? » v BRIVCEV KOLEDAR 1 za leto 1900 1 Velja 30 nvč. Priloga »Brivcu 44 . Brivcev koledar za leto 1900 Cena 30 n v č.; po pošti 35 n v č. T R S T Založila Tiskarna konsorcija ,,Edinosti 11 , Izdajatelj upravništvo „Brivca“. 1900. V Avstriji iz grofa postati minister, ni težko. ni lahko ! Ali avstrijskim narodom ministrirati Leto 1900 je navadno leto, ima 365 dni ali 8.664 ur in ravno toliko noči — seveda samo za solidne ljudi. Po Falbu bi moral biti vsak doma v sledečih kritičnih dnevih: 1. in 31. januvarja, 14. tebi■uvarja, 1. in 16. marca, 25. in 29. aprila, 14. in 28. maja, 13. m 27. junija, 12. m 26. julija, 10. m 25. avgusta, 9. in 23. septembra, 8. in 23. oktobra, 7. in 22. novembra 6. in 22. de¬ cembra. — V teh dneh se morebiti prigode: huda vremena, potresi in nesreče v rudokopih. Ako bi se bil Falb zmotil za kateri dan tem bolje. Letni vladar je Merkur. Merkurju je med vsemi planetarni najbolj vroče, ker je najbližji solncu. — Kedo bi mislil, da kar čepi pri solčnem ognjišču. Kadar mu je najbolj mraz, se približa do 46 miljonov kilom. a kadar mu je vroče, se odmakne celo za 69 milj, kilom. Na Merkurju traja leto samo 88 dni ; pa tudi dan je tam ravno tako dolg. Iz naše zemlje bi zmasili ravno 30 Merkurjev. Merkurja vidimo samo kedar solnce zahaja in ako ni oblačno. Letni časi. Spomlad nastopi: 21. marca ob 2 urah 44 min. zjutraj: poletje: 21. junija ob 10. uri 45 min. zvečer; jesen: 23. septembra ob 1 uri 25 min. zvečer; zima: 22. decembra ob 7 uri 47 min. zjutraj. Ekliptika. Naša zemlja, ki v velikem ekliptičnem krogu teče okol solnca, pride na svojem potovanju mimo dvanajsterih zvezdnih skupin in sicer: spo¬ mladi teče mimo ribe, ovna, vola; v poletju hiti mimo: dvojčkov, raka, leva; na jesen beži mimo.- device, tehtnice, škorpjona: po zimi plava mimo: streljca, kozorožca in povodnega moža. Solčni in lunini mrki 1 900. I. Popolni solčni mrk dne 28. maja. Mrk prične ob 1 uri IS min. zvečer. Mrk konča ob 6 uri 41 min. zvečer Pri nas se ta mrk bode le malo opažal. H. Obročasti solčni mrk dne 22. novembra. .Mrk prične ob 5 uri 25 min. zjutraj. Konec mrka ob 11. uri 25 min. zjutraj. III. Delni lunin mrk dne 13. junija. Začetek ob 4. uri 36 min. zjutraj, konec mrku ob 4. uri 36 min. zjutraj. Luninega mrka ne bode videti pri nas. — V - Ruski: Janvarj Poljski: Styczen Češki: Leden Hrv.: Siečan Dolgost dneva. Od 8. ure 22 min. do 9. 23 min. vzraste dan za 1 uro 1 min Nebesna znamenja. • Mlaj 5. dne ob 2. uri 57 min. zvečer ) Prvi krajec 8. dne ob 6. uri 45 min. zj. @ Ščip 15. dne ob 8. uri 45 min. zv. g; Zadnji krajec 24. dne ob 58 min. zj. 0 Mlaj 31. dne ob 2. uri 28 min. zj. Jaimr aii jrosinec (I. mesec ima 31. dnij.) — VI — Ruski: Febralj Fehravar aii svečan u “ r Poljski: Luty „ . Hrv.: Velj ača J J II. mesec ima 28 dni. J VII c Češki: Brezen Hrv.: Ožujak Ruski: Martj Poljski: Marzec Dolgost dneva. Od 10. ure 58 min. do 12 ur 44 m. Dan vzraste za 1 uro 46 min. Nebesna znamenja Mlaj 1 dne ob 12 uri 31. m. opol. Prvi krajec 8 dne ob 6 uri. Ščip 16. dne ob 9. uri 17. m. zj. Zadnji krajec 24. dne ob 6.42 m. zj. Mlaj 30. dne ob 9. uri 36 m. zv. Marec aii sušeč III. mesec ima 31 dnij. - vin - Ruski: Aprjelj Polj. x Kwiezien April aii mali traven (IV. mesec ima 30 dnij) Češki: Duben Hrv.: Travanj — IX Ru,k i: Maj Jjgj j[j {jjfJH Češki: Kvčten Poljski: Maj , T . , ... Hrv.: Svibanj J (V. mesec ima 31 dnij.) J Nebesna znamenja Dolgost dneva : ) Prvi krajec 6. dne ob 2. uri 44 m. pp. , Od 14 ur 28 min do 15 ur 45 m. © Ščip 14. dne ob 7. uri 48 m. pop’ , Dan vzraste za 1 uro IG m. C Zadnji krajec 21. dne ob 9'36 m. zv. • Mlaj dne 28. dne ob 3. uri'55 m. pp. Vidljiv popolni solnčni mrk. Ruski: Julj Polj.: Czertviec Junij aii rožnik (VI. mesec ima 30 dni) Češki: Cerven Hrv.: Lipanj C Dolgost dneva. Od 15 ur 45 min. do 16 ur 0 min. Dan vzraste do 21. za 16 min. ter pade do zadnjega za 1 min. Nebesna znamenja. Prvi krajeco. dneob ob 8 uri 4 m.zj. Sčip 13. dne ob 4. urah 44 min. Nevidljiv delni lunini mrk. Zad. krajee 20. dne ob 2 uri 3 m. zj. Mlaj 27. dne ob 2. uri 33 m. zj. — XI — Ruski: Junj Poljski: Lipjec Julij aii mali srpan (VII. mesec ima 31. dnij.) Češki: Červenec Hrv.: Srpanj XII Ruski: Avgust Polj. : Siferpien Avgust alt. Teiilti srpan (Vlil, mesec iina 31 dnij). Češki: Žari Hrv.: Kolovoz Nebesna znamenja. ) Prvi krajec 3 dne ob 5. uri 51 m. zv. ® Sčip 10. dne ob 10. uri 35 min. C Zad. krajec 17. dne ob 12 uri 52 m. • Mlaj dne 25. ob 4. uri 58 min. Dolgost dneva. Od 15 ur 1 min. do 13 ur 27 min. Dan se skrči za 1 uro 34 min. XIII Ruski: S e p tj a b rj Sejisiier ali Kimovec čeai: m Polj.: Wr/.sien . , .. Hrv.: Rujan IX. mesec ima 30 dnij J XIV c Ruski: Oktjabrj Pij. : Pazdziernik Nebesna znamenja. krajec 1. dne ob 10 uri 16 m. 8. dne ob 2 uri 24 m. pop. krajec 15. dne ob 10 uri 56 m. 23. dne ob 2. uri 33 min. pop. Češki: Hijen Hrv. IJstopad Dolgost dneva. Od 11. ure 39 min. do 9 ure 57 m. Dan se skrči za 1 uro 42 min. Prvi S čip Zad. Mlaj . r Prvi krajec 31. dne ob 2 uri 23 Oktober au vinotok X. mesec ima 31. dni Ruski: Nojabrj Novsmter ali Hstojafl Polj.: Listopad (XJ megec jma gQ Češki: Listopad Hrv. : Stud eni Solčni vzhod ob 7. uri 2 m. — zahod ob 4. uri 26 m. - XVI - Ruski : Djekabrj Polj. ( irudzjen December aii noileii XII. mesec ima 31 dnij. Češki : Prosinec Hrv.: Prosinac Solnčni vzhod ob 7. uri 47 m. — zahod ob 4. uri 5 m. II. ZA VSE STANOVE. XIX Avstrijski LloycL Lloydov arsenal leži na severnem bregu miljskega zaliva. Poslopje je 600 metrov dolgo in 200 metrov široko. V arsenalu je 14 delavnic. V teh se izdelujejo vsakovrstni stroji, priprave in orodja, potrebna pri sestavi parnikov. Poslopje in vse delavnice so razsvetljene z električno lučjo, katero je vpeljal sedanji vodja vitez Kodolič. Delavnice so razdeljene v oddelke. Tako imamo 3 oddelke meha¬ nikov, 3 oddelke mizarjev, 3 oddelke kotlarjev na železo in en oddelek na kotlovinb. Dalje sta tam 2 livarni : ena topi železo, druga pa bron; eden od¬ delek mizarjev za modele; po eden oddelek tapetarjev, blazinarjev in kleparjev; po en oddelek barvarjev, slikarjev in enakih del. Vsaka ime¬ novanih 14 delavnic in kovačie ima po 2 nadzornika— ,,kapo“, pa raznih pisarjev in uradnikov v ravnateljstvu skupno blizo 400. V arsenalu so tri velikanske zaloge; v teh je naloženo železa, medenine, kotlovine, jadra in raznovrstne drobnarije, kakor tudi oprava in pohištvo : vse uže zgotovljeno in pripravljeno za parobrode. Llovdov arsenal ima na prostem dva „doka“, večjega in majšega. ,,Dok“ je močno obzidana, globoko sko¬ pana kotlina, v katerej se stari parniki popravljajo. V dok se pride po stopnicah. Ta je navadno poln vode. Ko pripeljejo vanj parnik, zapahnejo velikanska vrata za njim. Zdaj začno razne sesalke ali pumpe vodo trebiti iz doka; v dveh urah je kotlina popolnoma prazna in suha. Zdaj pregledajo razni mojstri parnik ter ga začno popravljati in »flikati«.. Kadar je parnik „na mestu“, odprti se vhodna vrata in voda pre¬ plavi dok ter vzdigne parobrod na hrbet. To se zgodi v treh četrtih ure. Lahko je zdaj vsako laclijo speljati na odprto morje. Avstrijski Llovd teše ladije samo za svojo družbo in torej za lastno potrebo. Danes šteje nad 80 parobrodov razne hitrosti in velikosti. Tu naštejemo približno, koliko potrebnega moštva rabi vsak brod: Maši- nistov ima od 3 do 6, celo brodovje blizo 400. • Kurjačev je na velikih parnikih celo do 16. Vzemimo srednje število 10; potem bi bilo na Llovdovih parnikih 800 kurjačev, dalje 800 navadnih mornarjev. Kje