Prečac, veoma za to pogodan... Ako ko hoče. da mu tuča još ne pobi je ono. što je ostalo od prijašnjih nepogoda neka se samo obrati na Donji Prečac br. 1. Tamo če nači čovjeka, koji če mu spasifi letni prirod. (»Večer«, 19. VIII.) ZA PROSVETNI DOM V RADOMLJAH Oj kristjan stopi na plan; Obriši oči premisli kaj cerkev uči; Brez katoliške prosvete, verske vzgoje ni. Zato pa volilci odločite sami. kaj naša župnija dobi. Sokol visoko leti ker pri njem verske vzgoje ni. Oddajte svoj glas, za poživitev; verske vzgoje pri nas. Prosvetna vzgoja v Radomtju naj živif (Letak, ki ga je v vernem posnetku ponatisnil »Tabor«, tednik za javna vprašanja, 20. VUI.) Da. prosvetna vzgoja v Radomljah, kakor bo najbrž prav, naj v resnici živi! Da bi bila potrebna, najbolj zgovorno pričah ta že zmedena interpunkcija in logični nesmisel letaka, ki jo kliče na plan. Na žalost je zadeva s prosvetnim domom zdrknila v vodo. Kakor pripominja »Tabor«, je bilo pri volitvah 24 občanov za presvet• ni dom, 68 pa proti. VOLNA Z NOVE ZELANDIJE Med dežele, ki pridelajo največ volne, spadajo predvsem Avstralija, Južna Afrika in Nova Zelandija. Zadnja je po površini najmanjša, pa redi naj\>ečje število ovac. Konec aprila letos jih je bilo na Novi Zelandiji nič manj kot nad 32 milijonov. V, enem samem letu se je to število povečalo za en milijon. (»Slovenski dom«, 23. VIII.) Če je številka 32 milijonov iz aprila 1938 — kje pa je ostalo tisto leto, v katerem bi ta številka utegnila zrasti za en milijon? — kra — Zadnja pot ponesrečenega orožnika Sava, 28. avgusta. Kakor je znano je postal žrtev vlaka 361etni orožniški podnarednik g. Janez Erjavec, službujoč v Borovnici, čigar soproga je iz spoštovane družine Goštetove, znane v vsem tukajšnjem okolišu. Pokojnikovo truplo so prepeljali s tovornim avtomobilom ljubljanskega okrožnega poveljstva na Savo pri Litiji. Kako so cenili pokojnika domačin! ia njegovi tovariši, je pokazala neobičajna udeležba pri pogrebu. Posebno častno so bili zastopani orožniki Ljubljansko komando je zastopal poročnik g. Janez Brega r, poveljstvo litijskega voda pa orožniški vodnik g. Jure Mavračič. Iz Litije «> dospeli ped vodstvom komandirja gospoda Baumkirhnerja vsi orožniki z lepim vencem in žalnim napisom. Prišli so orožniki tudi iz Borovnice, kjer je pokojnik poslednjo dobo služboval, potem še iz Ljubljane, z Brezovice, Dol, Jezice, Vač in od drugod. i Ko je dospel avto s pokojnikovim truplom, so ga prenesli do groba pokojnikovi stanovski tovariši. Domači župnik je opravil cerkveno opravilo in obredne molitve, nato pa je orožniški vodnik g. Juro Mavračič izprr govori! dragemu tovarišu in žrtvi težavne službe nekaj besed v poslednje slovo. Zlasti je naglašal pokojnikove vrline, zaradi katerih jo bil pri predpostavljenih upoštevan, in pa njegov lepi značaj, ki mu je pridobil simpatije vseh tovarišev. Po poslovilnem g~""oru so zagrmele gra. de na grob tragiča^. žrtve. Vsi sočustvujejo z mlado vdovo. Dveletni sinko in njegova tri mesece stara sestrica se še niti ne zavedata, da njihovega ljubega očka ne bo nikoli več domov, žrtvi nesreče pri izvrševanju službenih dolžnosti bodi ohranjen lep spomin! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani