DiEšoHorfta na špansh em. Španlja se je prelevila iz monarhije v republiko, a blkoborbe so kljub tej spremembi ogtale in jlh. ne more izpodriniti ne gogpodargka kriza ln. ne revolu)cija. V danažnjth težavnih Casih m bikoborbe bolj na dnevn&m redu nego kedaj poprej. Iz štatlstike bikoborb. Leta 1915 J© bilo na Španskem od maja do septembra 241 bikoborb. Leta 1930 Jo naraglo Stevilo na 331 in je že bilo letos v dveh mesecih 231 borb. Letošnje bikoborbe so pr&pletene z izrednimi dogodki. Bila je cela vrsta zelo krvavih bojev. 41 torerov (bikoborcev) je usmrtilo doslej 1243 bikov. Povprečna cena za vsako žival znaša 2500—3000 pezov. Ubiti so bili štirje toreri, med temi dva najbolj znamenita: Manuel Granero in Gitanillo de Triana. Ko je letos začetkom maja smi*tno podlegel v borbi z bikom Gitanillo je bilo kljub negotovosti političnega položaja po celi Španiji proglašeno obče žalovanje. GItanillo, s pravim imenom Curro Ruya, je bil po gmrti Belmcnta najglavnejši bikoborec v deželi. Že po koneani borbi je podrl pobesneli bik Gitanilla na tla in ga potisnil ob planke arene, da je dobil več ran in obležal nezavesten. Ranjenca so prepeljali v bolnico in takoj go biii ob njegovi postelji trije najznamenitejši profesorji iz Madrida. Vsako uro je izdala bolnica poročilo o zdravgtvenem gtanju ponesrečenega in listi so prinašali ta poročila v posebnih izdajah. Tri dni g© je boril torero g smrtjo in ko je umrl, so izšli čagopisi s črnimi obrobki. Opisani gmrtni slučaj je bil izjema, ker navadno ugagne slava onib. torerov, ki bika ne premagajo. Pctsk bikcborbe. Bika pripeljejo na gredino arene (okrogel zagrajen prostor, na katerem se vršijo borbe), torero ge prikaže z rdečo ruto in z lahkim mečem v roki. Pravilo je, da je treba žival čimprej zabosti na gmrt. Torero ima za boj le 15 minut časa. Po preteku 10 minut se da znamenje z rogom, da ima torero še samo pet minut časa. Po nadaljnih treh minutah se oglagi ponovni signal in po tretjem mora torero ukiniti boj. Bika ki na ta način zapusti živ areno, ga morajo po zakonu takoj ubiti; torero pa, ki ni zmagal, ge ne &me več tako hitro prikazati pred razjarjenimi gledalci. Gledalci spremljajo vsako bikoborbo z največjo pozornostjo. Vgak gpreten gib torera pozdravijo glagni klici: Ako odbije torero napad bika, začne občingtvo navdušeno mahati z žepnimi ruticami. Med borbo mečejo gledalci v areno razne predmete: Klobuke, palice, površnike itd. Po končanem boju mora ""-o le rvpcirvicte vrniti lastnikom. Ako pa način boja ni po volji občin,-ua, priletij-o v a.rcno tudi gedeži. Večkrat se zgodi v odločilnem Lrenutku, da potegne posebno navdušen gledalec iz žepa rdečo ruto in draži s gvoje strani z njo bika. V takih glučajib mora posredovati policija. Za letošnje bikoborbe vlada pogebno zanimanje, ker nastopajo v ulogah torerjev najboljši sinovi Španije, ter največ mladl zdravnlki. Iz žlvljenja bikoborca. Vlctorano de la Serna ]e študiral zdravilstvo ln malo pred proglašenjem za doktorja se mu je rodll sklep, da postane torero. StarSi so se uprli temu načrtu, a sin si je preskrbel potom strlca denarna sredsvtva, s kateriml se je izučil v bikoborbi In je pred kratkim prvič nastopil pred občingtvom. Ko J« narod zvedel o strogogti njegovih &ta_> šev, &e ga je polagtilo razburjenje. Nokaj sto navdušenih oboževalcev bikoborbe je porušilo stanovanjgko hišo torerovih staršev, ki ao komaj utekli ljudski pobesaielogti. Vseučilišče za bikoborbo. Treba še omeniti, da je v Salamancl posebna vig.oka šola za bikoborbo. Torero-vgeučilišč& ima gamo enega profegorja — 19 letnega Pepeta Amorosi. Profesor poseda namreč vse lastnogtl, ki morajo dičiti mojstrskega torera. Že 3 17 letom je ubil v eni geziji za bikoborbe 51 bikov in za ta krvava dejanja so ga povzdignili za profegorja. Še danes ge udeležuje biikoborb z največjim uspehom.