je pa še drugo moštvo, kapetani prve in druge vrste, postreščeki, ku¬ harji i. t. d. Največji Llovdov parnik je danes •„F r a n Ferdinand". Dolg je 130 metrov ter nese 6000 tonelat; tonalata je 10.000 kilogramov. Za ta prevoz bi bilo treba 600 vagonov. On ima dva velika kotla, katera merita vsak po 6 metrov širokosti in 12 metrov dolgosti. Vsak kotel teži 82 tonelat. Da se tak „kotliček“ vkrca na brod je, treba posebnih. rok. Arsenal ima velikega „žerjava“, tako ga zovejo Rusi, Nemci pa ,,Krahn“. Ta „žerjav“ prime z močnim kljunom trdno obvezani kotel, ga vzdigne ter ga polagamo posadi v parnik na določeno mesto. „Kina“ se bode zval še večji parobrod, ki bode nesel 10 tisoč tonelat. Za tega se že delajo priprave v arsenalu. Zdaj preglejmo še delavsko moč, delavni čas in plačilo v Llov- dovem arsenalu. V arsenalu dela od 1500 do 1800 delavcev. Delavni čas traja od 7 zjutraj do 4% popoludne, in to skoz pet mesecev. Od 6 1 /., zjutraj do -1popoludne pa sedem mesecev. Počitek traja samo od ll 1 ^ do 12. ure. Plačilo- je sledeče : la d j e s t a v c i, ki delajo deloma v delavnici, deloma v ladjatesal- nici so: kotlarji parnikov, dobivajo 1.30 do 1.60 gl, dnine; kot¬ larji kotlov (delajo samo v delavnici), dobe 1.50 do 2 gl.; kar p en tiri od železa in od lesa in tesarji (kalafai) dobivajo tudi po 1-50 do 2 gl.; l i v a r j i : 1’50 do 2 gl.; mehanik a rji: 1'70 do 2’20 gl.; m o d e 1 i s t i: 1'70 do 2’20 gl.; mizarji 1’30 do 1’80 gl.; kleparji: 1'40 do 1’70 gl.; tapetarji in barva rji: 1’30 do 1’80 gl. vežbenci od 14 leta naprej dobe 20 novč. in više. težaki dobe 1'24—1'34 do 1’40 gl. žagarji in zidarji 1'24 do 1’50 gl. Razun teh je še mnogo delavk blazina r k, j a d r e n k, šivilj, p e r i c in drugih. Te dobe 80 nov. do 1 gl. na dan. Mojstri (kapo) v delavnicah dobe mesečnih 100 — 150—200 — 300 gl. Podmojstri: 80 do 100 gl. Straže so civilne in v posebni obleki, teh je 9 dnevnih in 9 po¬ nočnih ; dobe pa po 41 gl. na mesec in tudi obleko. Avstrijski Lloyd je pred leti dobival največ železja iz Engležke, danes pa rabi ponajveč štajersko in češko. — Te podatke smo hoteli napisati v pojasnilo onim, ki bi iskali delo v tržaških ladjotesalnicah. XXI Izvadek iz pravilnika na železnicah v državnem zboru na Dunaju zastopanih dežel. P repi r in vsako nasprotje (§ 3.) med občinstvom in osobjem na železnicah se rešuje pri načelniku postaje; med vožnjo pa po glavnem sprevodniku ali kondukterju. Reklame ali p r i t o ž b e (§ 4) se prinašajo ustmeno ali pis¬ meno. Pismene pritožbe se lehko unesejo v pritožno knjigo, katera leži na vsaki postaji. — Pritožbe morajo biti prav natančne, navesti je če mogoče ime osebe, številko in posebne znake. Pristop v postajne prostore (§ 5.) je prepovedan občinstvu ; dovoljen je samo železničarjem. Prevoz ose b, ž i v ali in stvari (§6.) se ne sme za- braniti, ako prevoz odgovarja predpisom; izvzeti so oni slučaji, kjer bi bilo potreba posebnih priprav, ali je vmes posegla izredna višja sila. — Cene p r e v o z a (§ 7.) se računajo po ceniku ali tarifi, katere so na vseh postajah javno izstavljene. — Blagajna mora sprejeti vsak denar, ki ima ta čas veljavni kurs v Avstriji. — Otroci do 4 let, ki ne potrebujejo prostora za se, so voznine prosti, za otroke nad 4 leta, do zvršenega desetega leta, se plača polo¬ vica (č>0°/ 0 ) voznine. — V slučaju dvombe razsodi višji želez. ■ uradnik, službujoč na istem mestu. — (§ 11.) Napoved celih vlak o v (§ 13.) se sprejme le, ako so na¬ povedani vsaj 30 minut pred odhodom vlaka. Plačati je vse napovedane prostore, če tudi ne bi bili slučajno zasedeni. — Tudi ne sme vstopiti več oseb, kakor je bilo prostorov plačanih. — Pravo do sedeža. Vozni listek daje pravo za sedež v istem razredu le, dokler so še prostori na razpolago in niso že vsi zasedeni. — Dovoljeno je tudi v takem slučaju premeniti razred in zahtevati po¬ vrnitev razločka v ceni. P r e m e n j a v a listkov nižjih razredov v višje ali nižje raz¬ rede, kakor tudi na druge postaje, se dovoljuje potnikom, ako to zahtevajo vsaj 5 minut pred odhodom; seveda je treba doplačati razliko ali dife¬ renco. — To velja pa le za listke, kateri niso dobili luknje — in dokler so v dotičnem razredu še prazni prostori. Ženske, katere potujejo same, je treba vkrcati na zahtevo sku¬ paj v en voz. — (§ 17.) — Kajenje je v prvem razredu dovoljeno le za slučaj, da to vsi navzoči potniki dovole. V drugih razredih je dovo¬ ljeno kaditi, tudi če prisotni dovolijo. — (§ 18.) Vozni listi, izdani za določen vlak, postanejo veljavni tudi za drugi vlak v istem dnevu ali prihodnji dan, samo ako je listek potrdil na- XXII čelnik postaje. - - To velja tudi za slučaj, da je vzel kedo listek z na¬ povedanim dnevom, pa se želi šele drugi dan odpeljati, naj se prijavi načelniku. — Ako se v tem slučaju hoče rabiti vlak višje vrste — se doplača; ako se pa želi odriniti z vlakom nižje vrste — naj se zahteva vrnitev razločka. — (§ 19.) Bolne osebe ali take, zaradi katerih se iz družili vzrokov no¬ čejo popotniki voziti, se morajo odstraniti za slučaj, da se istim ne more prirediti poseben oddelek na vlaku. — Ako bi take osebe ne marale voziti se dalje, se istim vrne ostala voznina in prevoznina za blago. — Pretrgati v o ž n j o je le onim dovoljeno, ki imajo listek za tja in' nazaj, pa samo enkrat. — Kdor se med potom ustavi, mora dati listek načelniku v podpis, da obdrži nadaljno veljavnost. — Vračilo voznine sme zahtevati tisti potnik, kateri bi imel zasesti drugi zvezni vlak, da pride do cilja. Ako ne najde vlaka se mu mora na zahtevo povrniti ostali del voznine, — pa samo za slučaj, ako se je do takrat vozil nepretrgano na istej črti. -- Dotični potnik je ob¬ vezan, svoj listek pokazati načelniku zadnje postaje kakor tudi načelniku prve oziroma one postaje, kjer ni dobil zveznega vlaka. Oba načelnika morata dati svoj »videl«. Psi in druge ž i v a 1 i (§ 27.) V voz ne sme potnik jemati seboj psov in drugih živali, izvzemši male psičke, katere se lehko drži na naročju, ako niso sopotniki temu nasprotni. Izredno se dovoli lovcem vo¬ ziti se s svojimi lovskimi psi, pa le takrat, ako sta lovec in pe. v loče¬ nem prostoru. — Druge pse se zapira v posebne prostore, ako so isti še na razpolago. - Pri oddaji psov dobe potniki listek, katerega mo¬ rajo ob prihodu izročiti, da dobč svojo žival. Železnica ni primorana varovati živali, ako se iste ne rešijo takoj po prihodu na določeno postajo. — Kovčki in drugi drobi ž, kar se lahko nosi v rokah, se sme vzeti seboj, ako ne nadleguje potnikov posebnim duhom in ni v na¬ sprotju s carinskim in redarstvenim predpisom. Kdor nese kaj seboj, mora isto sam varovati, da ne zgine v tuje roke. (§ 28.) Nevarne reči in izdelki, ki se lahko vnamejo, kakor tudi nabite puške, strelni prah in enako, so prepovedane. Sprevodnik sme pre¬ gledati prtljago. Za vsako nezgodo in nasledke, ki bi se pripetili po pre¬ povedanih tvarinah, je odgovoren nositelj istih. — Lovci in javni redarji smejo imeti seboj orodje, puška mora biti vselej obrnjena navzgor. (§ 29.) Potna prtljaga se smatra navadno samo to, kar potnik rabi na poti : kovčki, vreče, pletenice in obleka. Izredno se dovoli tudi druge reči jemat, v osebni vlak, ako so zato pripravni. Tudi je dovoljeno seboj vzeti male živalice v kletkah i. dr. Prtljaga, katera ni trdno in varno zaprta in spravljena, sme se zabraniti. XXIII Prtljaga se oddaja vsaj četrt ure pred odhodom železniškemu spre¬ jemnemu uradu, za kar se dobi potrdilo. —. Potnik ima pravico zahte¬ vati takoj po prihodu na določeno štacijo svojo prtljago. Ako se isti ne vzdigne v 24 urah in vozovi v teku 2 ur, mora pošiljatelj plačati takso za shrambo. Ako pride voz na postajo ob 6. uri zvečer, ga obdrže še do druzega dne do šestih brezplačno. — (§ 33.) Železnica je odgovorna za sprejeto prtljago po obsto¬ ječih pravilih. Ona je prosta odgovornosti, ako se v osmih dneh ne reši shranjeno blago ali prtljaga. Za pozabljene ali zgubljene reči je železnica odgovorna za odškodnino samo v slučaju, ako se dokaže, da je bilo temu vzrok železniško osebje ali železnica sama. — (§ 34.) — Manjkajoči kosi prtljage se po treh dneh smatrajo zgubljeni; če se pa je zgubljeno blago našlo, se išče gospodarja, ako je železnici znan njega naslov. Pravica do odškodnine zapade po sprejetju blaga po sprejemniku. Isti gospo¬ dar prtljage ima pravico zahtevati svoje reči v teku 30 dneh po prije¬ tem naznanilu, vrnivši dobljeno odškodnino za njo. — Prevoz mrtvih se mora javiti saj pest ur prej načelniku postaje; na malih postajicah pa vsaj 12 ur prej. S p rej e m p r e v o z n e g a blaga. Železnica ni primorana sprejeti blaga, katero ni »imbalirano«, to je primerno spravljeno in za¬ vito. Le v izrednem slučaju se tako blago sprejme, a to mora biti pismeno izjavljeno v posebnem listu ali formularju, katerega hrani vsaka postaja. Blago, ki se po teži ali velikosti ne more prevažati, in stvari, ki spadajo v poštni prevoz, kakor tudi važne listine ali dokumenti, bi- serji, zlatenina in eksplozivne stvarine se ne sprejemajo. Vozni list. Vsako pošiljatev mora spremiti vozni list, kakor- šnega dobiš, po tobakarnah in v drugih zalogah, popolen po predpisu ; naslov, vsebina, marka, vrednost, teža in zadnja pošta. Vozni list mora nositi pečat železniške uprave. — Pošiljatelj ali špediter mora za slučaj, da je blago obvezano na ca¬ rino, priložiti vse potrebne listi, voznemu listu. Železniška uprava ni ob¬ vezana pregledovati listinine ali so pravilne ali ne, ali odgovarjajo predpi¬ som; nasprotno pa je pošiljatelj odgovoren za vsake morebitne škode in kazni, ki bi utegnila povzročiti pošiljatev. — P o š i 1 j a t v e po b r z o v 1 a k u, se morajo zročiti s posebnim voznim listom, kateri nosi zgoraj in spodaj rudeči trak. Termin ali rok izročitve. Železnica je odgovorna za škodo, katera je nastala vskd zamude izročitve blaga v omrežju svojega ozemlja imenovanem v voznem listu, ali po sprejemnikovem osobju, ali po plačanju voznine le tedaj, ako se zahteva za odškodnino vloži tekom osmih dnij po iz¬ ročitvi blaga oziroma po plačanju prevoznine. Ako se blago ne sprejme in ako se prevoznina ne plača, ugasne vsako zahtevanje po predpisih po enem letu. — Izjava se mora zvršlti od interesenta o pravem času — da ohrani veljavo, in to na naslovnej strani police, kateri je v listini zato določen, eventualna vsota mora biti vpisana z besedami po pošiljatelju (§ 84. 85. 86. in 87.) Primorano jamstvo za zgubljeno ali pokvarjeno pošiljatev. Smatra se zgubljena pošiljatev še le trideset dni po onem času, ki je bil določen za izročitev blaga. Samo za zgube ali poškodovanja, katera pri sprejetju niso bile vidljive, zamore se smatrati železnico odgovorno za jamstvo tudi po spretju blaga in izplačanju prevoznine, ako se je zahteva za odškodnino vložila pismeno na železniško upravo v teku štirih tednov. Tej reklamaciji ali zahtevi je treba priložiti vse dokumente, ki dokazujejo vrednost blaga, in če se je blago že sprejelo, mora se priložiti ob enem vozni list. — (§ 75., 76., 77., 78., 79. itd.) Nekoliko o delavskih službah na c. kr. skladiščah v prosti luki v Trstu. Prosta luka v Trstu je v onem delu pristanišča, ki se razteza od ribjega trga proti severu skoraj do Barkovelj. Ta prostor je ograjen ali obzidan. Tu se nahajajo javna skladišča, v katera skladajo po morju uvo¬ ženo blago, namenjeno večinoma za daljno pošiljatev po železnici v no¬ tranje dežele, ali pa blago pripeljano po železnici iz notranjih dežel ter namenjeno v daljne prekomorske kraje. V teh javnih skladiščih opravljajo službo težakov stalni delavci in dninarji. Stalni delavci so združeni v zadrugi pod imenom: ,,Zadruga te¬ žakov c. k. glavnega carinskega urada in c. k. skladišč v Trstu“. — Tej ,,Zadrugi“ stoji na čelu en predstojnik, kateri • zastopa zadrugo pred ravnateljema c. kr. carinskega urada in c. kr. skladišč, katerim je za¬ druga podrejena. Upravo ,.Zai(ruge'“ preskrbuje pa oskrbnik c. kr. glavnega carin¬ skega urada z njemu podrejenimi uradniki. Stalnih delavcev je 375, ki šo tako razvrščeni: 1 predstojnik, 1 namestnik predstojnika, 18 glavnih težakov, 146 tehtničarjev, XXV 209 delavcev. 1 i vsi so zapriseženi služabniki in dobivajo po štiriletnem nepre- nehanem službovanju stalnost v zadrugi, in imajo po desetletni službi, ako. so za delo nesposobni, pravico do pokojnine (penzije). Glavni težaki imajo letno plačo od 700—1000 gld. — tehtničarji ali vagarji dobč tedensko plačo po 11, 10, 9.00, in 9 gld. Delavci imajo tudi tedensko plačo po 10, 9’00, 9 in 8 gld. Po sedanjih predpisih more tehtničar postati le tisti, kateri izkaže s spričevalom, da je prestal izpit tehtničarja pri e. kr. merskem uradu (Aichamt) in je zadostno spreten v pisanju in računstvu. Iz tehtničarjev se izbirajo glavni težaki. Za vstop kakor stalen delavec v omenjeno „z a drugo" je pred¬ pisano, da je dotični a) avstrijski državljan, b) popolnoma zdrav in krepak, c) starosti ne pod 18 in ne nad 40 let in d) dobrega obnašanja. V področje ,,zadruge težakov" spadajo vsa dela nakladanja in raz¬ kladanja blaga v prosti luki in nekoliko tudi pri carinskih ekspositurab v stari luki, posebno pa: izkrcanje blaga iz parnikov v skladišče (Pri tem delu velja samo delo na suhem in ne na parniku. Delo na par¬ niku je y rokah drugih podjetnikov.) Dalje nakladanje blaga iz skladišč v vagone ali pa na vozove, razkladanje vagonov v skladišče ali na par¬ nike. Ker ,,Zadruga" sč svojim stalnim moštvom ne more vsega dola zmagovati, sprejema po potrebi dninarje. Za nekatera dela pa ima po¬ godbo tudi z nekaterimi posebnimi skupinami delavcev, kateri prevzemajo dela na k.mtrakt (kontratisti). Včasu silnega in večjega dela vzame ,,za- d r u g a" poprečno po 200 do 300 dninarjev na dan-. Ti so uvrščeni v 25 skupin vsaka po 20 do 25 mož. — Te lelskupine (grupe) se vr¬ stijo v delu, n. pr. en dan dela prvih deset skupin, drugi dan pa na- daljne skupine in za slučaj, da nadaljne skupine ne zadostujo, se prične zopet s prvo in tako naprej. Dninarji so plačani po 1'60 gl. na dan, ter dobe na dan tudi 2 nč. za bolnišno blagajno. Ako želi kdo biti upisan kakor dninar v skupine (grupe), mora prinesti delavsko knjižico in to mora najpoprej pokazati policijskemu inšpektorju v novej luki. Policijski nadzornik potrdi v tej knjižici, da se dotičnega lehko vzame na delo. — Potem dobi še le delavec potrdilo od „Z a d r u g e", da se vpiše v bolniško blagajno, ako ni bil že poprej vpisan. Ko je bil vpisan v bolniško blagajno, potem še le se ga vpiše v grupo ali skupino, ter se mu naznani število skupine, h katerej bode spadal. Njemu je skrb, da vč, kedaj njegova skupina dela in kedaj ne. V jesenskem in zimskem času delajo skoraj vse skupine vsaki dan. XXVI V Trstu imamo dve slovenski bolniški blagajni: Delavsko podporno društvo v ulici Molin piccolo št. 1. pri veliki pošti in Tržaško podporno in bralno društvo na Stadion št. 19. Kakor je bilo prej omenjeno, ima Z a d r u g a za nekatera dela n. p. nakladanje in razkladanje vagonov in druga