GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi DíIíAvneg*. TjJUOSTVA. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVENIO WEEKLY Devoted To Tira Interests Qw The Lajbohinq Olassbo. ‘OD BOJA DO ZMAGE”! “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 51. “Entered as Second-Class Matter July 8/03 at the PostOffice at Chicago, 111. under Act of March 3 187» Chicago, 111., 18. decembra 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto VII. Resen opomin. Še je nekaj dremajočih naročnikov, kateri so naše prošnje in opomine za poravnavo zaostale naročnine prezrli; sosebno po večjih 'naselbinah, kot n. pr. ipo Coloradi, Minnesoti in drugod. Povedali srno že, ter ponovno povita r jamo da letos nimamo ’potovalnega o'zr. generalnega zastopnika in ga tudi' prihodnje leto ne bomo imieli, ker nam primanjkuje sredstev za to. Prosimo torej, da se predramite in nam pošlete kar nam gre in sicer do novega leta, da moramo knjige zaključiti in naše obveznosti izpolniti. (Vse nove naročnike upišemo s 1. januarjem’ 1909. Nadalje prosimo vse one, ki se preselijo iz e-nega v drug kraj, da nam vedno poleg novega naznanijo tudi stari naslov. Pošta nam, sosebno zadne čase večkrat naznani o tem in 0'-nem, da je odšel in ni pustil naslova, torej se mu naj list vstavi; pozneje se pa na nas jezi, zakaj d'a mu lista redno ne pošiljamo. No, mi tudi nismo vsegamogoeni; torej pozor! Od zadnjih opominov prejeli smo precejšnje število novih na-ročnikov in tudi stari se zadne čase po nekod prav živahno gibljejo, drugi so se oprijeli agitacije na svojo robo, ter nam dokaj pripomogli do vspeha, zopet drugi prosijo za pooblastila, da smejo agitirati din naročnino pobirati; seveda, talko je prav. Tako delajo drugi narodi in zakaj ¡bi mi ne?! Le skupaj fantje in možje, korajžo pa “šnajd!” Vsak naj stori svojo 'dolžnost, i mi gotovo ne 'bomo zaostali! Nadalje obveščamo vse dopisnike, da so’ nam vsikdar dobro došli, vendar pa tudi prosimo da bi pisali kolikor mogoče stvarno ter opustili osebne napade, kar ni za naš list, kojemu je prosveta slovenskega naroda načelni namen. Cenjene dopisovalce nadalje opozarjamo, 'da jih bodemo obvestili katerih dopise ne 'bomo sprejeli, obratno bodo pa prišli na vrsto po vsebini, prejemu in prostoru:, da se nebo nobeden jezil. Jeza škoduje. Konečnio pristavimo1 še, da ako naši cenjeni, naročniki zaostalo naročnino poravnajo ter naroebo ponovijo in ako se še vsaj sto novih naročnikov zglasi, ¡bodemo za prihodnjo veliko noč, ker z novim’ letom radi krize in drugih finančnih zaprek, kakor smo nameravali še nemoremo ; kot darilo piruhov pričeli izdajati list za deset kolon v večji obliki t. j. (standard! six column eight pagos.) Tudi za pisalne moči smo že preskrbljeni, tu in inozemstvu, radi tega prosimo vsestranske podpore. [Da (bi list po dvakrat na teden izdajali', pa to za sedaj še ni mogoče. Ljudstvo je še vse premlač-no za tako koristno stvar, kar obžalujemo toda pomagati si nemoremo. Uredništvo in upravništvo “Glas Svobode’’. . Listu v podporo. M. Požek 25 c.; J. Miklavc 50e; J. Brodnik 25c. in Neimenovan v Oregon' City, Oreg. 2Sc. Pri nakupovanju priporočamo čitateljem pregled oglasov v našem listu. Rojak, kateremu Bi včeraj da? “Glas Svobode”, d» je čital, j« d'&mes pripravljen naročiti »e nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 14. dec, Mučen vtis je tukaj naredilo brzojavno poročilo iz Bosne, katero kaže v dvomljivi luči lojalnost avstrijskih vojakov nebterih trup. V 'Banjaluki v Bosni se je ustanovila nova devizija, h katetri so frape 36, češkega pešpolka prideljeue Ko so ti vojaki v bosanski Brod dospeli ter bili izkrcani, so pričeli Srbiji prijazno demonstracijo, boja je imela znak upora. Neki' “nemški’'’ bataljon je “u-porniikle” obkolil in so 160 razgrajačev v Sarajevo odvedli, kjer siromake težke kazni čakajo. — Dunaj, 13. dec. Profesor poljedelstva v Tešinu, Hibsch, je povodom 601etne cesarjeve slavnosti, njemu podeljeni red' vrnil, ter to utemeljeval, da zaradi proti Nemcem naperjenih izgredov v Pragi- odlikovanje ne sprejme. (Kaj pa, ko bi 'bil mo’ž toliko pameten, ter red kot otročjo igračo, zavrnil? Op. ur.) — Dunaj, 13. dec. Pereče vprašanje zaradi razmer na Balkanu, se je med Avstro-Ogrsko in Rusijo nekoliko Oblažilo, in vse kaže, da se v bližnjem času1 te dve državi sporazum mute, za to 'posreduje Italija. Da se balkanska situacija na boljše obrača, se smatra tudi to, ker je avstro-ogrski poslanik grof Pallavicini, že dvakratno nameravamo odpotovali'j e iz Carigrada zopet opustil. — Dunaj, 13. dec. Pogajanja med Avstro-Ogrsko in Turčijo se nadaljujejo. Avstrija Turčiji baje 50 milijonov kron, kot odškodnino ponuja a Turčija pravi, da je ta svota premala. Turčija bi se bila prvotno z manjšo svoto zadovoljila a da si je premislila, sti (krivi Anglija in Francija. Nemčija. OBerolin, 14. dec. Predsednik iz Venezuele Castro je s spremstvom semkaj dospel. Ko jte bil prišel na nemško mejo, je nemškemu cesarju brzojavil, da se pride v Nemčijo lečit ter mu vdanost izrazil. — Berolio, 14. dec. Nemška vlada je v iNemški-Južnozapadni-Aifriki izvozno colnino na deman-te po $2.50 od vsakega karata naložila. Belgija. Bruselj, 13. dec. Vlada je zaradi kužne ¡bolezni' prepovedala vvoz iz Zdr. držav ameriških vse govedine, prešiče in ovce. Srbija. Berolfin, 13. dec. “Kölnische Zeitung” oficijelno piše, da so se razmere na Balkanu vidno zboljšale, a “Vossisohe Zeitung” pravi, da temu ne veruje, ker si je Srbija 100.000 šotorov v Nemčiji naročila, kateri morajo biti v mesecih februar in marc izročeni. 0-menjeni list še pristavlja, da ¡Srbija neumorno oborožuje in ni-kdo ne ve, od 'kod denar dobiva. Rusija. Moskva, 14. dec. Tukaj živeči Čehi so nameravali proti Avstriji ■naperjeno demonstracijo vprizo-riti, kar pa je policija zabranila. — Moskva, 15. dec. Tukajšni ruski' milijonar Petroff, je bil bolan in ko se mu je povedalo, da nli »ešitve zanj, je vse svoje imetje v papirnat denar spremenil, v srredi' sobe nakopičil ter sežgal. Na to je dal poklicati svoje, do skrajnosti’ revne sorodnike in jim pokazal pepel rekoč: “Čestitam vam1, ki ste se znebili premoženja, katero je največji zapeljivec sveta in uprizoritelj vsih grehov. Francija. Pariš, 13. dec. Prejšni poslance za Panamo v Zdr. državah Philip-pe Bunau-Barilla, koji je bil svo-ječasno inženir pri gradnji panamskega prekopa, ima sedaj pesimistično mnenje o prekopu in pravi da bo delo do 280,000,000 tolarjev stalo, tedaj podvojno toliko kakor je ‘bilo pr «računj eno. On pravi: “To pomeni Zdr. državam dobro delo storiti, ako opozarjamo, da bo izvedljivost-se-danjega načrta skoraj gotovo najhujšo (katastrofo doživela, ka-koršno sploh zgodovina ne pozna v javnih podjetjih. Obstoj prekopa je odvisen od “ Gatun-nasipa”. V tem sem pa jaz in zmenoj vsi francoski inženirji, kateri so to zadevno vprašanje, pretehtavali, prepričani, da kakovost zemlje je takšna, da je gotovo razrušitev nasipov, kateri bodo tam zgrajeni.’ To mnenje potrtuje tudi dejstvo, ki se je pred malo časom nasip pri Gatunu porušil. Ameriški linžinir je to nezgodo pripisoval močnemu deževju, katero je ilo-vito podnožje razmočilo; toda kaj pa se bode zgodilo, bo bo namesto deževja 85 čevljev visočine vode, Iktera 'bode 2% atmozferski pritisk povzročala? Vsi tisti pogoji so se nahajali pri La Boea-nasitpu, fcteri so povzročili, da se je moral Datun-■nasip 15 kilometrov v Mira-flores prenesti.” Holandija. Haag, 15. dec. Danes se poroča, da so holandske križarke, ktere ob venezuelskem obrežju križarijo, venezuelsko stražno ladijo ‘23 Mayio’ zaplenile. Moštvo so na kopno spravili a ladijo v Cura-ciao odpeljali. Holandija — Venezuelo blokira. Pri zaključenju lista so došle še nasledne novice: V mestu Caracas, Venezueli se je začela revolucija. 1. dec. se je ljudstvo vzdignilo, policija je bila premagana. Raskačeino ljudstvo je vlomilo v privatno stanovanje predsednika Castro, v Iklube in draga pošlopja; pobralo je vse premičnino ter zažgalo poslopja, mestne hiše, in spomenike pa razdjalo. Prezident Castro še ni odstavljen, a pričakuje se na to momentuo. Čez mesto je postavljeno obsedno stanje. —- Tepeš v Ruski Dumi, je bil 16. t. m. tak, da skoraj prekaša zloglasni avstrijski parlament. Vodja levice prof. Milyoulkoff je v svojeml govoru denoneiral desnico v kateri so sami velikaši; napadel je tudi vlado, da blokirajo ljudsko zastopstvo, ki ima nalogo gladu umirajočim dežela-nom pomagati. Na to so velikaši desnice skočili na noge ter upili, ropotali in grozili ; levica jim je pa odgovarjala. Po daljši rabuiki se je posrečilo predsedniku narediti red, na kar je zopet Milyou-ko'ff poprijel za besedo, koma j pa je izgovoril besedo ustava, skočil je zopet na desnici po koncu nek autokrat ter zakričal: “V rasiji ni nobene ustave.” Milyoukoff je bil del časa profesor to v Ohicaški univerzi. — 15. t, m. je zborovalo Poljsko ljudstvo v Chieagi v prilog Rudovvitzu, in ko so mareali do prostora zborovanja, nesli so v prvi vrsti ¡belo zastavo na kateri je bilo z črnimi črkami zapisano: “'MS prihajamo oče Abraham, sto tisoč nas je”. Pripomnimo le, da “Polish National Allianoe” v Ohicasi, je ena najmočnejših in najlelpše organizirano politično društvo v Ameriki. NAZADNJAŠKA AMERIKA. Grozen upogled im mraz nas pretrese, ako upogledamo v nazadnjaško Ameriko od zadnjih 50 let sem. Najbolj se pa to nazad-njaštvo pokaže v tem, da se odreka zavetje političnim zločincem. Na take slučaje, kot sta Piou-ren in Rudowitz, bi pred 50 leti' nihče ne mislil. Pred 50. leti bi Amerika z razprostrtimi rokami sprejela vse Ruske revolucij onar-ee. Pred 50. leti jih bi ulbobožava-li in v zvezde kovali, kot največje junake, namesto današnjega izdajstva ubegle reviolueijonarce v carske mučilnice. Da je zadeva Pouren in Rudo-witza ter odlok Zveznega komisarja razburila ameriško ljudstvo nam spričujejo razni' tu in 'tam vprizorjeni javni ljudski protestni shodi, kjer se sklepaj,o resolucije na vlado v Washington, v prilog Pourena, Rudowitza im vsih takšnih revolucijonarcev, katerih je v Ameriki vse polno. Eden teh protestnih shodov, ki je 'Lil zadno nedeljo v Chieagi, na katereta so razvem bol radikalnih govornikov, govorili tudi, v našem listo ‘že večkrat imenovani miroljubni katoliški duhovnik Peter James O’Callaghan, kateremu je mnogobrojno občinstvo burno ovaciralo. , Nadalje je govoril Louis F. Post, urednik nekega tukajšnjega meščanskega časopisa, in kateri se je javno izrazil, da je 'bil Zvezni komisar od Ruske vlade pod-kuplem, da ji izroči Rndowitza, kar je poslušalce burno vznemirilo. Med pr o testu j očimi so tudi sodniki, advokati in drugi. Tudi v Denver, Colo. se je zadnjo nedeljo vršil tak protestni shod. Med govorniki na tem shodu čitamo tudi visoko stoječe o-sebe, kakor n. pr. sodnike ¡Steele, Riddle in Lindsey. Dr. Morrow in kat. duhovnik O’Ryan. In smelo ponovno trdimo, da ne bojo car in njegovi krvoločni kozaki nikdar imeli veselja se veseliti mu-čeniškega dela nad Puremom in Rudowitzom. Srbska princezinja. Ne York, 15. dec. Tu sem je danes prišla Isnbska princezinja Lazarovich Hrebeljanovich. Prin-cezimje dekliško ime je bilo Eleanor Calhoun iz San Francises, Caliifomije. Princezimjo spremlja neki princ srbske kraljeve rodovine, ki igra veliko vlogo za o-svobojenje Srbov na Balkanu, a ime nam ni znano. Avstrijski plemenita! zaprt. Neki avstrijski pobegli plemenitaš in častnik po imenu baron Adolf de Loy pl. Stemschwert, je ■bil 15. t. m. v New Yorku aretiran zaradi' — hišnega vloma v “Zur Hölle”, kjer se ga je prijelo do1 $500 vrednih zlatanim. 'Bardu ¡Stemschwert je tatvino pri-poznal, ter so ga za ta “plemeniti” čin vtaknili v ameriško 'luknjo. — Washington, D. C. 16. dec. ZaHuček zadnega fiskalnega leta v trgovinskem prometu izkazuje $200,000,000 prebitka nad tekočem letom, tudi je prebitek maj-višji, od kateregakoli! prejšnjih 1st, po javnem poročilu trgovinskega ministra na tajnika trgovinske zbornice. iFiskalnio leto v trgovini Zdr. držav se šteje od 1. julija do 30. junija, _____________ Hitro pomagal. “Dragi prijatelj, posodi mi $30. pozabil sem ves denar doma.” — “Tu imaš tovodier in pelji se urno domov pa denar.” Slovenci! Rojaki!! Neki pregovor pravi, da oni je dober gospodar, kateri ne skrbi samo za danes, temveč tudi za jutri. Ni ga človeka na svetu, kateri bi znal, kaj ga jutri čaika; ni ga človeka, ne učenjaka, ne zdravnika in ne cesarja ne kralja, da bi zavarovan.1 bil pred nezgodo, fcte-ra se temu ali onemu lahko pripeti nelnadoma brez, da bi se je najmanje nadjal. Danes greš zdrav in vesel k počitku, fcteri Ti je življenski pogoj, da si- utrujeni 'život okrepčaš in. v nadi, da jutri čil in zdrav z nova počneš o-ziroma nadaljuješ boj za vsakdanji kruh. A žaliboj, pregovor zopet pravi;, da uesreča nikoli ne počiva, in tudi pri Tebi' je to vpo-števanja vredno. Zdrav ležeš v posteljo, toda ne veš 'bodeš li' vstal! Talki žalostni, prežal ostmi slučaji se vsaki dan pojavljajo in se bodo zmerom ponavljali. Srečen je tisti, fcteri je dovolj previden, da je preskrbljen in pripravljen za slučaj nesreče. Ti si oče, imaš ženo, imaš de-eo ; ti si roditelj Tvoje družine, ■ktero po naravnih in večnih zakonih ljubiš ter za nje skrbiš. Cini Tebi, njim izkazano ljubav z ljubeznijo povraeujejo, da, ako-ravno v siromaštvu, vendar Ti veselje delajo, da lažje britkosti tega življenja prenašaš. Toda, prijatelj moj! To veselje . se v tistem hipu v britko žalost in v srce segajočo bolest izspre-merai, kakor hitro nesreča na Tvoj 'dom potrka in Tebe v nezgodo ali pa naravna bolezen v posteljo položi ! Dragi moj! Ali misliš Ti (ke-daj na to ?------ Ti ta drugi moj rojak! Ti si mlad in čil. Samski si, nimaš za nikogar skrbeti, kakor sam za-se. Živiš zadovoljno' in brezskrbno, samo da si zdrav. — Zdrav?! To je beseda na ktero se nikakor ne smeš zanašati, kajti kaj pa če zboliš? V tem slučaju smo si vsi, enaki, in da si za take trenutke 'priskrbite nudi 'Yam priliko in u-teho v nesreči, edino le '“Slovenska Narodna 'Podporna Zveza!” Pristopajte k društvom te “Zveze” in ustanovi ja jte društva, kjer jih še ni! Pišite po pojasnila na podpisanega. Ne bo Vam žalj! Vesele praznike in srečno novo-leto! Jos. Ivanšek, tajnik. 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Sodnik: “Zdi se mi, da Vas poznam; Vi ste 'bili že večkrat tukaj ?” Obtoženec: “O seveda, jaz sem Vas tudi takoj spoznal; malo bolj debeli ste postali. No, kako pa kaj gre gospej soprogi?” . . . POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bo-kde kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. = DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 .............. 50 kron, za $ 20.50 ............ 100 kron. za $ 41.00 ............. 200 kron, Za $ 102.50 ............ 500 kron, za $ 204.50 ........... 1000 kron, za $1018.50 ........... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: PRANK SAKSER CO. 82 Cortland St„ New York «04 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohi* Strahovalci dveh kron i^_ ZGODOVINSKA POVEST. Spisal FRANJO LIPIČ PRVI DEL. m. Kapitan na barki stoji In se žalostno drži . . . O Marija sedem žalosti, Pomagaj mam1 v (nevarnosti. Narodna. Vihar je divjal s strahovito silo. Po nebu so se podili temni o-blaki, iz katerih so švigale strele, druga za drugo. Burja je bučala in v svitu bliskov se je videlo, kako visoko jo morje metalo peneče se valove. Bila je noč groze, a vendar je bilo na .obrežju jzibranega mnogo ljudstva, zlasti moških, ki so bili oboroženi s sekirami in z železnimi palicami in so nestrpno čakali, 'če jim vrže morje kak plen na breg. V votlini, izdolbeni v skalo, je gorel ogenj, in ženske, ki so bile zbrane tamkaj, so skrbno pazile, da je bil plamen vedno velik in svetel, tabo, da ga je bilo videti že daleč z morja. Ta plamen naj bi morebitne ponesrečence z.vabil na breg in v gotovo smrt. 'Andrej (Kržan id njegova spremljevalca so sicer skrivali svoje obraze v plaščih in se ogibali ljudi, a vendar so si ženske kmalu pripovedovale, da je valpet kneza Tor jaške ga na obrežju in da hoče1 ljudstvu vzeti, kar mu morda podari morje. Od žensk so to izvedeli moški in kmalu so videli Andrej Kržan in njegova pomočnika, da se ne morejo več svo-bo'đno gibati. Moški so jih bili obstopili v večjem kolobarju in se niso več razmaknili, Andrej je sodil, d-a. je najpametneje, če tega ne zapazi. Ker ni mogel po cesti nikamor iti, se je obrnit k morju in začel pripravljati svojo jadrenico za odhod. Komaj so to zapazili ljudje, so ga obstopili še tesneje. Najpogumnejši so celo zaceli prijemati verigo», s katero je bila ladja priklenjena ob skalo, in polglasno mrmranje teh ljudi je kazalo Andreju, da ne sme več molčati. (Vzel je izza pasa samokres in mirno ukazal ljudem», naj izpuste verigo. — (Naveličal sem se vašega nadlegovanja. če imate proti meni kake namene, vam svetujem, da si stvar še enkrat premislite. Poznate me dovolj, da izpolnim do pičice, kar .obljubim. Povem vam torej, da ustrelim na mestu vsakega, kdor se dotakne mene, mojih spremljevalcev ali moje ja-drenice. * Ljudje so res odstopili nekaj korakov, kajti Andrej Kržan je govoril tako odločno, da niso niti najmanj dvomili o resnosti njegove grožnje. Morda bi se bili počasi razgubili, da se ni iz ozad ja zaslišal jezen klic. — ¡Strahopetci! Kaj ne pojmite, da vam hoče knežji valpet vzeti, kar Vami je namenilo morje? ¡Branite vsaj svojo starodavno navado. — To je dolgi Juri, je zašepetal Tomo svojemu gospodarju na tiho. Kar ustrelite ga, gospod, sicer se zgodi nesreča. Kržan je pač hotel odgovoriti* dolgemu Jurju, a dva strela iz topa», ki sta zadonela z morja, sta mu vzbudila misel, da je bolje, Če zdaj kaj stori, in da ni čas primeren1 za besedovanje. — Ladja je v nevarnosti — idimo ji na pomoč, je dejal Andrej svojima spremljevalcema in je odstranil verigo, ki je vezala ladjo na skalo. Torno'je hitro skočil za svojim gospodarjem in prijel za verigo, čakaje, da mu sledi tujec. Toda v tem trenotju so se kmetje in ribiči zapodili proti čolnu in prijeli1 ikupčevalea s konji. iki je še stal n .a kopnem, nekaj korakov od ladje. — Ta vsaj ne pojde na morje, je kričal dolgi Juri. In gorje mu. če ne dobimo svojega plena, ki nam ga je namenilo morje. Kupe e valete s konji se ni čisto nič razburil zaradi tega napada. — Spoštovani prijatelj, je rekel dolgemu Jurju z najljubeznivejšo prijaznostjo, blago izvolite mi povedati, s kako pravico ste se polastili moje osebe. Ni treba, da mi trgate obleko. Saj se lahko iz lepa pomeniva. Če je pravica na Vaši strani, se1 ji uklonim, če pa ni, bi bilo bolje, da izginete, drugače postanem nejevoljen. — Kaj pravica., ,je vpil dolgi Juri, kdor ima moč, ima tudi pravico na svoji strani. — »Če ste tega mnenja, spoštovani prijatelj, dovolite mi, da se tudi jaz ravnam po vašem načelu, je skoro nežno odgovoril kup-čevalee s konji, obenem pa tudi že zgrabil dolgega Jurja za vrat in. ga z neznansko silo treščil ob tla. Še predno so se ljudje, ki so stali okrog tujca, prav zavedli, kaj se je zgodilo, je imel kupče-valec s konji že Jurjevo železno palico v rokah in je tako naglo in tako spretno mlatil ž njo po ljudeh, da ti še misliti niso .utegnili na obrambo, nego so s krvavimi glavami kričaje bežali na vse strani. Kupčeval ec s konji je potem še prijel dolgega Jurja, ki je ležal brez zavesti na tleh, in ga nesel od brega na cesto. — Hej, ljudje, tu ste pozabili najhrabrejšega iz svoje čete. Pomagajte mu, če se mu je kaj zgodilo. Šele zdaj se je kupe e valeč s konji obrnil k ladji, ki sta jo Andrej in Tomo ¡komaj držala pri bregu. — Zdaj lahko brez skrbi odrinemo. je dejal svojima, tovarišema tako mimo. kakor da se ni nič posebnega zgodilo, ter j>e vstopil v* ladjo. Andrej je vzel v roke krmilo in iker vsled silne burje ni bilo mogoče razpeti jadra, sta tujec in Tomo-prijela za vesli, veriga je odletela na kopno in divji valovi so dvignili jadrenico, ki je bila prej čoln kot ladja, in jo zanesli kakor igračico na raz burkano morje. Tujce in Tomo sta morala napenjati vse sile, da sta kljubujte burji in valovom pripravila ladjo naprej po tisti smeri, ki jo je kazal krmilar. Vzlic težkemu delu pa ni Tomo premaknil pogleda od obrežja, kjer je bilo pri svitu v skalni votlini goreče grmade natančno razločiti vsako posamezno osebo. — Milostivi gospod, je naenkrat vzkliknil Tomo, pazite tam na Skali, kjer je stala naša ladja, čepi dolgi Juri s puško v rokah. — V tej temi, ko nas vidi samo, če posveti blisk, pač ne bo mogel nikogar zadeti, če ima sploh poraibno puško, česar pa ne verjamem. Andrej