dela, pogodbo z neka¬ terimi delavskimi skupinami (kontratisti), kateri so plačani po toliko od vagona. Teli kontratistov je pet skupin po 20 do 40 mož v sleherni skupini. Razun dninarjev v skupinah in kontratistov najema Zadruga tudi dninaije za izkrcavanje blaga iz parnikov, te je za delo na bregu (rivi) in na molu. Ti dninarji so plačani kakor oni v skupinah. Vsaki dninar mora biti vpisan v eno bolniško blagajno in mora, ako pride na delo, imeti seboj knjižico bolniške blagajne, drugače se ga n e sprejme na delo. Delavec, kije zaostal s p 1 a č i 1 o m v bolniški blagajni za več ko štiri t e d n e, n e s m e biti s p r e j e t n a delo. Delavci pa, kateri se vpisani v tržaški okrajni bolniški blagajni (cassa distrettuale) sploh ne smejo imeti s plačilom v blagajni nobenega zaostanka. Iz tega previdijo delavci, da jim slovenske blagajne ali podporna društva gredo bolje na roko. — Kaj pa še velja za delavca, ki- pride iz dežele, da stopi med svoje ljudi, kjer dobi brezplačno razne časopise in knjige za čitanje. Sme se udeleževati slovenskih veselic, katere prirejata naši dve delavski podporni društvi. Tedenski prinos je pri obeh 30 nč. To smo želeli pojasniti vsem onim slovenskim delavcem iz dežele, ki prihajajo na delo v Trst. Da bi jim bilo V korist! Bodoča svetovna vojna. Ivan Bloeh, rodom Rus, je spisal velikansko delo v dveh knjigah : Vojska z g o s p o d a r s k e g a in političnega stališča. To knjigo je prečital tudi ruski car Nikolaj II., a iz nje je dobil tako globoki utis o grozovitosti bodoče svetovne vojske, da je prišel do sklepa, predložiti vsem državam nasvet o razoroženju, kakor se je tudi letos bil sklical v Haagu na Holandskem dotični kongres. Iz omejene knjige hočemo tukaj navesti samo nekaj slučajev o bo¬ doči vojni. Danes že prebije in prevrta vojaška kroglja vsako reč, katero najde na poti. Ona preltiknja šest mož in v daljavi 3500 metrov, ali v daljini treh in pol kilometrov zamore odstreljena kroglja zmečkati še volovsko kost. XXVII Ako bodo z iznajdbami na tem polju še nadaljevali, piidemo še do avtomatične puške, s katero se bode streljalo po več sto strelov zapore¬ doma, ne da bi se bilo treba premakniti z mesta. Takrat ne bode padal več pojedini strel, ampak en sam vojak bode sul točo krogel v naglosti ene minute — na sovražnika. Isto tako bode sovražnik vračal — milo za drago. Kakor bode imel pešec najpopolnejšo puško, enako strašnim orožjem bode oborožene topničarske baterije. Ako bode imela puška od 5 milimetrov, katero sedaj poskušajo, sto tri in tridesetkrat večjo moč kakor. Mauserjeve puške in bode topni- čarstvo francozko za dvesto tri in tridesetkrat močneje od leta 1870., potem res strmenjem vprašamo, kam nas še dovede vojaška tehnika. Že danes imajo topove, kateri spuščajo kroglje od 700 kilogramov na daljavo 21 kilometrov. Na Engležkem n. pr. ni dolgo od tega, kar študirajo novi model - - velikanski top ali kanono, kateri bi imel tehtati nič manj nego 200 tonelat ali pa dvesto tisoč kilogramov. Iz tega topa bi se streljalo z kroglje, ki bi tehtala 30 kvintalov, ter bi imela tako moč, da bi na veliko daljavo prebila 90 cm. debeli železni oklop na parobrodu. En sam strel iz takega topa bi veljal štiritisoč sto šestdeset kron. Seveda tak kanonac bi veljal samo za 93 strelov. Potem ga je treba poslati v penzijo ali preliti. Ker se pa s takim topom ne more niti stokrat ustreliti in ker bi top veljal 112 tisoč kron, treba je kapital podvojiti, da se isti amorti¬ zira; tedaj pride približno vsak strel na 8500 kron- V ta račun se niso ušteli ne stroški vzdrževanja, ne zguba na človeških osebah. Dobro je znano, da se v vojaških zapisnikih držč natančni računi o živalih in orožju; a moštva se komaj kdo spominja, ker je isto k večemu zazna- menovani v zaprašenih zapisnikih: saj ljudi ima država na izbiro vsaki čas, človeško meso je dober kup, — konjsko je dražje. Bloch opisuje dalje, kako težavna in pogubljiva bi bila v današnjih dneh enaka vojna operacija. Kake nezgode bi ista ustvarila v gospodar¬ skem in obrtnem življenju in to po celem svetu. Gorje bi pričelo s prvim dnevom v posameznih družinah. Mrtvih in bolnih po bolnišnicah bi bilo strahovito mnogo. Tudi general Haesler, poveljnik v Alzaciji-Lotaringiji, udelživši se vojaških vaj, je trdil, da ako bodo nadaljevali, kakor do danes, in bi nastala vojska, ne ostane na bojišču toliko živih, da bi zamogli pokopati vse mrtve. Isto tako je rekel dr. Billroth : da se postreže vsem ranjencem na bojišču, bi bilo treba toliko sanitete, kolikor ima efektivna armada vo¬ jakov. XXIII Mislimo si tako bodoče bojišče. Vojski ste si oddaljeni 6000 metrov druga od druge. Topovi so postavljeni, med baterijami se čuje ukaz ogenj! Na¬ sprotna artilerija odgovori. Granate in kroglje orjejo zemljo in odskaku¬ jejo. A kmalu so topničarji topovom dali pravo mero: boj raste. Strel za strelom se raztrešči nad glavami raznih polkov. Iz počene granate trešči 250 železnih krogelj nad vojnike. Vojaki in konji so podrti. — uni¬ čeni po tem smrtonosnem dežju. Kdor zna najbolje meriti, ostane na braniku. Topovi se uničujejo med seboj, baterije razdrobe ena drugo, munieija se spraznuje. In v tem gromu, v tej toči, v tem ognju se bli¬ žajo polki. Oddaljeni so še 2000 metrov ! Zdaj so pričele krogljice ma¬ lega kalibra, tanke, posrebrnjene, žvižgati v zraku, prodirati iz telesa v telo, odskakovati, udarjati in drobiti kosti, kosati ude. »Salve« se po¬ navljajo kakor roji razdraženih čebel; gosto kakor toča padajo svinčena zrna, hitro kakor blisk švigajo in poplavijo vso vojsko. Topovi, ki so utišili nasprotne baterije, se lotijo zdaj bataljonov ter bluvajo na prodi¬ rajočo množico ogenj, kakor ognjenik vročo lavo. — Mrtvi padajo kakor snopje, in tu in tam vidiš jih cele kope. Rdeča kri, topla še, napolnjuje jarke in brazde. A v tem vrste vojnikov pode vrsto pred seboj, polki potiskajo polk naprej, naprej v smrt. Pribite reserve. Med sovražniki je še majhen prostor 1000 metrov. Meja, katere se ne upa nikdo prekoračiti. Municije so pošle, prašne skrinje so spraznjene, na miljone ovitkov kartuč in na tisoče običev leži posejanih na bojišču; zemlja vsa raz- orana po razpočenih in ostrih lupinah kositrenih .... a ogenj nada¬ ljuje . . . vedno še . . . vedno . . .; a v tem se zadrugoma prazni topi nadomestujejo z nabitimi. Daleč, daleč na. okolo so kroglje iz melenita upepelile poslopja, tovarne, vasi, mesta. Pokončale so vse, ker je prišlo na pot, premagale vsako oviro. — Polovica borilcev umira ali leži mrtva; ranjeni in mrtvi delajo dva vala med eno in drugo vojsko — projektili še vedno rijejo, drobijo trupla, mitralje kar v prah pepelijo ostanke: a bojevniki se ne morejo več zbližati. — Boj se bije prež preneha. Kilo¬ meter jih še loči. Kedo zmaga ? Nihče! Resnične so besede feldmaršala Moltkeja, katere je tudi Blodi ponovil : Vojna uniči vojno. »Kapetan«. Tarifa južne železnice in bližnih prog* iz Trsta do glavnih mest. Pomorske vožnje. Avstrijski Lloyd. Glavno vodstvo je v Trstu. Generalne agenture: Dunaj I., Freisingerstr. .6,; Praga II., Vac- lilvske namesti 66. — Agencije v vseh večjih krajih Adrij. morja in v večjih mestih v Orijentu. — Vse črte služijo tudi za pošto. 1. Trst-Kotor. . Brzobrod. — Iz Trsta četrtek 10.— zj., dotiče: Pulj, Zadar, Spljet, Gruž, v Kotor petek 12.— o poldne. — Nazaj iz K. petek 2.30 pop., v Trst s o b o to 5.30 pop. — Najhitrejša vožnja ; vozi vedno eleganten velik parnik (Graf AVurmbrand). Daljava 354 mor. milj. (1 milja je 1852 m.) 2. Trst-Kotor-Korfu. Iz Trsta v torek ob 7. zj.; dotiče Rovinj, Pulj, Mali Lošinj, Selve, Zadar, Šibenik, Spljet. Milna, Hvar, Kureola, Gruž, Ereegnovi, Teodor, Risan, Kotor, Bar, Dul- ciuj, Medua, Durago, S. Quaranta, v Korfu, drugo sredo 5.30 pop. Nazaj iz Korfu v četrtek 8.30 zj, in pride v Trst v sredo 6. zveč. Milj 927. 3. Trst-Kotor. (Tovorni). — Dotiče še več krajev nego oni pod štev. 2. — Iz Trsta petek 7. zj., v Kotor torek 3 pop. (gre drugi dan 5. zj. še v Budvo in Špico). — Iz Kotora četrtek 7. zj., v Trst ponedeljek 1. pop. — Daljava .317 mor. milj. 4. Trst- Metkovič. (A). — Iz Trsta sredo 7 zj. dotiče vse večje luke, v Metkoviče petek 4 in pol pop. Nazaj iz M. nedeljo 8. zj. v T. torek 1.30 pop. Daljava 317 mor. milj. 5. Trst-Metkoviči. (B). —■ Iz Trsta soboto 7. zjutraj., v Metk. 5. pop. — Nazaj iz Metk, sredo 8. zj., v Trst petek 6. zveč. — Prevozi 306 mor. milj. 6. Pulj-Zadar. Iz .Pulja sredo 2.30 pop., do¬ tiče : Cres, Rabae, Malinsko, Krk, Rab, Lošinj Veliki, v Zadar če¬ trtek 5 pop. — Nazaj iz Zadra nedelja 5.30 zj., v Pulj po¬ nedeljek 4. zj. — Daljava 1 76 mor. milj. 7. Trst-Benetke. Iz Trsta ponedeljek, sre¬ do in petek o polnoči; iz Be¬ netk v ponedeljek, torek in petek ob 11. po noči. Vožnja 6 in pol ur. — Cene: I. r. 6 gld., II. r. 4 gld.; tje in nazaj 9, oz. 6 gld, v zlatu. Vsak potnik dobi posteljo. 8. Trst-Smirne-Carigrad. a.) Vsako drugo nedeljo (počenši 5. nov.) iz Trsta ob 4. pop. čez Reko; v Korfu pride sredo opoldne, Piraus v soboto 6. zj. (— zveza z brzovlakom Trst- Carigrad —), v Smirno v pond. ob 5. zj„ v Carigrad v sredo ob 6. zjutraj. (12 tednov v decembru do marca konča vožnja v Smirni). V mesecih januar, februar, juli. avgust priede v Smirno šele v po¬ nedeljek zjutraj. Iz Carigrada se vrača od 13. novembra vsaki drugi po¬ nedeljek ob 4. popopoludne in XXXI pride v Trst drugo soboto 11. predpoludne. 9. Trst-Carigrad. (Brzobrod). — Iz Trsta vsak tore k 11.30 predp., dotiče : Brin¬ disi, Santi Quaranta, Krf, Patras, Pirej, Dardanele, v Carigrad po¬ nedeljek 6.00 zj. - - Nazaj iz Carigrada soboto 4. pop., v T. petek 4. pop. — Daljava 1271 mor. milj. — Ppeenši 2. novembra, vozi vsak drugi četrtek to¬ vorni parnik iz T. ob 4. pop. in pride na (14 dan) v Carigrad ne¬ kako ob 6.30 zj. — Nazaj vsako drugo soboto od 11. novembra iz C. ob 8. zj. in pride v Trst v torek na 16. dan ob 7: zj. 10. Trst-Aleksandrija. (Brzobrod). — Vsak teden iz Trsta v sredo 12. opoludne, v Brindisi pride v č e t r t e k 2. pop., v Aleksandrijo pa nedelj o 6. zj. — Iz Aleksandrije s o b o t o 4 pop., Brindisi torek 5 zj., v Trst sredo 12. opoludne. — Daljava 1202 mor. milj. — Ta parnik ima zvezo z ekspresnem vlakom O s t e n d e - T r s t. lilo vdovi parniki vozijo tudi med Carigradom in Odeso vsaki drugi teden — med Čari- i gradom in Batumom vsak teden — Trst-Reka-Carigrad vsak drugi četrtek počenši z 9. nov. — ; med Carigradom in Braillo vsak četrtek — med Aleksandrijo in Carigrad- dom vsak torek do konca marca, potem vsakih 14 dnij do konca septembra med — Trstom in Šanga- jem 16. vsakega meseca — med Trstom in Bombajem (brzobrod) 3. vsakega meseca. Vozne cene iz Trsta naj podamo vsaj te-le v Jadranskem morju: v Kotor 1. r. 19.50 II. r. 13.—. — Gruž (Dubrovnik) 16.20 in 10,80. — Lošinj Mali 4.20 in 2.80. - - Metkovici 13.50 in 9.—. — Pulj 2.— in 1.80. — Rovinj 1.70 in 1.20..— Šibenik 8.10 in 5.40. — Spljet 10.20 in 7.80. — Zadar 6. — in 4. — (Za kraje pod Dubrovnikom se plačuje v zlatu.) V Aleksandrijo stane s hrano vred 190 in 129..— Carigrad 135 in 92. — Odeso 171 in 116 — Bombaj 500 in 300. — Singapore 625 in 375. — Hongkong 730 in 440 itd. Upravništvo »Brivca« je vedno pripravljeno podajati točne po¬ datke. Parniki raznih družb. rt) Bratje Bismondo. Trst-Metkovici. Iz Trsta četrtek 4. p., v Lošinj Mali in Veliki, Zadar, Špljet in. mnoge druge, pride v Metko- vice soboto 5.10 pop. Nazaj od l. maja do 31. avgusta iz Metk, torek 8. zj., v Trst četrtek 8.15 zv., od 1. sept, do 31. aprila pa iz Metk, torek 5 z., v Trst četrtek 8.15 zveč. Prevozi 324 m. milj. Rismondovi parniki vozijo tudi Spljet - Makarska, Spljet-Ži- rona. Špljet - Metkovici po večkrat na teden. b) Seraf in Topič Krakovo 1872; Mobiljarni av¬ strijski kredit, 1858; Avstr, rudečega križa 1882; Regu¬ lacija Donave 5% ; Ljubljana 1879; Milan 1861; Sasko-Mei- ningen 1870; Trst 1860, 4 n / 0 . 4. Inomost 1871. 5. Zemljiški kredit II. izdaja; Salzburg 1872; Srbija 1881. 2%, Srbski tobak'po 10 fr. 15. Knez Salm 1855; Waldstein. Februar. 1. Avstrijsko državno 1860; Braunsch weig 1869 ; Italj. rud. križa 1885 ; St Genois 1855, Sasko-Mein. 1870; Turškl870. 15. Zemlj. zalog I. izdaja; Buon Cudre, Stanislavovo 1869. Mare. 1. Občine Dunaj 1874 ; Basilica; Ogerskega rudeč. križa. 16. Milan 1866. 30. Braunsehvveig 1869. April. . Avstr, drž. 1854; 'Princ Ru¬ dolfa 1864 ; Tis 1889; Turško 1870. 14. Serbija 2%. 16. Waldstein. Maj. 1 . Avstr, državno posojilo 1860; Braunschweig 1869; Mobil, avstr, kredit 1869 ; Italj. rud. križ 1885. 5. Zemlj. kredita II. izdaja. 13. Srbski tobak 10 fr. 15. Ogerska hipot. banka zemlj. kredita I. ogerska izdanje 1870. Junij. 1. Avstr, drž. 1864; Trst 1855, 47 2 % ; Turško 1870. 15. Buon Cuore 1888; Buda 1859. 30. Benetke 1869; Braunselnveig 1869. .1 ulij. 2. Avstr, drž. 1854; Avstr, rud. križ; Regulacija Dunave; Milan 1861; Sasko-Meiningen 1870 ; Dunaj 1870. 13. Srbija 1881, 2°/ 0 . 15. Princ Salm 1855; Waldstein 1847. 30. Clarv 1856. Avgust. 1. Avstr drž. 1860; Braunsch- weig 1869 ; Italj. rudeč. križa 1885; Sasko-Mein.; Turško 1870. 16. Avstr, zemlj. kredit II. iz¬ danje. September. 1. Basilica ; Ogersko rud. križa; Avst. mobilj. kredit 1868. 5. Avstr, zemlj. kredit II. izdanje. 13. Srbski tobak fr. 10. 15. Ogersko hipot. 1884. 16. Princ Palffy; Milan 1866. 30. Braunschrveig. Oktober. 1. Avstr, drž. 1854; Princ Rudolf 1864; Tisa 1870; Turški 1880. 13. Srbski 2%. 15. Buon Cuore 1888. November. 2. Avst. drž. 1860; Braunschweig; Italj. rud. križa; Obč. Dunaj 1874. 15. Zemlj. kreditll. oger. izd. 1870. December. 1. Avstr, drž. 1864; Turški 1870. 30. Benetke ; Braunschweig. XXXVII Obrestna tabela Sestavil Jos. Ulčakar, tajnik „Tržaške posojilnice in hranilnico 1 Skupne poluletne obresti „1“ od glavnice „K“. Skupne poluletne zamudne obresti (obresti od obresti anticip.) Po 6% Vzgled: A dolguje glavnico kron 5000.— in antecipatne obresti od 1. jami Varja 1897.; dan obračuna: 30 junija 1899. po zamudne obresti pa po 6 °/ u . Sestavek: glavnica 5000.— 5‘/ 2 obresti 1. jan. 1897. — 30. junija 1899. Kr. 687’50 6 °/ 0 obresti od Kr. 687’50 61’88 Skupaj Kr. 5749’38 Računanje : leto 1897. = 2 poluletja .. 