Kržan si res ni dielal skrbi in niti glave ni o-brnil, da bi videl nevarnost, ki jo je razkril Tomo. Počasi je ladja prerezovala mogočne valove. Andrej je krmilil v smeri, od koder se je zdaj in zdaj ■cul iz topa strel, kjer je torej domneval potapljajočo se ladjo. Neštevilnokrat je burja odvrnila jadrenico od te smeri, neštevilno-krat so jo velikanski valovi dvignili in pahnili nazaj ali na stran, a vselej je železna volja teh treh mož zmagala in je jadrenica nadaljevala svojo pot. Ta boj z elementi je trajal več ur, in še ni bilo videti ladje, ki je s streli klicala na pomoč. Končno so pri svitu bliskov zagledali v daljavi luči in spoznali, da so našli iskano ladjo. Potrojili so svoje napore in se čez nekaj časa srečno približali ladji. — Tu je vsaka pomoč izključena, je menjl kupčevalec s konji. Ladja sicer ni velika, a že je skoro ves zadnji del pod’ vodo. Čez uro se ladja gotovo pogrezne. — Kar obrnimo, je vzkliknil Tomo, sicer zadene še nas kaka nesreča. Tujec in Tomo sta skoro ob e-neni' potegnila vesli iz vode, do-čim je Andrej slej kot prej z železno močjo držal krmilo, v isti smeri, to je na potapljajočo se ladjo. — Vsaj poskusiti je treba, če se da kaj storiti, je dejal osorno. Pritisnita vender! — Kako pa mislite ljudem pomagati? je vprašal tujec. Čim pridemo do ladje, jih poskoči toliko v naš čoln, da smo vsi izgubljeni. Tomo ima prav. Najbolje bo ,za nas, da se vrnemo na 'breg. Ladja je izgubljena. — Nisem vas vprašal za svet, je jezno zavpil Andrej. Zdaj ste. na moji ladji, in kot zapovednik te ladje zahtevam, da ste mi pokorni. Da ladje ni mogoče rešiti, to vem’ tako dobro kakor vi, a morda o trne mo smrti vsaj nekaj oseb. Človeška dolžnost je, da to poskusimo. — Če je osem oseb na naši ja-dreniei, se skoro gotovo potopi, je opozarjal Tomo. Vrnimo se raje in molimo za nesrečne žrtve božje nemilosti. — Zdaj smo trije na ladji, petim osebam torej lahko rešimo življenje. Kaj to ni nič? — Nič posebnega, je prezirljivo opomnil Tomo. Moje življenje mi je ljubše, kakor življenje vseh teh ljudi, ki so na ladji. Da pa ne pridemo praznih rok domov, sem zadovoljen, če vzamete na čoln dva ali tri osebe. Samo zato, da se nam domači ljudje ne bodo smejali. KržanoVa jadrenica se je bila zdaj približala ladji tako, da so mogli reševalci dosti natančno razločiti ljudi na ladji in slišati njih obupno vpitje. Na sprednjem koncu je na vzvišenem mestu stal visok mož, mirno in hladnokrvno,. in dajal pomorščakom različne ukaze. Brez dvoma se je zavedal nad vse obupnega položaja svoje ladje, svojih ljudi in potnikov, a če miu je tudi žalost trgala srce, svoje mirne preudarnosti ni izgubil' niti za trenutek. Okrog njega so se stiskali ljudje in klicali na pomoč Boga in Mater božja in kričaje molili, dočim so pomorščaki delali z vsemi silami, da "vsaj za- nekaj ur obdrže ladjo na površju morja. Ko se je Kržanova jadrenica približala ladji in so jo ljudje zapazili, je nastal krik, ki je še presegal bučenje viharja. Vse se je usulo na stran, kjer je stala jadrenica. Pomorščaki so popustili svoje delo in se spenjali čez ¡rob svoje ladje, da bi poskakali v čoln, — Nazaj, sicer smo izgubljeni, je zakričal kupčevalec s konji in je obenem uprl veslo v morje s toliko močjo, d'a je čoln kar odletel na stran. V istem» trenutku je pa tudi kapitan zapustil svoje mesto. Vihteč sekiro v roki je planil med pomorščake. — Nazaj, vsi nazaj! je kričal. Kdor se ne umakne, tega ubijem na mestu. Sram vas bodi! V ladji so ljudje, ki so svoje življenje zaupali vaši brabosti, a vi jih hočete zapustiti v nevarnosti, da le sebe rešite. Sram vas bodi! Pomorščak ne sme misliti naše, dokler niso rešeni potniki. Prve so ženske. Pomorščaki so se res umaknili, dasi neradi in glasno mrmraje. A kapitan je bil zadovoljen, da je vsaj toliko dosegel. — Ženske so prve, je ponavljal kapitan- in obmivši se tja, 'kjer je prej stal, je dal mladi dami znamenje, naj pride k njemu, — Hitite! Brž! Nobenega ¡tre-notka ne smemo zamuditi. Kržan in njegov sluga sta opazovala dogodke na ladji s toliko pozornostjo, da se nista ne enkrat ozrla na svojega pomočnika, Ta je bil ves izpreimenjen. Iz oči mu je žarel ogenj, obrvi so bile stisUene in na ustnih mu je trepetal strašen usmev. Zrl je nepremično na krov in celo preslišal Kržanovo povelje, naj se čoln zopet približa ladji. Tomo je sam zastavil veslo in pognal čoln naprej. Na ladji je med tem poleg kapitana stopila mlada dama, kateri) je spremljal visok .mož v bogati obleki. Kapitan ju je privezal vsakega na eno vrv in potem spustil najprej mlado damo v Kržanov čoln. Ko je hotel spustiti še starega gospoda, se je ladja zagiigal^i in kapitan je izgubil ravnovesje. Padel je na 'krov, vrv mu je zdrknila, iz rok in stari gospod, ki je bil splezal že čez rob, je zletel v morje. (Vsi, ki so to1 videli, so zakričali groze, dočim je Andrej Kržan v trenotku planil iz čolna v morje in plaval za ponesrečencem. Po ljutem boju z valovi se je Kržanu posrečilo, da je vjel vrv, na katero je bil privezan stari gospod. Ovil si jo je okrog pasu in vlekel starega gospoda za seboj do čolna. — Dečko — čast ti in slava, je zaklical kupčevalec s konji, ko je Kržan zasedel zopet svoje mesto na krmilu. Nisem mislil, da si tako hraber. Kržan bi bil najbrž kapčevalca s konji odločno zavrnil, da ga tika, toda pogledal je bil ravno tedaj v obraz mlado damo, ki je sedela poleg rešenega gospoda in zastala mu je sapa, tako ga je prevzela lepota tega dekliškega obraza. Kupčevalec s konji je to zapazil. iStiisnil je jezno zobe in se naslonil na svoje veslo s tako srdito močjo’, da se mu je veslo nalomilo. — Pošljite nam tri čolne na pomoč, je kričal kapitan za odhajajočo jadrenico, a nihče mu ni ničesar odgovoril. (Dalje prihodnjič.) VERA. Pravljica. Spisal Matej Blanka. Nekje v Indiji, daleč za Himalajo, v 'kraju Nekje je stalo pet cerkva. Te cerkve so pripadale petim raznimi bogovom. In prišel' je človek v tisti kraj. Ko so duhovniki ugledali človeka, je vsak izmed njih mislil, da mu je njegov bog zapovedal pridobiti človeka za svojo vero. In vsa petorica duhovnikov je razkladala resnico svojega nauka, resnico petih naukov. Vsak je nazival svojega boga za edino pravega in pravičnega, vsak je poveličeval sojo cerkev — in človek je slišal to petkrat. Samo eden bog 'je! je klicalo istočasno pet duhovnikov; črni, beli, modri, rumeni in rdeči. In vedno bolj se je ostril besedni! boj za tega človeka. Človek pa je ostal neodločen, zakaj ni se mogel odločiti za enega izmed petih bogov. Ker ni spravilo človeka vse prigovarjanje niti v cerkev boga modrega, niti v cerkev boga rumenega, miti rdečega, niti črnega, niti belega, prijel je eden izmed duhovnikov, duhovnik boga črnega, človeka za ramo, da bi ga zvlekel seboj v svojo cerkev. Ko maj pa so to opazili ostali štirje, so zgrabili človeka ravno tako in so ga vlekli in suvali, da bi ga-spravili v svoje cerkve. Človek pa se ni miogel petim ubraniti. Čim dalje močneje in čim 4glje hujše so se trgali zanj. V tem je počilo. Pet duhovnikov se je opoteklo: Zakaj raztrgali so človeka in držali v roki kose njegovega telesa. Prvi mu je iztrgal desno nogo, drugi ramo, tretji drug del iu raVno .tako četrti in peti, vsak drug del človekovega telesa. Človek je bil vsled tega seveda mrtev!, In pet duhovnikov je neslo iztrgane kose telesa v svoje cerkve, vsak izmed njih je položil kos na altar svoiega boga, rdečega, modrega, rumenega, črnega in belega in vsak izmed petorice duhovni« kov je pel zahvalno pesem, da je rešil vsaj dušo tega človeka svojemu bbgu. NA ZDAR ROJAKI! SALOON z lepo urejenim kegljiščem Sveže Scboenhofen pivo v sodčkih in buteljkah in drjige razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke. Vsem Slovencem in drugim Slov. sa priporoča. Anton Mladič, 937 BI ue Island A ve. CHICAGO, ILL. pitVI DOLAR prihranjen je samo nena- vaden slučaj. Drugi dolar pri- 652 Blue Island Ave. Odprtvo ako soboto večer do J ure John 0. Hruby 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. me« Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, zastorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. EdrNAJNIŽJE CENE“©« Najsolidnejše blago“©a IMPORTIRAN tobak iz stare io-movinie. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete. J. VOKOUN, 559 W. 18th St. Chicago, 111. J. C. HERMANEK,. SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111, ima v zalogi ra zven vedno sve-*-žih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove. \u * \b m * * * * * » lil Ul * * u« * Ui 0* % uo'* WISCONSIN PHONE 4l3 \e rO/v iv-^oo* ^5EL: Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano. 24 Union Street. KENOSHA, WISC. % 4* m «T> m m <»* «c * <»> * » «r » * LEPA GOSTILNA, domača kuha, Sehlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišče za zabavo. JOSEPH F. BOLEK, 621 Blue Island Ave vogal 19. St. ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 Avstrijskim Jugoslovanom v prevdarek. Dopis is stare domovine. tV Avstriji živeči Italijani že to delo, ako knjige gledati tudi k delu prištevamo’, ni bilo “počenega groša” vredno, ker niso toliko ogromnega primanjkljaja- zasledili! To spriičuje, da so gospodje “gledalci” neopravičeno dnevnino in povračilo voznine dobivali in bi prav balo, da bi morali povrniti vse do centa. K tej točki “edini delavski list Proletarec”, namigava, češ, primanjkljaj “par sto tolarjev” izvira še iz prejšne dobe; ko' je še stari odbor na čelu Jednote bil Toda, al'i bo ta “edini delavski list” hotel pripozualti, da se je sam sebe po zobeh loputnil, ko je. pri več časa trajoči reviziji, o-sebno g. Zavertnik, kot starosta “Proletarca'’ in revizor, navzoč bil, in se je našlo “vse v redu!” ,S tem je dokazano, da gospodam, ali prav za prav le enemu; je na tem ležeče, da se “Proletarcevi” omejeni javnosti resnica, kolikor mogoče, prikrije. In tak list hoče biti delavski prijatelj, ki mora delavec škodo trpeti, a on piše, kat zagovornik “Grafta”. Lep delavski prijatelj! Nam je bilo znano že pred dobrima dvema mesecoma, da pri Jednoti1 oziroma jednotni blagajni, nii vse v redu kakor bi mora-lo biti, in da nekaj smrdi. Mi smo pač stvar opazovali in zasledovali a čalkaM smo, da obelodani zadevo, jednotno Glasilo, ali pa “Proletarec” kot jednotni zagovornik, a čakali smo zaman, in bili smo celo presenečeni, ko smo glasilo z dne 15. novembra t. 1. pr e čitali in vidli tri mesečni račun Jednote pravilno zaključen ! Tedaj feb, ravnokar navedenih šest gospodov Je jednotno bilanco podpisalo in sicer za čas od 1. avgusta do 31. oktobra 1908. Račun je, kakor smo že omenili, pravilno zaključen. A, vprašanje je sedaj: Ali so se le h gospodje zavedali, kaj so storili, ko so račun, kot povsem pravilen, podpisali? Mi sm-o prepričani, da so se dobro zavedali, in to tem več, ker so podpisani tudi n', p. g.g. Korce in Bernik. Mi se podajamo v nevarnost, da nas bo vrli sosed “Proletarec” po svoji stari navadi napadel, da smo denuncijanti, toda to nič ne ide, ker se gre za pravico. Mi smo že omenili, da smo pred dvema mesecoma vedli, da je pri jednotni blagajni primanjkljaj, tedaj' so omenjeni gospodje pod-pilsovalci ravno za tisto tudi znali — ako ne bolje, kot- mi, in vzlic temu so bilanco odobravaje podpisali, kar ni samo nepravilno temveč kažnjivo dejanje, katero spada v področje kasenskega sodnika in veliko poroto! Mi želimo, da, bi se vse povoljno izteklo, a nikakor pa ne bomo dopuščali, da bi se z jednotnem, oziroma delavskem denarjem delalo, kakor dela svinja z mehom. Da se je, enkrat krajna S. X. P. Jedrn orta,, ta ponos Slovencev, u-stanovila, je premnogo truda in denarja stalo; požrtavalnih in vstrajnih mož; a da bi pa sedaj ljudje, kojim je prva stvar, da se mastijo in redijo, če prav vse drugo danes ali jutri vrag vzame! tega “Glas Svobode” ne bo nikdar in nikoli dopuščal, dokler bo izhajal! Da pa bo izhajal, to smo prepričani, da bojo za to naročniki skrbeli in če prav tudi vse drugo vrag vzame! Cenjeni čitatelji “Glas Svobode”! Vprašamo, ali zamore jo taki možje, koji vedoma nepravilne račune, kot povsem pravilne pod-pišujejo, še nadalje ljudsko zaupanje nepogojno vživati? Naše prepričanje je, da ne! Kakor hitro se prevara dokaže, je zaupanje pri vragu! Toda, da z gospod Kržetovimi besedami označimo jednota e prvake, moramo tu g. Kržetovo o-ceno zapisati: V “Jednotnem, Glasilu” z dne 15. septembra t. 1. št. 9., stran 8, je v izvanredni seji glavnega odbora 'S. N. P J. med, g. Kržetovem “pojasnovanjem” tudi čitati sledeči odstavek: “...... Nikakor pa ne gre, da bi kdo sodil, kteri sploh še nikdar urada videl ni, o delu, kolko ga jo, in v kolikem času se lahko opravi.” Mi z našega stališča, tej g. Kržetovi trditvi sicer pritrdimo, toda ne brezpogojno. V prvi vrsti se nam dozdeva, da g. Krže tova uradna izobrazba, tudi ni bogsive kako dalekosežna, kajti pri “Vinarski zadrugi” v Pulju, si je sicer “prakso” prisvojil, toda pri S. XT. P. Jednoti tu v Ameriki, se mora nekoliko _ drugače ura d «ati, iu “komarja” uredovati je zopet nekaj drugačnega. — Pa naj d bode, kakor hoče, toda to nam v glavo ne gre, in ne gre, kako, da se more g. Krže s slavospevom obdajati, katerega so mu “zakrožili” gg. Louis Andolšek, Frank Mladič in Frank Bernik, z “Izjavo” v glasilu z dne 17. novembra t. 1. 2. stran! Enkrat pravi g. Krže, da odborniki o uradovanju ničesar ne umejo, a v drugič si pa pusti od “nevednežev” pohvale izrekati o vzornem in preobloženem1 poslu, katero priliko le ti gospodje nezamudijo, da ne bi sami svoja “potna” čela pokazali, ter vskJiknili: “Glej človek — nas, kako smo naporni — natančni!” A, tudi s temi gospodi se bomo še bavili, da jim “la- vorike” po zaslužen ju pristrižemo. Gospoda Amdolška, kot uradnika iSakserjeve bančne filijalke, v Clevelandu, O., g. Bernika, kot bivšega profesorja na neki ehi-caški “Univerzi” in konečno g. Frank Mladiča, kot starega salonarja, kateri ume dovolj računati im ‘presojati’, da jih ne moremo k “nevednim” ljudem prištevati ter so nekoliko urade tudi od znotraj vidiii; tedaj vprašamo: Ali ste omenjeno “Izjavo” iz prepričanja podpisali? Ako da, tedaj koliko daleč seže Vaše prepričanje? Za slučaj pa, da ste “Izjavo” kar tja v en dan podpisali, ste z Vašim podpisom storili, kar se po naše reče: Prevara! Tudi takim gospodom odrekamo zaupanje! To so dejstva, katera jasno kažejo ikako gospodarstvo je pri S. N. iP. Jednoti! Kdo je kriv temu? V prvi vrsti je glavni krivec gospod glavni tajnik, Krže! To je tisti gospod, koji ima debelo kožo, in se ga nič ne prime. V gnjez-dil se je bil pri glavnemu uradu z raznimi obljubami, vse je znal, vse je vedel in vse mu je bila o-tročja igrača! A, kdor mu je vse to verjel, se je prokleto varal. Mi bi imamo izkušnje, smo ko j od pričetka nezaupno g. Kržetovo blebetanje opazovali. Posrečilo se mu je pri konvenciji v La Saile iu pri izvanredni v Chicagi, delegatom toliko peska v oči nametati, da niso znali po kaj so prav za prav na konvencijo prišli. Prišlo jih je bilo nekaj mož, koji so se zavedali ¡svoje dolžnosti. Niso prikimavali, temveč nastopili so kot mora mož na stapati, kadar je potrebno, toda s svojim nepristranskim .možatvom, so si bili lastni grohokopi, ter postali so žrtev tistega absolutoričnega ‘bosa’ kteri sliši na ime: Krže! — Bili so iz Jednote izobčeni, kot ruvarji proti Jednoti a v resnici so bili ruvarji proti nepravilnem in samo-oblastnem postopanju g. glavnega tajnika Kržeta! (Pride še.) IZ WESTMORELAND, OKRAJA V PENNS YLV ANI JI. Ker se v našem okraju nahaja osem društev Slovenske Narodne Podporne Jednote, veže nas dolžnost, da malo spregovorimo o tej naši organizaciji iz katere že zadnji čas kukajo “blagoslovljeni” nosovi in vedno bolj in bolj se čuje o raznih pikantaostnih pri Jednoti, storjene po njenem odboru, katerem sedi na čelu glavni tajnik Fr. Krže, bivši “izdaja-vee” pr e doleta m poginulega komarja. Že dalj časa opazujemo, kako si ti možakarji dovoljujejo mastne plačedzJednotaega Žaklja kateri jim je vedno široko oddrg-njen, mnogo se porabi za veliko nepotrebnih stvari. Za razne ekspedicije, katere pošilja imenovani odbor se porabi skoraj četrtino. Koliko je stal pohod v Milwaukee nad društvo “Sloga”, katero je postalo samostojno in kot tako ni hotelo izročiti Jednoti svoje blagajne, kakor “predpisujejo” pravila, to ne stoji v nobenem1 računu,, pač pa je bilo enkrat omenjeno v “Glasilu”, da je n,ek odvetnik že uzel na račun 50 dolarjev, da z “grdo” prisili omenjeno društvo, da izroči Jednoti blagajno v kateri niti ni bilo morda 50 dolarjev, katere je vzel odvetnik na račun za jedno pot. Seveda to mora ostati* tajno, da bi se društveniki ne zgražali nad takim gospodarstvom. Res, ako prevdarimo prav, ni Jednotni položaj nič boljši, kot je bil pred letom, ko se je Klobučar upiral izročiti odboru blagajno. (Obratno; sedaj je veliko na slabejem. Op. ur.) Tajnik Krže se sprehaja po ehi-caštkih parkih z “¡malenkostno” plačo, nekaj manj kot štiri dolarje na dan, v njegovem uradu se pa leno obira “prepotrebni” pomočnik od “preobilega” del«, za Ktero je tudi malenkostno plačan. Na tak način se bode res moral asesmen.t povišati, $1.25 ne more nikakor zadostovati ako prevdarimo kakšne stroške ima Jednota, ker iz Jednotne blagajne vse gre in sicer na račun onih, kateri asesment plačujejo! Najbolj n,as je razočaral zadnji “Glas Svobode”, ki pravi da primanjkuje pri Jednoti $766.61 za katere oikdo ne ve, kam so izginili; gotovo so posledica “u-zomega” gospodarstva. Na ta način mora iti vse rakovo pot. Ako se pa gospoda malo potipa, začno se sklicevati in zvijati na svojo delavnost in trud, katerega “store” za Jednota. “Jednotima blagajna je zopet par 'Stotakov na boljem”, kriči ob vsaki priliki, v resnici pa je to ravno nasprotno. Jednotna blagajna hira dan za dnevom in po hirala dokler bode Krže in njegovi drugovi na krmilu pri Jednoti. 'Po mojem’ mnenju, kot član e-nega izmed osmih društev Slov. Nar. Podp. Jednota, bi bilo najbolje, da se prej ko mogoče imenovane pijavke zajedno s Krže-tom postavijo na cesto in se izvoli novi glavni odbor, da zopet rod naredi, ako ne,lahko dočakamo, ko bodemo nekega lepega dne izvedeli novico, da je S. N. P. Jednota — bankrotirala vsled slabega gospodarstva glavnih uradnikov. Da se to prepreči naj skrbi kako zaeeslivo društvo oziroma naj se v to svrho vsa društva zjedini-jo, da se izvoli novi glavni odbor in ¡se da sedanjemu zasluženo brco, ker le na ta način je mogoče se izogniti neljubim posledicam. V nadi, da se to kmalo zgodi pozdravljam vse člane S. N. P. J. Član S. N. P„ J. Opomba uredništva: Dopis smo priobčili brez .podpisa na- izrečno željo g. dopisnika, 'toda ime je pri nas na razpolago, ker take dopise brez podpisa ne priobčujemo. Sicer ne urnemo zakaj da g. dopisnik javno ne nastopi, ker bi vsestransko bolje bilo. Ravno izdan! Severov Slovenski Almanah za leto 1009 je sedaj pripravljen za razpošiljafev. Ta kolendarček i-ma 64 strani na katerih so opisana zdravila in kako je ista rabiti v slučajih bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti enega Jeh kolendar-jev pri roki. Vprašajte za istega pri Vašib groeeristih ali lekarnarjih. Dobite ga brezplačno, ako ga pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Pošljemo ga zastonj. Svečani obed. IMi vsi radi posvečujemo praznik s čim primernejšem obedom, in za to se pripravljamo že dolgo ipredno dotični dan pride, ter je tako že vse pripravljeno na ve-.selje. Toda, kaj pa z tvojim želodcem? Ako ni ta tvoj organ v pravilnem stanju, potem tudi ni vredno tolikih priprav za ta o-bed. Ako tvoj želodec noče sprejemati toliko hrane, kot kadar si popolnoma zdrav, rabi Trinerje-vo ameriško zdravilno vino in tabo bodeš dobro pripravljen za svečani' obed. Ono ti bode dalo slast do jedi in vspešno pirebav-nost, ker ne vsebuje nikgkoršne škodljive tvarine ter hitro deluje v vsih slučajih. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jo s. Triner, 61'6—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Demonstracije in rabuke so na vseh koncih in krajih Avstrije na dinevnem redu. V Pragi se ponavljajo . kravali zaradi “bunda” nemških buršev. Nastopala je policija in žandarmerija, slednjič pa tudi vojaštvo, bilo je več ranjenih in mnogo ljudi so zaprli. V Trsta) so bile demonstracije zaradi italjanskega vseučilišča. Tudi te so bile zelo hrupne. V Gradcu so bili pretepi med nemškimi in slovenskimi dijaki. Vlada in merodajne stranke pa nočejo razumeti, da se vprašanja, ki so zrela za rešitev, morajo rešiti in da se s samimi “paliativnimi” sredstvi ne ozdravi tako huda bolezen, kakor je korumpirana avstrijska. Emil Bachman, 580 S. Centre Ave., Chicago Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine. ‘PRESELITEV! 