1898. = 2 ” 1899 ’ = 1 5 poluletij K X 11 5000 X 11 500 X 11 5500 J = = —80 = 8 = ~8~“ - 68 '- 50 Tarifa užitninskega davka v zaprtem okrožju Trsta in okolice. XXXIX Lestvica za pristojbine kolekov. —- 4^-- Lestvica I. nego 1500 gld. smatra za celih 1500. V domačih deželah izdane menice, če se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego 6 mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer se pa morajo kolehovati po lestvici II. Pod izrazom »domače dežele« razumejo se dežele zastopane v avstrijskem državnem zboru ; menice, ki niso izdane v tem okrožji teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogerske krone, ostane še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. leta in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanji, koliko je od njih po sedanjem zakonu pla¬ čati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogerskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po prepisih. Lestvica II. Za pravna pisma. Čez 8000 gld. se za vsakih 400 gld. plača 1 gld. 25 kr., pri čemer se ostanek, ki ne znaša 400 gld. zmatra za polnega. xxxx Po tej lestvici kolekuje se dolžna pisma, z dovoljenjem uknjižbe ali brez njega, pobotnice, ogstopna pisma, plačilne nakaznice razun trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr. in sicer je pri dolžnih pismih odločilen znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazani znesek, pri zakupnih pogod¬ bah skupni znesek zakupine, pri stavak stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnu¬ jejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne po¬ godbe radi premičnin i. dr. in sicer je odločilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi, pri pogodbah u služenji znesek skupne plače, ka¬ tero ima dobiti oni koji stopa v službo, — ako pa v pogodbi ni dolo¬ čeno, keliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku ukupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin po znesku vrednosti. III. Moje potovanje v južno Ameriko. (Načrtal A. Slobec.) Potovanje po morju. Amerika je kakor neka zaloga zlata in bogastva uplivala od nje odkritja leta 1492. do danes na Evropejce. Tudi Slovani so sledili temu uplivu. Danes srečaš posebno v severni Ameriki v ,,Združenih državah" cele naselbine Cehov, Rusov, Poljakov, Hrvatov in Slovencev. Vsi so šli iskat sreče v novi svet; eni so jo našli, drugi se vrnili praznih rok a zopet mnogo njih leže tam pokopani. Južna Amerika ni tako vabljiva, ker manj poznana, tam so se naselili ppnajveč romanski rodovi kakor Spanjci, Portugalci in Italjani. Dragi Slovenec, ako želiš potovati kedaj v Brazilijo v južni Ame¬ riki, prečitaj naslednje črtice, morda ti bodo v korist. * * * L. 1888. prišel je na Slovensko glas: Brazilija išče kmetov, delavev, ker je osvobodila .zamorce. Tudi zemlja se oddaja po ugodni ceni, da celo družinam brezplačno. Pot v Brazilijo plača vlada, torej vse. zastonj. Tudi mene je obšla misel, da pogledam v novi svet. Pogovoril sem se s soprogo, pu@til delo in gospodarja v Trstu ter se. upisal za Ameriko. Dne 27. decembra smo se ukrcali na Lloydov parnik,, ob 5. uri zjutraj smo odpluli iz tržaškega pristanišča na široko morje. Mesto da bi bili veseli, je na brodu vse jokalo, posebno otroci in matere, katere so možje pregovorili, da jim sledijo; tudi meni je bilo teško pri srcu. — Začetkom smo imeli lepo vožnjo. Polagoma smo sc privadili morju in se udali našej osodi. — Tretji dan smo jadrali mimo — 4 — Etne v Siciliji. Občudovali smo močni steber dima, kateri se je valil iz ognjenikovega žrela proti oblakom. Tudi morje je postalo nemirno; po noči je močen morski val pljusknil toliko vode na krov, da smo bili vsi mokri. Morju nevajeni potniki so se prestrašili, in vse je vpilo na vkriž : ,,zgubljeni smo“; zlasti še, ker se je parnik nagibal zdaj na levo, zdaj na desno plat. Vse je molilo; opazoval sem, da se Lahom še najbolj tresejo hlače. Četrti dan se je že morje umirilo, a mi smo v tem pripluli v Giberaltarsko ožino. Tukaj je postaja za oglje, katerega so tudi naši mornarji naložili. — Deseti dan smo zavili v luko Sanvinčeuti; sedem¬ najstega prosinca smo plavali ob ravniku proti zahodu ; jadrali smo ravno po sredi sveta, kakor nam je razlagal naš kapetan. Dne 20. smo pripluli v Pernambuko, od tod po brazilskem morju do glavnega mesta Rio d’ Janero smo rabili še šest dnij. — - Dne 27. smo odpluli v Santos, kjer smo stopili na ameriška tla. Na brazilski zemlji. Dne 28. prosinca so prišli po nas. 1 'krcali smo se na malo ladijo, katera nas je peljala na železniško postajo. Od tam so nas vozovi pre¬ nesli v S a n P a o 1 o. Pot iz prvega mesta v drugo nas je peljala za¬ četkom po ravnem, čez 20 minut smo prišli pod hrib, in tu pelje železni tii’ navzgor. Vlak ne bi mogel naprej, da ga ne vlečejo vrvi na hrib in to po štiri vozove na enkrat. Onkraj hrbta se je spustil vlak kakor blisk, in v trenotku smo bili na postaji v St. Paolo. Peljali so nas na postajo za izseljence, ki se zove ,,A 1 1’ E m i- g r a z i o n“. Dobili smo za odejo eno ,.štorjo“ — v zglavje so nam slu¬ žila gola tla: tako smo prenočili prvo noč v Ameriki! V tem poslopju je bila velika zmešnjava, naših je došlo blizo 800 oseb isti dan; tam nas je čakalo morda drugih deset tisoč. Na drugem koncu mesta je bila zopet druga postaja, tudi tam je bilo približno toliko emigrantov. Torej na golih tleh so ležale družine, kakor ciganje na ogrskih pustah; teško nam je bilo poslušati jok otrok in solze prestrašenih žen. — V sled živeža, kateremu nismo bili vajeni, in neznosne vročine so tr¬ pele matere in otroci. Mnogo jih je pomrlo. Dobivali smo zjutraj kavo in kruh, opoludne riž, kruh in kos mesa, za večerjo ravno tako. Ko je bilo kosilo kuhano, je vse drlo na mesto, kjer seje delilo, gnječa jc bila nevarna, vsak je želel biti prvi; skoz ena vrata smo šli notri, pri drugih ven. L hod sta stražila dva vojaka. Videl sem očeta — starčka s štirimi otroci, kateri se ni mogel preriti do loncev in je moral celi dan stra¬ dati. Drugo jutro nas je s solzami v očeh prosil, da bi ga pustili naprej po kavo za otroke. Umaknili smo se starčku, in ko je stopal naprej, lo- putnil ga je neki Napolitan z loncem po glavi, da se je ubožec ves krvav zgrudil na tla. Italjan je zbežal a vojak za njim. Gotovo je dobil zasluženo kazen, ker je pretep tukaj ostro propovedan. Ravno isti dan smo culi, da je drugi Napolitan v javnem vrtu ne¬ kega človeka — zaklal; St. Paolo je lepo mesto, hiše so si vse podobne, na dva do tri nad¬ stropja. Tlak je iz delanega kamenja; cerkev sem seštel 16; vse imajo leseni pod. Oltarji so leseni, orgelj nisem videl, ker pri maši je petje z godbo. Po mestu drdra tramvaj, vozov vidiš malo. Iz dežele prihajajo sicer vsaki dan kmetje z vozovi drv. Vozove imajo na dve kolesi; vse je leseno. Vpreženo je v vozove do deset par volov, kadar se tak voz pomika po ulici, ovil: tako grozno, da se razlega po vsem mestu. „A 11’ E m i g r a z i o n“ je nekak trg evropejskih delavcev. Sem j j brazilijanski posestniki kavnih plantaž. Tukaj so razni meše- tarji človeškega mesa in krvi. Kedar pride tak gospod, vse se mu po¬ nuja in prosi dela, a nihče ne misli, kaj ga še čaka. Seve, toliko ,,fa- cenderos“ — gospodar, kako)' premeteni mešetar znasta na vse vražje načine motiti revne nevedne izseljence: obečavajo jim zlata in bogastva in zlate gradove, seveda — le v oblakih. Bilo je 3. svečana, to je 18. dan po našem prihodu, ko sem šel z drugimi k večernicam. V dvorišču smo videli blizo 200 otrok, katere vzgojujejo duhovniki. Ko je moja žena gledala te mlade obraze, je pri¬ stopil duhovnik k njej, ter nas povprašal, ali smo v „Emigrazionu‘‘. »Zalibog, tudi mene so zvabili sem, prišel sem iz Trsta«, sem mu rekel. »Jaz sem tudi iz Pulja, dobro so mi znani vaši kraji. Kaj pa delate?« — »Dninar sem, kmetujem, pa tudi po tovarnah sem delal zadnji čas«. »Dobro, tedaj vam ne bo treba iti na deželo, ostanite v St. Paolu ; vašega sina vzamemo mi v varstvo in vzgoje, a vaša soproga bo lahko tudi dobila v mestu službo«. »Moram Vara še opomniti, da ste zdaj vi vsi popolnoma prosti; vsak si lahko po svoji volji in želji išče in najde gospodarja«. Gospod me je še jedenkrat poklical ter mi odsvetoval iti na zemljišče, češ, tam vam pridejo za nohte taki črvi, da vam vse noge pokvarijo. »Držite se raje mesta«. Pozneje sem še večkrat obiskal gospoda in čakal, a dela nisem dobil. Dne 7. svečana priskrbel mi je mešetar gospodarja. Pogodili smo se, da nas vzame na svoje zemljišče, podpisali smo pogodbo. O tem sem radovedno povprašal bodočega gospodarja, ali imajo tudi pri njih šole, kazaje mu svojega sina. »Kaj šola? Kruh, kruh! Glejte to je naša šola«, pokazal mi je debel trebuh. Te besede so mi zamrznile srce! To je slab začetek. Gospodu sem povedal, da smo v Santosu pustili svojo prtljago z vso robo na parniku, ker so nam rekli, da pride blago za nami. — — 6 — »Koliko Vasje?