5¡C7¡í Frank Sakser Co. m “Glas Naroda” se nahaja od sedaj naprej v lastni hiši 82 CORTLANDT ST., Í To je tik Pennsylvania železnice, postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice...................... Í t Slovanska Delavska Podporna Zveza Conemaugh Vstanovljena dne Pennsylvania. 16. avgusta 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No i. ConemaUgh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC, ” ” Glavni tajnik: IVAN PAJK. P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ, ” ” Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435 { Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406 Nadzorniki j II- nadzornik: /OSIP CUL/KAR, ” ” I III- ” IVAN GLAVIČ, ( Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa dhni ! 11 ■ odbornik: IVAN SPEND A L, Conemaugh, Pa I III. ” MARTIN PETRIČ, Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ, Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL, ” >> Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa. Cleveland, O. 14. dec. 1908. Prosim amalo prostora, da nekoliko opišem zakaj da sem prijel Za pero. V nedeljo 13. dec. je bil sklican shod v Knavsovi dvorani radi ustanovitve clevelandske Jedno-te. Prišel sem -tudi jaz tja, želeč si slišati in zvedeti, kaj da je vzrok, ker se vse dela tajno ter se me upajo z barvo na dan. Prišlo nas je k zborovanju do 8. ure zvečer približno 70 mož različnega mišljenja. Ob 8. uri je izvoljeni predsednik otvorit shod, 'ter m,am je pojasnjeval zakaj da se gre in zakaj, da je sklican shod. Kmali po tem se je pričela živahna debata po dvorani, ter so se na predlog nekega gosp. Hrvata recitale listine, kako iin pa na kaki podlagi se maj ustanovi Jednota im pa kaki a se sorten t se bo moralo plačevati. Seveda, da je prišlo to do razpravljanja med navzočimi rojaki. Večina jih je bilo zato, da nikakor ni mogoče plačevati tako visokega asesmenta, im to zaradi tega, ker je naše ljudstvo navajeno le na taka društva*, pri katerih se dobiva bolniška podpora. In ko je. bilo povedano, da se namerava Jednota ustanoviti le za slučaj smrti, je nastalo viharno po dvorani, akoravno je tajnik natančno po jasno val, da ako kdo plača n. p. $100 netmore $200 iz blagajne dobiti. Vse je naredilo vtis nekake ne-zaupnosti in to, kakor sem jaz iz-previdel, zaradi nepravilnega sklicevanja shoda. Spoznal“ sem po lepemu govoru nekega gosp. Hrvata, ker jim je povedal, da ako hočejo Jednoto združeno u-ston oviti, da bo imel pravico pristopa vsaki Slovan, naj si bo Slovenec, Hrvat, Srb ali Poljak. Pojasnjeval je, da ni drugače mogoče ustanoviti združeno Jednoto, kakor da se-vsi narodi ->opred posvetujejo v stvari, im da se note m šelej lahko skliče ustanovni shod, •Na to posežem tudi jaz v razgovor in poudarjal, da je to lepa ideja, da bi se že enkrat zamogli zj edin iti, ker le v edinosti in slogi je moč kaj storiti. Tudi sem se izjavil, da sem takoj ud Jednote, ako se ustanovi na pravi podlagi. Resnično je, da bi Ibilo preko-ristmo ako bi se v Clevelandu u-stanovila Jednota na podlagi, kakor je bilo slišati, samo prave voditelje je treba. 'Naposled sem vidil, kako različnega mnenja so bile govorance, eni so trdili to, drugi ono, a večina je bila za to, da nas je premalo >in zakaj da so shod zadnji dan šelej naznanili i.t.d. Kbnečno se oglasim zopet jaz in vprašam g. predsednika, zakaj da imamo list “Clevelandsko A-meriko” tukaj? Svetoval sem, da ker imamo zmožne osebe tukaj, bi bilo koristno, da se naznani v listu, kaj se namerava. Omenil sem tudi, da je v clevelandski naselbini veliko Slovencev, Hrvatov Srbov, sioloh Slovanov in da bi bilo vspešno, da se v listih opiše in razjasni stvar, da obširno rojaki zvedo in ne le samo v enem gnezdu. Gospod predsednik je odgovoril : “Ja veste, ja-ja-ja veste, res smo malo 'bolj tajno delali, in to pa zato, da bodemo kar na tiho- ma ustanovili Jednoto, im potem bodemo ¡pa rekli: Alo, — sedaj pa imamo Jednoto! Sedaj pa le na dan ž njo!’'’ Na to se oglasi mogočni in plemeniti gospod Josip Jarce, rekši: No bodem pa jaz nekaj povedal! In res, ko dobi besedo, reče: “Znano vam je in vem, da se vsaki spominja, kaj da smo brali v par številkah nazaj v tem grdem in umazanem listu “Glas Svobode” — (Dobro! Tudi mi se 'bomo slinastega gospoda? Josip Jarca spominjali ob svojem času, toda po naše. Op. ur.) Kot zastopnik “Glas ¡Svobode”’ mi je bila dolžnost odgovoriti ali ni mi bilo mogoče, ker je nastal hrum, kot na shodu, torej naj odgovorim danes tem potom: Dobro, predobro poznam gospodin mogočnega Jarca, kateri i-ma vedno na jeziku, kadar z nakano propade: “Brez boja, ni zmage!” Da ne bodo govorili in ugibali, kdo da je bil dopisnik zadnjih dopisov v listu “Glas Svobode”, povem' Vam jaz, da je bil pravi vaš pristaš, toda iščite si ga sami. “Glas Svobode”, piše pa za. to, ker je odkritosrčen list in ne strahopetnik, 'kakor so Vaši, pod rimsko komando stoječi, listi. Sicer pa so nekteri možje pri odboru, kojim moram izrečti čast, ker so resno pripravljeni delati za napredek in procvit našega naroda, A g. Jarcu pa rečem danes le toliko, da ako hoče natančno zvedit, zakaj da se on poganja za ustanovitev Jednote, mu bom jaz stališče pojasnil, in akoravno, kot priprost delavec bom še prijel za pero. Povem pa vam danes, dia ako ne'bođete delali javno o taki važni zadevi, ndbodete nikoli dobili pravega zaupanja pri ljudstvu. R. Perdan. Calumet, Mich. 6. dec. 1908 Cenjeni mi “Glas Svobode!’ Da se zopet k tebi oglašam ni ču da; kajti čital sem v tvoji 49 št., d'a je naša goska zletela k vam v Chicago. Saj vendar v Chicagi ni nič toplejši kraj, kakor tukaj sem si mislil; ko pa slišim, da ni šla radi toplote k vam, marveč za to, ker ga je neki severinčan po kljunu telebnil. In ker mu sedaj rana hudo oteka, šel se je .zdravit in dolži nekega “Jburgor-mojštra”, 'kateri pa je popolnoma nedolžen. Goska! Nisi ga pogodila. “¡Burgormojstrov” je tukaj veliko, kateri te iz srca “glaj-hamo.” Ti svoj kljun na dolgim vratu, v vsako mlako vtakneš in potem še po cesti in mirni vodi “žumlpaš”, katero pa niti ti in ne vso “Damije” ne razbrcate. Da ti' svojo skledo ponesnažiš, to je resnično. Vsaki Slovenec na Calumeitu-to potrdi in upamo, da ti bo sv. Jožef dal brco v “čra-po” tam januarja meseca. Da .bodo čitatelji “Glas Svobode” vedli, kakšen naprednjak da si, hočem tu nekaj navesti: Ko je bila konvencija S. Hr. Zv. bila je tudi goska tam, in Zveza se ima zahvaliti edino goski, da so uredili najbolj napredne točke. Eno teh točk tu navedem : Goskin in Džinkov predlog je bil sprejet, “da se vsaki elan Zveze, koji je socialističnega mišljenja, ali pa da je član S. N. P. J. izključi v 60 dneh.” Goska! Zakaj nisi to novico poslal v Chicago, ki si jo nesel takoj po konvenciji v Evening News? Iz Ohicage bi bil gotovo pohvalo nesel dam v svoj in tuji koteč. Zakaj sedaj ne izključuješ člane soc. mišljenja? Ali morabiti še ni zdravnika iz Damlja,, kteri ima nalogo člane preiskava! in tebi poročat, so li socialističnega miši jen j a. Še nekaj bi bil skoraj pozabil. Tisti gosk ar je bil nekoč socijalist, toda skupaj eno leto dni! Stvar je ta: Ker ni mogel pri Josipu tajništvo dobiti1 je rekel: “Sedaj bom pa društvo organiziral za S. N. P. J. in bodem socijalist.” In res je bil eno leto. Ali ni to smeha vredno? Nabiral je člane za nebo društvo, toda ni mu šlo. Kajti vsaki zaveden človek si je mislil: “Kam bom šel s to neumno gosko.” In tako je ostalo, da društva “Goskarjev” ni. Cenj. utod. “Gl. Sv.!” Nikakor ne verujem, da Vam je goska r poslal z onim dopisom svoje ime, marveč mislim, da niti Vaš naročnik ni. Nekoč sem 'bil pri njemu v gostilni, pa pride Vaš zastopnik, te? ga vpraša če bo ponovil naročnino in plačal, a on se je zarežal, da ne, “'ker so- mi list vstavili”. Vaš izastojpmlk pravi, da kako ga ne bojo vstavili, ker že dve leti naročnino dolguješ, a on, ker ga je sram bilo, je trdil da je samo pol leta dob an,, in da je bil list za to vstavljen ker je naročnik na “Proletarca.” Smeha dosti! Vrhuvec. Voščilo. Vsem SLovencom širom Amerike, želim vesele- božične praznike ter srečno novo leto, izvrstne zabave ter boljše čase. Ob jednem prosim za Vaše naslove, posebno tiste koji ste socijalist ič h e ga mišljenja', da tako Sporočim o zasebnem listu “Proletarcu”, ako bo hotel sprejeti, — koliko nas je “zavednih” leta 1908. •Nadalje' se zahvaljujem “sudrugu” Frank Mladfič-u. ker se po Chicagi hvali, da so “oni” i-meli predntost imeti, bot Glasilo ¡Slov. Del. Podp. Zveze v Proletarcu ; kar je tudi istina, a jo odklonili, čeravno je tukajšnd soel. ■klub št. 3, solastnik istega. Ni li tako France? No, to je tudi napredek — nazaj! Če kedo izmed rojakov želi natančnejšega pojasnila, mu drage volje ustrežem. S soc. pozdravom Frank Pavlovčič Delničar “Jugto. Del. soc. Zveze” Conemaugh, Pa., Box 306 KNJIŽEVNOST. Prejeli smo 11. snopič “Svobodna 'Misel'” za imesec novembr it. 1. Vsebeeina je vseskozi zelo zanimiva,-ter jo našim rojakom naj-topljeje priporočamo'. Pripomnimo, da kakor razvidi-mo iz 11. snopiča, stane celoletna naročnina za v Ameriko Kr. 3 in ne Kr. 2.50, ker le ta naročnina velja le za Avstro-Ogrsko. Naročnino sprejema: Upravni-štvo “Glas ¡Svobode”, 597 W. 20. St. Chicago, 111. in stane celoletno 65c. a neposredno1 pri upravni-štvu ‘“Svobodna Misel” v Pragi-Vinogradi, Češko — Austria, pa 3 Kr. V obedveh slučajih je denar z naročito vposlati. Hrvatski Radnički Prosvjetni i Politički Savez v Americi, je pričela izdajati “Narodno Knjižico in smo prejeli 1. zvezek. Knjižica vsebuje ameriški poštni red, posebno z ozirom pošiljatve denarja po Ameriki in v staro domovino; je prav lična in jako pripravna. Cena ji je 3 cente v poštnih znamkah ter se naroči: Mato Bogdan, 606 S. Centre Ave. Chicago, Illinois. Popravek. Podporno društvo “Zvesti Bratje” se ni v Dodson, Md. ustanovilo, kakor je bilo v zadnjič po- mÍQTwv temveč v Garrett, Pa. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA, NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V .NEW YORK in OBRATNO rži? PARNIKI PLUJEÎO IZ NEW YORK A: Oceania........9. dec., 1908 Martha Washington 19. dec.’08 A,*ce..............30. dec. ’08 Laura............. 