« »Osem družin avstrijskih in deset italijanskih«. Meni je bilo mar bolj za naše Avstrijce in za našo robo. »Dobro«, je dejal gospod. »Tukaj naj ostanejo štirje možje, da počakajo blago, a Vaše družine gredo lahko že jutri z mano«. »Gospod, koliko pa imamo do Vašega doma?« »Sest ur železnice in dve uri peški«. »Dovolite, kako Vam je ime, da bodemo vedeli, kedo je naš gospodar in kam nam je iti«. »Jaz sem Luigi Rubero« (priimek znači, da bode kradel, slab omen) »stanujem pa v Pinjanski okolici okraj Moggi Merim, zadnja postaja Moggi Gvašu«. Dal nam je 30 tisoč rajs, po naši trideset goldinarjev. V Brazilu računijo kar na tisoče, pa vse skup znaša komaj goldinar na¬ šega denarja. Dali smo si besedo, da se zberemo drugo jutro ob šestih na po¬ staji. Bilo je 8. svečana zgodaj, ko je zaklical nadzornik »Emigracije« : »Kdor ima odditi v Moggi Gvašu, naj se pripravi na odhod«. Spremili smo družine na postajo, tam nas je že čakal gospodar. Vlak je priso¬ pihal, ljudje so zaseli vozove — še en žvižg, pa so nam zginili iz¬ pred oči. Mi smo ostali v St. 'Paolo. Dne 17. svečana je prišla naša prtljaga iz Santosa. Naložili smo vse na vozove, spravili vozne liste. Drugo jutro ob C>. uri smo se po železnici odpeljali za našimi družinami. Tako je bezljal vlak, kakor bi ga vsi elementi nesli. Okolu poludne smo prišli do zadnje postaje: Moggi Gvašu. Stopili smo v prijetno vas. Načelnika smo vprašali, je-li Luigi Rubero pustil kake povelje. »Pojdite dol v vas k Boštjanu; on Vam bo znal povedati«, nam je velel. Boštjan je imel štacuno. Prašah smo po Ruberu. »Ali ste k njemu namenjeni ? Odpo- čijte si, da se malo pokrepčate«. Prinesel nam je kruha in žganja. Okrep¬ čani smo hoteli oditi. »Nikar še ne hodite; pozno je že, ostanite pri meni čez noč in jutri odpotujete«. »Zdaj ste dve uri, do štirih smo lahko že tam«, smo mu rekli. »Celih pet ur hoda je, cesta tudi ni kaj prijetna«, nam je ugovarjal. Ker smo le silili na pot, dal nam je spremljevalca — zamorca. Pot je peljala po neznanem gozdu ; senca je bila res prijetna, ker je na jasnem vladala huda vročina. Tri ure smo korakali po goščavi. Onkraj gozda smo prišli na obdelano zemljo. Tukaj smo v prvo zagle¬ dali nasad kavine rastline. Nekateri mislijo, da »kofe« raste kakor fižol. To pa ni tako; kava raste kakor pri nas oljka, na drevesih, samo da je kavin drev veliko majši, enak naši rešeliki. Drevesa so po dva in pol metra narazen usa- jena; pod njimi je prijetna senca, kar se veja veje dotika. Sad je bolj oljki ali drnjuli podoben, perje pa lorberju. Štirikrat na leto ga okopa¬ vajo, ker tu je vedno poletje, zato pa tudi neprenehoma poganja trava in plevel okolo zasada. Med drevesi sejejo fižol in turšico. 7 — Novi nasad nasade tako, da požgejo kos gozda, osmojeno drevje posežejo in sežgejo, potem nasejejo turšice in fižola, katerega ne okopa¬ vajo. Kadar je to pobrano, posušijo malo zemljo ter nasade 'male kavine sajenice. Prva tri leta je le malo rodu, od četrtega pa do dvajstega leta rodi neprenehoma. Zdaj, ko smo si pogledali »plantaže kofeta«, se moramo podvizati, da pridemo za čas na gospodarjev dom. Črni mož je vedno pred nami. Zavili smo v gozdič, onkraj se je prostirala mala ravan, sredi ravani je stala kmetska hiša. Naš spremljevalec se je ustavil pred njo, ter zaplo¬ skal trikrat z rokama. Gospodar se je prikazal, prišel nam nasproti ter ponudil vsakemu prijazno roko. Poseli smo. Menili smo da smo že na zaželjenem cilju, a naših ni bilo videti nikjer. Gostoljubni bajtar nam je prinesel kuhnjo (mineštro), kar pa ni bil ne močnik, ne polenta, tudi žganci ne. Vsak je zajel parkrat, pa ni šlo več. Gospodar nas je peljal za hišo. Tam je tekla deroča reka la Plata. Ko sem zrl v nje valove, spomnil sem se naše bistre Soče. Stopili smo v čolne, čolni so izdolbeni iz samega debla. Prepeljal nas je na ono stran. Poslovili smo se od bro¬ darja. Zdaj smo stopili zopet v gozd ; a takrat se je pričelo že mračiti. Okolu osme ure smo prisopli do doline, kotlu podobne. Tukaj je naš dom! Vesele so bile naše družine! Zena mi je prišla naproti, pa mi takoj tožila : Dragi moj Tone, kam smo prišli, kaj bodemo tukaj počeli. Živeti ne bode mogoče, moka je grenka in gnjila, ležišče slabo. Ako ostanemo tukaj pol leta, smo ob sto forintov. Kakor pravijo možje, ki so tukaj delali, znese vsakdanji zaslužek komaj 30 novčičev«. »Bodemo poskusili«, sem jo potolažil in šel sem pozdravit gospodarja. Zročil sem mu vozni list ter se podal na počitek. Drugi dan sem šel z motiko okopavat kavin nasad in res kmalu sem spoznal, da ne zaslužim nad 30 novč. na dan. Po pogodbi bi dobil za vsakih tisoč okopanih dreves 10 gld. — a delati bi moral na vse pretege, da bi okopal samo 30 dreves na dan ; ako sem pomislil še na hudo vročino, na slabo, nezdravo jed in na le¬ žišče, polno merčesa, mi je začelo upadati srce. Tako so ginevali dnevi. Obleko smo imeli še vedno na postaji, a sami smo bili strgani —živalic božjih smo se tudi bili dobršno nalezli. Od kar smo dom zapustili, bili smo zaviti vedno v istih capah, tako da se je bila obleka z nas popol¬ noma scedila. Gospodarja smo silili, naj gre po blago, pa vedno je od¬ bijal, češ, da nima časa. Kako smo gospodarja popustili in iskali nove sreče. Dvajseti dan po prihodu na kmetijo smo se zmenili, da ako nam gospodar ne zboljša, ga uže drugi dan zapustimo. Dne 28. prosinca se — 8 — ustavimo vsi doma in se lotimo štrajkati, a ne vsi, samo šest družin, druge štiri družine so prelomile dano besedo in šle na delo; pa so se pozneje stokrat pokesali. Gospodar pride na stan in nas vpraša, čemu da ne gremo na delo. Mi smo rekli, da bi se radi ž njim nekaj pomenili, da naj pošlje po Av¬ guština. —- Avguštin je bil Napolitan, v službi pri njegovem bratu ; ker gospodar ni razumel našega jezika, služil je Avguštin tolmačem. Kaj bi radi prijatelji«, vpraša nas Avguštin. »Prosimo, da raztolmačite gospodarju vse, kar Vam bodemo razložili. Poglejte sam, kedo more jesti ta fižol, ni dovolj, da je gnjil in črviv, tudi ima tri dele zemlje primešane. Zdaj poglejte moko; je tudi smrdljiva in samo na dva kosa zmleta; poglejte slanino, kako črvi po njej rijejo. Kedo more o tem živežu delati. Poglejte zdaj še stanovanje za deset družin, kjer ne moremo ne ležati, a skoraj še stati nam ni mogoče. Gospodar nam je tudi obljubil, da vsak nas dobi knjigo z opisanimi stroški in dohodki. Zdaj ne vemo, kaj smo dolžni, ker gospodar nam lahko uračuni, kar sam hoče in kolikor hoče. Po po¬ godbi bi morali že v 15. dneh biti na čistem, pa še danes ničesa ne vemo. Povejte gospodarju, ako nam ne priskrbi primernišega stanovanja in ne da zdravo jed, smo prisiljeni iskati si drugega«. Avguštin je menda vse poročil gospodarju. Ta pokliče mene in Palčiča, mojega tovariša iz Istre, ki je v Ameriki pustil svojo dušo. Gospodar se v pisarni opravičuje glede moke, da ne more poma¬ gati, ker mlinski kamen ne zna drugače mleti. Jaz se mu ponudim, da pojdem sam v mlin, in potem bode videl, kako moko prinesem domu. A on ugovarja, da ne more ljudi menjati, ker so že stari in pri njem že toliko časa. Glede fižola pa mora tudi zemljo umešavati drugače gre pod zlo! Kar se pa slanine tiče, ne more pomagati, ker se ista ne soli. Knjige za stroške ima tudi že pripravljene. Koliko bode pa že stroškov ? Mož potegne debelo knjigo iz omare pa začne: »Anton Slobec je do danes na dolgu 3000 rais, 4000 rais, 8000 rais, 5000 rais in 3000 rais, skupaj 23 tisoč rais (to je 23 gl.).