13. jan.’09 in S<-ta flOVa ?arailia «■ dva vijaka. “Francesca” in Sofie Hohenberg sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta nai-novejsa in jako elegantno opremljena. lujoueimco ter sta naj- Nasa pristanišča so: 1®?* Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko-REKA naim??^niV CsCene teh 0£®1jah ,s° najceneje in imenovana pristanišča SLOVENSKEM^EZiTu * 10 pril3udaa Postrežba; občuje sev Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Zaloga pohištva Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno^velilia izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. V. KOBZINA-tu 580-582 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA •Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence La Savoie .30.000 HP .22.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovicli, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po eenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke V ITALIJO v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Maderc, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki Cuuard Litte. Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni CARMANIA - največji in najlepši parobrod sveta, CAR0NIA, (z dvojnimi vijaki) 666 Ce . ljevdolg, in z 20.000 ton vse binske moči. Dva največja parnika sveta; PAROMA odPbije iz NewYorka, 28. no VHlWltm vembra, 7. januarja in 18. le bru ar ja. Dobra Unijska Gos1ilna,kjcr,e dobi mrzel in gorak prigri-JQS_ StaStOY zek. : Pod vodstvom 650 Blue Island Ave. VelikA Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. WELKY’S Restavracija in gostilna 55 2 Blue Island Ave. CHICAGO vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reed St.. Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA PARMAM A odPIu3e i?- NewYorka 21 vniuimni A januarja in 4. marca. V Ozore, Madera, Gibraltar, Geno< va,Neapol, Aleksandrijo,Trst in Reko Vsi novi in novodobno opremljeni parnik Carpathia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600 ,, Potmania z tO.OOO Ultonia z 10.400 ,, Vse pojasnila daje CUN ARD parobrod« o društvo, L. t. d. F. G. WHITING, Mgr. West, Dept., S. E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO. Kakor tudi vsi lokalni agenti. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in popravlja Josip Jiran 459 W. 18th St. Chicago, 111. IZ STARE DOMOVINE 21 šolskih otrok se je zastrupilo pri Sv. Barbari v Halozah. Neki ■deček je vrgel velik kos bakrenega vitri joda v posodo, iz katere so ¡potem pili otroci vodo. Zdravnik jih je komaj rešil smrti. Krajevne skupine slovenske sekcije “Svobodne Misli” So se ustanovile v ¡Krškem in v Pragi. — 'List '“Svobodno Misel” tiska in e kape dira sedaj tiskarna Lampret v Kranju, uredništvo pa o-stame še nadalje v Pragi. Z vinom je pogasil ogenj. V Thmašiici na. Hrvaškem je pri kmetu Spoljaricu nastal ogenj, ki je grozil, da mo upepeli vse imetje, ker ni bilo vode pri roki. Kmet je odprl vinski sod, v katerem je bito 16 hektolitrov vina in s tem je pogasil z domačimi o-genj. Če se žeja gasi' z vinom, zakaj bi se pa še ogenj ne? Avtomobilistična proga med Trstom, Opatijo in Reko. Spoje-nje Trsta z Opatijo po avtomiobi-li,stični progi, na katero se je mislilo pred več leti, bo kmalu gotova stvar. ¡Sedaj se osigura finan-cielna stran podjetja, katero bo velike važnosti tudi za Reko, ki bo' tako spojena s Trstom in 0-patijo. Konec bojkota pivu na Koroškem. Zdaj je tudi na Koroškem konec bojkota piva. Napovedano zvišanje cene piva se za delav. fcomsumna društva in tovarniške kantine zniža za petino. Odpuščeni pivovarniški delavci se zopet spejimo v službo, drugih ne bodo odpuščali. Leta 1909, 1910 in 1911 'bo zveza piv o varen dala po 1500 K za ponesrečene delavce sporazumno z vodstvom soc. demokratične stranke. Eksplozija. V Petanjcih pri Radgoni je hotel Vogler na svojem travniku urediti drugi studenec za slatino. Tam je bil že precej globok studenec, katerega je pa dal še izkopati globlje. V globočini 40 metrov pa se je naenkrat zgodila eksplozija. Metalo je pesek, premog in kamenje 40 do 50 metrov visoko. Strokovnjaki menijo, da so se nabrali v globočini plini, katerim se je odprl izhod in so bruhali z vso silo na dan. Eksplozije so se ponavljale celih osem dni in se je z velikim trudom in nevarnostjo komaj posrečilo nevarno luknjo zamašiti. “Zur AufkLrung”. Pod tem naslovom je “Kranjska hranilnica” v uradnem listu objavila dne 28. nov., kakor piše1 ‘Slovenski Narod’ lolgovezno vzdihovanje, v katerem se zrcali strah, ki ga ima ta zavod pred zavednim občinstvom. “Kranjska hranilnica” poje1 samia sebi sla\m in se hvali na vse pretege. Ker nam vse kon-fiscirajo, ne moremo te peremija-de po zasluženju pojasniti, vprašamo pa “Kranjsko hranilnico”, kako jamstvo ima za vloge ¿6 milijonov? Razen rezervnega fonda nima prav nobenega jamstva. To govori dovolj. Razveljavljena razsodba ptujskega okrajnega sodišča. Ptujsko okrajno Sodišče je obsodilo nekega slovenskega volilca zaradi prestopka paragraf 15. novega državnozborskega volilnega zakona, ker je na shodu “Štajercijan-cev” zaklical: “Ne pripustim shoda”. Obsojeni, se ni pritožil ter je kazen prestal. Generalna prokuratura pa je na lastno roko Vložila ničnostno pritožbo v varstvo zakona, in naj višji Sodni dvor je razsodil, da je. ptujsko o-krajno sodišče z obsodbo kršilo zakona, ker je za kršenje volilne svobode treba vedno fizičnega nasilja. Zaradi tega se je razsodba razveljavila ter se je obsojeni vkljub ¡prestani kazni oprostil. Uboj. V Gornji Volščini pri Št. Lenartu na Štajerskem sta bila kočarjeva sina Vincenc Ljubeč in Prane Zorec napadena s koli od fantov Jožefa Žmavca, Franca Grafonarja, Alozija Žmavca in Rudolfa Pečovnika. Ljubeč je bil ubit, Zorcu je bila pa strta samo lobanja. Obsojeni so bili Jožef Žmavc na 10, Frane Grafonar na 13, Alozij Žmavc na 7 in Rudolf Pečovnik na 5 mesecev ječe. V Ljubljani je pa Nemec Stanger ■ubil lobanjo Slovenca Stritarju, da vse življenje ne bo zdrav po izreku sodnih izvedencev, pa je plačal samo par kronic! Obsojen sodnik. Pred goriškim okrajnim», so diščem je bil obsojen sodni tajnik Karel Oovacig na 5(1 *K globe oziroma na 5 dni zapora, češ, da je pri neki kazenski razpravi kot razsojajoči sodnik 'razžalil na časti- tožiteljieo Marijo Žuljan rekoč ji: “Kaj mislite, ker ste si dala kapelin. na glavo, da ste bolj pametna, ali ste neumna”. Covacig je 'bil obsojen in oo n turnia c Lam, ker ga ni bilo k razpravi. V drugi instanci je bil pa obsojenec — oproščen! Strašno obtožbo objavlja Mar-janovieeva hrvatska revija “Zvono”. Pred tednom je umrl in -bil v Barajevu pokopan veliki pesnik Silvije Btrahimir Kranjčevič. Med drugim: piše omenjena revija sledeče: “Kranjčevič je ležal šest mesecev na dunajski kliniki. Negovale so ga “usmiljene sestre”. Njihovo usmiljenje je bilo zares veliko. Pretrpel je več operacij, ampak pretrpel ni “božje kazni”. Usmiljenke so mu na vse načine prigovarjale, naj se izpove in sprejme obhajilo. On ni ho- tel. In glej čuda: kateri niso bili več tako čisti kakor bi morali biti, nastalo je gnojenje. Od tega časa je nastopila zadnja smrtonosna faza njegove bolezni. Njegovo stanje se je pohujšalo, usmiljenke so mu pa govorile v lice, da je to božja kazen, ker ni sprejel obhajila ...” • Tudi škof Šarič lovi duše na smrtni postelji. “Proti koncu svoje bolezni” pravi “Zvona” je Kranjčevič prosil in rotil prijatelje, naj drže pope daleč od njega, ker bodo poskušali, da bi ga slabega zvabili na dejanja, ki jih smatra za nezdružljiva s svojim prepričanjem. Nekemu prijatelju je dejal: “Glej, ljudje postajajo pred smrtjo navadno pobožni, jaz pa, čim' več razmišljam;, tem manj morena verovati.” Agonija je nastopila v nedeljo, umrl je^v četrtek. V sredo je prišel škof Šarič k njemu. Prišel je kakor prijatelj kakor je prihajal večkrat, ampak prišel1 je tudi, da bi mu dal zadnje pomazanje. Gospe je dejal, da mora to storiti, ker drugače pesnik ne bo pokopan, in bodo sitnosti. Kranjčevič je ležal brez zavesti. Z nobenim' udom’ ni mogel ganiti. Barič ga je pomazal in mu je položil na nema in nepomična usta križ. Potem se je obrnil in “opozoril”: “Poljubil! je križ”... Nesreče na železnici. Pred Zagrebom sta 1. t. m. zjutraj trčila skupaj dva osebna vlaka. Strojnik je mrtev, več oseb je hudo ranjenih. V Veliki Gorici sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Tudi tam1 je bilo več oseb težko ranjenih. Vzrok je bila baje gosta megla. Boj z medvedom. Dninar Miha Húmica iz Ruske na Moravskem je šel s 13 letnim1 sinom v bližnji gozd po suhljad. Kar sta ju napadla dva medveda. Stari Húmica, mož 62. let je imel sabo sekiro, to je vrgel z vso močjo proti enemu medvedu in ga je tako prepodil. Drugi medved pa je planil na Húmico in ga strašno zdelal. Húmica je poskušal žival zadaviti, toda brezuspešno. Na srečo pa je velikanski medved izgubil ravnotežje in, se str bi jal po strmem pobočju nizdol. Humičev sin je poklical medtem ljudi, ki so smrtno ranjenega očeta ¡nesli domov. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1909 je dobiti s poštnino vred za 30c. Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božic ali novo leto. Naročila naj.se pošiljajo lipravniátvu “Glas Naroda’’, 82 Cortlandt St., New York Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mpgoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate lf TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v ždlodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TEINEE’S Verwi"* REGISTERS O pospešilo dober tek, popolno prebavi] eni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPRAŠANJE.» Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111, «srnam Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom da točim v svoji gostilni zraven Atlas pivovarne razven dobre Ati a sov e pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na >80 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postrežem s prostim mrz-em in gorkem prigriskom dopoldne in lopoldne, a opoldne dajem izvrstno ;os*lo za 15c s kozarcem plve ali ina. IG. F. HALLER, lastnik J. HERMANEK 63 3 Bine Island Avenue. Chicago, III. Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv Gabriel Vouk. sloveaskl krojač v Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da je predel obrt od g. M. Erklailca. ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave. CHICAGO, JLL. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624 626 Bine Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 • Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Kašparjeva Državna Banka, --------vdgal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . $200.000.00 PREBITEK . . $100.000.00 Prva in edina češka državna banka v Chicagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. -J ÜËDAJ JE CAS? Zakaj ne date svojim prijateljem DOBRE SLIKE za božično darilo. Sedaj je čas,da si jih date narediti pri VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-doTico in mineralno vodo. 1SS t IS st. Tel, Canal 6296 Itt 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke ali ženske I8k SOLID GOLD filled z lepo Ukrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne delavcem na železnicah. AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in votne troške, na pregled, in ako ni, kot ——— se tu reprezetira NE •LAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko _lačaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in n**ivezek daruiemo z vsako uro. EXCELSIOR WATCH Co 50B ATHEN/EUM B’LD’G, Chicago Izkušenem fotografu on je mož za to, in čas je sedaj, da podarite sorodnikom in prijateljem lepe slike po nizki ceni. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Plače Ustanovljena l. 1883 —CHICAGO— Phone Canal 287 ■M—*1———•>MWIIW«MWWMMMWWM^mWWWW No. 1005. - Guaranteed under the Food and Drugs Act, June 30, 1906. Lahko se prepričate, da ribanje premaknjenega členko ali bolečih udov radi živčnega revmatizma z zdravilom, kot je odstrani bolezen in vnetje ko so že vsa druga zdravila bila brezuspešna. Tudi izkušnja uči, da je t^ olje boljše mazilo kot katerosibodi drugo. Cena 50 centov. SRHU tt. .n***"*“’49 GAWDS. Kako dobro mazilo j naše Olje, piše gosp. Chas. Coniff, Ashley, Pa., kot sledi: “Prosim, da sprejmete iskreno hvalo za poslano ml Olje sv. Gotharda. Imel sem hudo trganje v nogi, pa po rabljenju vašega mazila samo ŠTIRI dni so vse bolečine izginile.” Zdravniški svet zastonj. Severova zdravila se prodajajo v vseh lekarnah Krepčilo. Prehlajenje. Novo življenje in prenovitev človeškega telesa ter okrepčilo želodca in odstrajenja vseh neredov se dobi pri rabljenju zdravita, ki je res zanesljivo, in to je Prehlajenje se najrajše primeri v zin skem času, Ako se pa ne stvar začne zdraviti dokler še ni hude nevarnosti, potem se ni bati raznih pljučnih bolezni, katere sledijo za prehlajeojem. Severov Severov ŽELODČNI GRENCEC. BALSAM ZA PLJUČA "* Osebe, ki imajo omajano zdravje in oni, ki trpe na slabem želodcu, bodo si veliko opomogle, ako rabijo to toniko nekaj časa poredo-ma. Cena 50 centov in $1.00. je zdravilo, ki še ni nikdar bilo rabljenjo brez uspeha proti kašlju, odstrani bolečine in še-getanjev grlu, prepreči prehlajenje in zabrani nasledicam hndih pljučnih bolezni j. Cena 25 in 50 centov Severa» almanac dobite zasloni, Vprašajte zanj pri lekarnarjih. (2§3)®§i3)tt?3)(2$3)(2?3)© Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove KaT -— —:—poe= . - , jt najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«. blizo 18. ulice Chicago, 111. S I Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico. nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, klobukov, ovratnic,srajc SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za maške obleke. I®“ Oglejte si našo zalogo OBUČE. “@a TEL. CANAL 1198 PC5 umnim Mm Kloboučmd â obchodniđ zbožim vvprjvnvm ZAKÁZKOVÉPRÍaV&rojESE 508-600 7 • ZVLÁlTNl ÏOZOBHOSI BLUE, ISLAND AVENUE Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih drža-vah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem saloonn “Triglav” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. Y zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 611 So, Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, HI Edward Pauch —— gostilničar------- 663 Blue Island Avenue CHICAGO.? GOSTILNA SLOVENSKI DOM NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18 St. Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem Mohor Mladić RAZNO IN DRUGO. Nenasitni erar. V Avstriji in na Ogrskem so začeli študirali vprašainje o ustanovitvi monopola za vžigalice. Italijanske finance. Italijanski državni proračun za leto 1909. izkazuje 30 milijonov* prebitka. Pariška megla. V Parizu imajo tako gosto meglo, da so morali u-staviti promet tramvaja. Zgodilo se je že mnogo nesreč. V ogrskem državnem zboru je trdil) minister Andrassj, da uživajo nemadžarske narodnosti na Ogrskem toliko svobode kolikor v nobeni državi narodi, ki ne vladajo. Moral je pa priznati, da se ne dovoli nemadžarskim narodom nobena politična organizacija. Res, čudne pojme o svobodi imajo madžarski grofi. Čudna konfiskacila. ‘ ‘ Lidove Xov’iiny” so bile nedavno konfiscirane zaradi članka, ki se je pričel “Ko je Marija Antoinetta ...” Sodišče je izreklo zaplembo zaradi razžaljen j a člana cesarske rodbine, dasi je Marija Antoiueit-ta, francoska kraljica, že 115 let mrtva. Žrtve morja. Kolikor se je moglo statistično dognati, je popolnoma izginilo na morju v prešlem letu 28 parobrodu v s 40,792 tonami in, 48 jadrnic s 16.417 tonami. Poleg tega. so dohitele razne nezgode, n. ,pr. požari, trčenja itd. še 288 parobrodov in 133 jadrnic. Ženska, ki živi od časa. Gospića Belvil v Londonu ima edina dovoljenje, da primerja vsak dan svojo uradno preverjeno uro z ono na grenvieki. zvezdami, da po tem sporoči pravi čas londonskim urarjem. To čudno pravico, ki ji nese na leto okrog Id.000 K, je podedovala po svojem očetu, ki Ž'e bil uradnik zvezdarne in si je Lal napraviti izvrstno uro ter s po rho č j o te ure obveščal že pred 50 leti mestne urarje. Šola se zrušila. V Dorošmji ca Madžarskem je bila 200 let stara šola. Morali so strope že podpira-ti s hlodi. Pred nekaj dnevi je krajna oblast poslala poročilo na naučno m ini st e ret v o s prošnjo, da šolo zapre. A pouk se je vendar vršil naprej. Dne 23. nov. pa se je šola zrušila in pokopala pod seboj 50 otrok. Par je mrtvih, nekaj težko, večina lahko ranjenih. — Lepe razmere med “kulturnim” madžarskim narodom! Velike nesreče pri jubilejni razsvetljavi na Dunaju. Večerna 1. t. m. slavnostna razsvetlava na Dunaju je zahtevala mnogo žrtev. Število1 ranjencev še ni znano Mrtvi so trije, med njimi tudi deželni poslanec Holzl. Najhujša katastrofa je bila pri vratih na dvor Ker so ugasnile električne luči, je množica pritisnila proti železni ograji, da so prvi padli čez o-grajo ter potegnili druge za seboj. Zelo mnogo je bito pri tern ranjenih, a deželnega poslanca Holzla so zmečkali, oziroma zadušili. Kmalu nato se je v bližini onesvestila žena predsednika notarske zbornice dr. Maje-rhoferja ter izdihnila še preden je prišlo rešilno društvo. Prdrzen rop. V podružnico komercijalne banke v Novi Pešti so prišli pri belem dnevu štirje z revolverji oboroženi rovarji. Poprej so porezali telefonske žice, izhode pa so za stražili so drugi. Uradnikom so zaklicali: “roke kvišku!” ter enega uradnika, ki ni takoj uibogal so ustrelili. Nato so pozvali ravnatelja, naj jim izroči ves denar. Prestrašeni ravnatelj jim je izročil 48.000 K. Roparji so nato uradnike- zaklenili v sobe ter se odpeljali z avtomobilom. Diplomatična guvernantka. V hiši nekega pariškega diplomata je služila celih 15 let za vzgojiteljico mlada dama. Ko se je deklica,, ki jo je vzgajala, omožila, dobila je guvernantka kot darilo hranilno knjižico s par tisoč franki. Guvernantka je sklenila, da se omoži ter to naznanila potom inserata z dostavkom, da ima nekoliko premoženja. Oglasilo se je več mladih ljudi, med njimi je guvemantki najbolje padlo v oči pismo, ki se je glasilo : “Nisem več mlad, toda želim iskrene in tople ljubezni — ako želite tudi vi ljubezni, delite življenje z menoj. mam' precejšnje premoženje, tako da mi je vaše premoženje popolnoma odveč.” — Dama je takoj odgovorila in v par dneh je prišel eleganten gospod, s katerim' se je guvernantka zaročila. Toda tik pred poroko se je prigo-, dilo tako, da je guvernantka izročila svojo vložno knjižico hranit zaručniku. Od tega dne pa za-ročnika ni bilo več na izpregled. Guvernantka pa ni tekla k policiji, temuč je sedla ter napisala drugi oglas za časopis. V oglasu je naznanila, da osamljena gospodična s premoženjem 50.000 frankov išče moža. In med ponudbami se je našlo zopet pismio : “Nisem več hlad, toda želim si iskrene ljubezni itd.” — popolnoma tako, kakor je stalo v prvem sleparjevem pismu. Guvernanta, je dala po neki prijateljici pisati pismo, v katerem se je odločil kraj sestanka. K sestanku je šla guvernantka z dvema detektivoma. In res je bil “zaljubljenec” stari slepar. Gospodična ga je najprej oklofutala, potem pa ga izročila detektivoma. Dognalo se je, da je bil to najnevarnejši topov, ki je na ta način osleparil že nebroj lahkovernih žensk. Guvernantka je dobila povsem nepričakovano velika nagrado., ki jo je bila pred leti razpisala neka milijonarka, katero je ta slepar na enaki način prevarit. Ne puntajte ljudi. “Kaj ste ravnokar povedali možu?” “Jaz sem mu rekel, da naj se podviza”. “Kaj Vam daje pravico, njemu to reči?” “Jaz ga plačam, da se požuri.” “Koliko mu plačate?” “Tri krone na dan.” “Od 'kod vzamete denar, da ga plačate?” “Jaz prodam opeko.” “Kdo vstvarja opeko?” “On.” “Koliko opeke naredi on?” “Štiri in dvajset mož naredi dnevno 24.000 opek.” “Potemtakem, namesto da bi Vi njega plačali, plača on Vas dnevno sedem do osem kron, da se Vi .potem drznete in mu velite, naj se podvizne.” “Vže prav, toda jaz posedujem stroje.” “Kako ste Vi dobili stroje?” “ Jaz sem prodal opeko in sem kupil stroje."’ “Kdo je naredil opeko?” “Molčite! Sicer mi ljudi spun-talte in oni si bodo potem opeko zase delali!” (Verus iz Angleškega.) Milijone akrov državne zemlje zastonj. Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov. kmetijske zemlje zastonj. Kupiti zamoreš do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, ki o-pisuje vse to zemlje, te poduči kako jo dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in vsebuje načrt- in opis nameravane slovenske naselbine Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovimi; ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600. Knjig izšlo 1000, polovica je prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle. Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri ■državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej. WM. BRUNSHMID, 708 So. 10. St., Minneapolis, Minn. Ženitev! Podpisana želim sb oženiti s .Slovenko, 'bodisi' dielkle ali vdova brez otrolk v starosti od 24 do- 32 let, Jaz sem star 31 let in imam 2 mala otrokla, žena mi j-e* letos umirla, radi' tega potrebujem gospoditnjo in pa mater otrokom. Delam v premoigobopu in še precej dobro zaslužita, Ktero veseli, naj se pismeno pri meni javi. John Bahčič, Box 33, Cumberland, Wyo. DRUŽINSKE RAZMERE AMERIŠKE. Spisal: Viljen Brunshmid. Tri četrtine ameriških otrok je polusinot! Če resno opazujemo razmere delavskih družin po Ameriki, posebno po velemestih, priznati moramo, da je delavski otrok, da je ogromna večina proletarske mladeži, žalibog — 'brez očeta. "Višaj v oziru praktičnega življenja je to neovrgljiva, tužna resnica, a-Ikoravno ima, se ve., tudi v Ameriki, kot povsod1 drugje, vsako dete svojega očeta, kar se rodo-pisja, rodbinskih odnošajev tiče. Mati je obroku delavske obitel-ji vse, med tern ko je glava dru-kine, ko je glava iste človeške skupščine, ki je glavni temelj vsake države, ko je oče, kot tak, le malo poznan med svojo deco. Marsikateri delavski oče primoran je, v sedanjetat ojstro tekmovalnem lovu na vsakdanji kruh, 'zapustiti borno opremljen dom, in od njega odvisne drage, pred-no se odpro v jutru mlade, proseče oči malega sinka in male hčehke, ter se vrne v noči izmu-če'n iz trudapolnega dela. ko je mladina že legla k počitku. Da, slučajev je mnogo v tem, od narave najbogatejše obdarjenem delu sveta, v tej deželi visoko opevane, a tlačane svobode, da je plebejski' oči1 prisiljen bojevati se odsoten od doma po več tednov ali mesecev za najskromnejši obstanek dragih svojcev. Tisoče je revnih, malih otrok v tej zvezni ljudovladi, kateri vidijo v lastnem očetu le dobrotljivega ptuj-ea, ki jih obišče olb nedeljah, obdarivši jih ob časih po priprošnji in priporočilu ljube mame z naj-neobhodnejše potrebnimi stvarmi. Družabni red' dvajsetega stoletja je gnjil. skrajno nečlovešk, in čez vse sramotilen za civilizacijo sedanjega veka, kajti edino družabni zistem je podlaga teh žalostnih razmer v mnogih delavskih družinah. Nejsvetejša 'za-ooved “Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe” je teptana v blato, je pesek v oči zemskim trpinom, kajti beda in tuga razsajate med proizvajalnimi sloji vesoljnega človeštva tako strašno, tako brezobzirno, tako neznosno, da se je le čuditi, da ne pade več glav človeških zmajev,da ne zmanj fca iz površja zemlje več ljudskih ■grozovitežev, ljudskih krvosesov, vsled opravičenega maščevanja svetovnih! delavcev, fizičnih in duševnih. Psi in mačke poživinjenih, propalih ljudskih tlačiteljev žive v izobilju v krasnih palačah, med tem, ko se pridnemu stvarniku človeških potrebščin ne da prilika služiti dostojni kruh; med tem ko se klati nedolžen otrok delavca, lačen in strgan, po nesnažnih, najetih 'zgradbah velemest. Pse in mačke kapitalističnih norcev čakajo 'parkom podobna pokopališča, med! tem ko se vrže človeški trpin v revni “Potter’s field”, kadar se zgrudi v boju za borni obstanek mrtev na isto zetmljo, katero je neskončno usmiljen, neskončno pravičen in neskončno dobrotljiv stvarnik baje zato preklel, da rodi človeškem siromaku — ne bogatinu — vzlic potnih srag na njegovem Vpadlem obrazu osat in trnje, med tem ko žive psi in malčke bogatih, ponorelih' lahkoživcev v največjem razkošju. Da, vnebovpijoča resnica je, da je povprečni delavski mož, v tej marljivi deželi, ptujec lastnim o-trokom. On pozna fizične poteze njegovih otrok; on ve kako zgleda njegov Johnny in Tommy in Mary, a duh njih mu je neznan. On ne ve njih misli, ne ve kaj se uče, on ne pozna njih tovaršije, njih stremljenj, njih nravnosti in njih značajnosti — njih nagnjenja k dobrem ali slabem. Ljubeznjiva, najnežnejša človeška ve'z med očetom in otrokom, ta najslajši čut zemljana — je ■zgubljen. Naravo otroka preiskovati zamore le mati, le njej je ta sledki čut dovoljen, le njej dovoljen je vpogled v najsvetejšo knjigo vsega sveta — v nedolžno srce lastnega otroka. Mati je o-no bitje h kojim se zateče otrok v potrebi, nesreči in tugi; le njej razodene svoje upe ' in bojazni, svoje veselje ih bridkosti. To žalostno razmerje pa ni zakrivila nenaklonjenost očeta do otrok. Predolgi vtrudljivi delavni čas, strašna borba povprečnega proletarskega očeta za Skromne življenske potrebščine, bridki lov na nestalno delo, to so vzroki, ki 'povzročajo te tužne rezmere v mnogih delavskih družinah. Ameriški očetje, domačini in ptujci, vsaj večina njih, delajo za smrt, da je žibljenje njih dragih svojcev kolikor toliko razveseljivo. V Evropi, menda nikjer na svetu, se ne opaža iste požrtvovalnosti, iste ljubezni očeta na-uram otroku,! eapram obitelji, kot ravno v tej bogati zvezni ljudovladi. Oče pritrga, si to in ono; za potrebščine svojih otrok pa poseže z radostjo v na j globokejši kot svojega največkrat praznega žepa, za njih napredek je voljen žtvovati zadtaji krvavo zaslužen in trdo prihranjen cent. 'Očetje, proletarski očetje, imeli so v mnogih slučajih hudo živ-1 jensko borbo že v njih otročjih letih; njih boj za dosego tega kar imajo in kar so, za dosego službe, ki je vir vsaj na jpotrebnejših živ-1 jenskih potrebščin, bil je v mnogih slučajih ljut in srdit. Zato se pa podviza proletarski oče, da preskrbi otrokom kolikor mogoče veselo mladost, da obvaruje svojo deco težkoč, ki so grenile njemu, sinu trpina, že najnežnej-šo otročjo dobo. Vendar je pa delavski oče premalo v dotiki z družino, da hi za-mogel skrbeti za pravo vzgojo svojih otrok. On je primoran žrtvovati večino odsotnega življenja od doma .in dragih boreč se mnogokrat v nevarnih jamah in zaduhlih tovarnah za drobtine, k' padajo raz miz njegovih izkoriščevalcev, alko hoče, da njegovim dragim ne primanjkuje najpotrebnejših življenskih stvari. 'Slovenski mož, slovenski fant, skrbi toraj, da pridobiš čim preje sredstev za osvoboditev sebe, za osvoboditev istih, ki so od tebe-odvisni; skrbi. da dosežeš gotovo jelo in delo za vsaki dan, da dosežeš neodvisno življenje na lastni domačiji, kjer boš lahko deloval doma, v sredini svoje družine, za prospeh in napredek samega sebe in svojih dragih. Naši prvaki, ki so bili že davno pred nami v Ameriki, brigali so se preveč za lastni žep, mesto, da bi narodu, katerega, žalibog, nazivljejo “neumen Kranjc”, da bi rojakom že nred 20 leti, in še preje, pokazali rodovitne planjave, katere je država dajala takrat zemljo zastonj v državah Iowa, Illinois, Indiana in drugih, kjer se d!anes razprostirajo najkras-nejše domačije drugonarodnih farmarjev, ki imajo vsega v izobilju in tisočake v bankah. Slovenci, naš krepki in pridni kmetijski narod, imeti bi morali danes cvetoče frasi vZveznih državah ako bi bil njih zavednejšem sinom' res pri srcu blagor naroda, ne pa, da smo danes povsod prezirani “Austrians”, hlapci narodov. ki imajo manj sebične vodje. Rojaki, državna zemljišča, rodovitna poljedeljska zemljišča zginjujejo vedno bolj iz vladnih rok; a še je čas, skrajni čas, da dobiš domačijo, 160 akrov zemlje od zvezne vlade zastonj. Požuri se, če imaš veselje postati •kmetovalec, svoboden in premožen mož, če želiš postati samostojen gospodar na lastni zemlji, če hrepeniš po domačem veselju, po sladkostih življenja med svojo družino, požuri se, in prečitaj o-glas pisatelja tega članka, ki je na drugem mestu tega delavskega tednika, kateri prižiga luč prosvete in znastva, luč svobode, bratstva in jednakosti med ameriškim Slovenstvom. Z DOLENJSKEGA. Slovenci v Ameriki veste ceniti dobro urejeno bolnišnico. Tudi najboljša oiakrba na stanovanju ne podaja teh ugodnosti in mogočnosti ozdravljenja, kakor novodobno urejena bolnišnica. Za reveža pa je snažna postelj v svetli dvorani, postrežba izvežbanih strežnikov in večja strokovna veda ter izurjenost bolniških zdravnikov nekaj, kar se ne more izvan bolnišnice dobiti. Na Dolenjskem smo bili dolgo brez bolnišnice. 'Pp usmiljenih bratih smo dobili bolnišnico za moške v Kan-dijd pri iNovem-mestu in v Krškem po dobrotljivosti gospe Hočevar. Bolnišnica v Kandiji je velika, toda vendar še premajhna; a bolnišnice za ženske pa nismo i-melii ia naše kmetske in druge ženice so morale v Ljubljano, ako je bilo treba operacij. Ker niso lahko zmogle to drago lefenje in tudi ni bilo večkrat prostora v Ljubljani, so revice dosti trpele. Mnogo je pohabljenosti na tem žemstvu, ko bi bila pravočasna o-peracija rešilna; a tudi tem revicam bo sedaj pomagano. Veliki eneržiji glavnemu zdravniku v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji, dr. Defrancesehiju je šlo od rok in danes stoji v Novem-mestu velika novodobno urejena bolnišnica za ženske, na levem bregu Krke z najlepšim raizgle-dom ob Krki in po okolici. Dosti denarja je bilo treba pripraviti, dosti potov, veliko skrbi je imel ta mož in ima jih zdaj ob otvoritvi, ko še mora biti vse urejeno in uvežbano ter še vedno treba denarja. Dolenjska nima denarnih mogotcev, ki bi le po tisočih darovali, kaj še le po sto tisočih. Naši denarni zavodi so še mladi in nimajo dosti še prihranjenega denarja, dežela je revna, z davki preobložena in ima veliko drugih skrbi. — Tako mora-mo dr. Dcfiran ceSohija občudovati in mu prav od srca hvaležni biti', da nosi to težavno breme in ne omaguje. Pomaga mu zdravstveni svet za novomeško zdravstveno okrožje, ali glavno delo, glavno skrb slonela je na ramah dri Defranee-schija in še sloni. Dolenjska ima hiti temu 'zdravniku hvaležna v marsikaterem' oziru, ali z novo bolnišnico pa še polsebej. — Bog ga živi! Novodobna kuhinja. “Kako se imenuje sočivje, Rezika” — Kuharica: “Tega ne vem, kajti odkar obiskuje naša gospodiču a gimnazijo, ima vsaka reč latinsko ime . . . poprej je bila to špinaža!” Bera. Gospod! župnik: “Kdaj pa mi pošljejo oče obljubljeno sviue” — Jožek: “Ga ne bodo dali, ker je zopet izdravo! ’ ’ Ako Ti je list “Glas Svobode” všeč, nriporoči ga prijateljem in znancem; ako Ti pa ni no volji, povej nam! Upraništvo “Glas. Svo.” Vino v preteklih časih. Že o