« »Dobro, rečem, jaz sem tukaj deset dni, dru¬ žina dvajset dni, pa smo že na dolgu 23 goldinarjev ; pa naj bode, vse poravnamo, samo da nam zboljšate živež in stanovanje. »Stem smo odšli. Gez pol ure nam naznani Avguštin, da je vsak od nas prost, ako hoče ostati ali pa iti. V tem pride še gospodar, da pozvč, kedo od nas misli res odditi. Vseh šest družin smo bili edini da gremo. Kedaj mislite iti, zdaj ali jutri. »Zdaj« mu odgovorimo. Dobro, ali mi se moramo še nekaj pomeniti. Pogodbo smo sklenili v zmislu, da ako nismo zadovoljni z Vami, da nas spravite na vaše stroške v emigracijon v St. Paol«. Po¬ kažem mu pogodbo, on se pa spnč, da bi jo vzel, ter reče, pogodbo mora imeti za one družine, ki še pri njem ostanejo. »Dobro, tu imate pogodbo, zdaj nam pa dajte pismeno obvezo, da nimamo ne mi z vami — 9 — ne vi z nami opravila«. Ni treba, nam reče, ker grem sam z vami na pot. Bilo je 28. svečana, spravili smo naše uboštvo v culice in o po¬ ludne zapustili vas in hiteli na bližnjo postajo. Gospodar in Avguštin zajašeta buro po naše mezgo, ter tečeta naprej, do reke La Plata. Tam zapove čolnarju, naj one ljudi, ki bodo zahtevali prevoz, odvrne, ob enem ukazal je drugim, da so šli na-postajo po našo robo in jo peljali na go¬ spodarjev dom. On sam se je vrnil in srečavši nas na poti nam zakriči »non ten kanova« hoteč reči, da ni čolna. Sve jedno smo šli naprej; pri- šedši do reke, kličemo brodarja, a ta se je delal gluh in slep. Zdaj smo šele spoznali pri čem da smo. Čakali smo do trde noči, a zaman, ni hotel po nas. Tema pa seje bila že ulegla na zemljo, ko se uzdignemo ter gremo ob obrežju, da bi dobili prenočišče, ker so pričeli tudi otroci že jokati. Prišli smo do male kočice, v nji je bival črni mož; prosimo ga, da bi nam dal lonec ali drugo posodo, da si skuhamo večerjo, ali mož zalo- potne vrata, zatvori okna in se ne gane. A mi tudi nismo mirovali, tolkl 1 smo po vratih, da je moral slišati. Slednjič odpre naglo vrata, pomoli nam lonec in se zopet zapre v svojo bajto. Imeli smo seboj nekaj moke in slanine, zakurili smo ogenj ter na¬ pravili borno večerjo; potem smo se trudni polegli okolo ognja. Bilo je okolo desete ure, ko se nebo stemni, strele žvigajo in grom bobni, kakor da bi imela biti vojska, na kar se vlije strašna ploha, ki nas je premo¬ čila do kože. Vsi premočeni smo na golih tleh pričakovali dan. Bilo je lepo marčno jutro. Solnce je prijazno sijalo in vedno moč¬ neje grelo, ter nam pomagalo sušiti mokro obleko. Šli smo zopet do reejega brega prašat, da bi nas prevozili, a tudi takrat nam je brezsrčni brodar odrekel. Treba je bilo iskati najbližji most. Držali smo se obrežja in hodili zdaj po tratah, zdaj po gozdih; dobili smo pot a jo zopet zgrešili; tako smo tavali do poludne. Otroci so se nam najbolj smilili, ker niso mogli trudni več hoditi, lačni smo bili pa vsi. Blizu poludne zagledasmo most, ki nas je pripeljal na on stran bistre la Platte. Poldan je bil, a ni kdo nam ni ponudil kosa kruha. Da bi hitreje prišli do cilja, smo prašali nekega posestnika za svet. Ta nam je rekel, le po isti cesti naprej naj gremo, pozneje da pridemo do razpotja, tu se bo treba držati na levo, ker desna pelje v Moggi Merim, kamor pa nismo marali iti; naš cilj je bila železniška postaja Moggi. Gvašu. Udarimo jo naprej po gozdu, a pravo pot smo zopet zgre¬ šili. O pol petih se približamo onej vasi; tu srečamo tri gospode. Ko so zvedeli, kedo smo in kam želimo, so nas pomilovali, eden nam je na listek napisal naslov, kamor naj se oglasimo v vasi. Prišli smo v vas. Pod železniškim mostom srečamo mladeniča Hrvata, ki nas je nagovoril v našem jeziku. Oh dejal je, kako me veseli, da imam zopet priliko sli- — 10 — sati naš slovenski glas! Pripravljen je, če tudi malo znan v vasi, nas sprejmiti, da pojiščemo priporočenca. Popraševali smo tu in tam, slednič pridemo da prave hiše. Gospodarju pokažemo listek. »Dobro, dobro, le ostanite tukaj. Koliko vas je vseh?« »Eden in dvajset«, mu odgovorimo. »Treba bode pripraviti veliko sobo«. Šel je in pogovoril se z nekaterimi. Potem nas je povabil v hišo. Peljal nas je v prostrano sobo, ki je ra¬ bila za delalnico konjskih oprav; bila je torej sedlarija. Prinese nam nekaj suhih štorj, ter položi na mizo dve stakleniei žganja in nekaj hlebov kruha. Tukaj boste prenočili, za necoj nimam boljše večerje, jutri bodemo že kaj več priskrbeli, reče nam voščč dober tek. Dobro nam je dišala večerja, ko nismo celi božji dan nič zaužili; k tem nam je še mladi Hrvat pridjal boteljko žganja na svoj račun ter se iskreno radoval v našej družini. Ko smo se okrepčali, vrnil še je go¬ spodar ter nas spraševal o našem bodočem namenu. Povedali smo, da smo bili namenjeni na Moggi Gvašu po našo prtljago, ki še vedno tam na postaji leži, pa smo pot sgrešili. Drugo jutro se zarano zbudimo ter se posvetujemo, kaj nam je sto¬ riti. Dva sta šla po robo na postajo. Opoludne se vrneta ter nam spo¬ ročita, da je gospod Rubero predvčeranjem odpeljal vse blago v Moggo- Merin. Takoj sta se dva moža napotila k njemu, da bi zahtevala našo prtljago. Gospodar jima reče: Vi ste meni na dolgu ostali, jaz imam tedaj pravico do vaših stvari«. Ona sta ugovarjala, ker je sam priznal, da je med nam in njim bilo vse poravnano. — Na to on: »Kedor hoče imeti svoje blago, naj prinese 20 milreis (20 gl.), pa dobi vse nazaj — ali pa naj pride k meni delat, da dolg poravna. Ako vam ni prav se pa pritožite«. S takim poročilom se vrneta moža. Prtljago smo zgubili, denarja ni bilo več; k staremu Ruberu ni kazalo vrniti se. Ker so bili ravno postni dnevi, sem videl kako istega tukaj obhajajo. Fantje se oblečejo v bele obleke, zahajajo mezge ter dirjaje trobentaje po vasi, da se vse praši, mladina pa za njimi. Staro in mlado ju gleda za hišnimi vogali. Naš dobrotnik pride pustno nedeljo k nam in reče: »Prijatelji, od policije sem bil opozorjen, da vunanjih ljudi nesmem prenočivati nad 24 ur a vi ste pri meni nad 48, prosim vas, previdite si kako službo, ali pa poj¬ dite dalje kamor vam drago«. Pripomnil je še, da je govoril z nekim gospodom o nas, povedal mu kako se je Rubero naše prtljage polastil. Jaz sem porok, pravi, da Vam bo blago rešil in dobro z vami ravnal, ako hočeti iti na njegovo posestvo. Sprejeli smo ponudbo. »Dobro, reče; jutri za rano pojdete dva od vas z gospodom na njegovo posestvo, da boste videli kako je in ako Vam bode dopadalo, se lahko ž njim zmenite«. Drugo jutro greva z Palčičem na gospodarjevo bivališče, stanoval je v vasi. Ko prideva tija priveže dve 11 — mezgi na voz in peljali smo se na posestvo, oddaljeno dve uri od vasi. Kraj je lep, na holmu prijetna hiša, za hišoj pa obdelana zemlja. Tam so bile kavine plantaže; pokazal nam je tudi naše bivališče. Pri po¬ menku sva spoznala, da je mož zvit. Obljubila sva mu, da se vrnemo opoludne vsi z družinami. Našim sva povedala vse, kar sva videla in slišala in kako smo se bili pogodili. Oni, ki so vse svoje premoženje seboj nosili, so rekli, da ne gredo, češ eden nas je opeharil zdaj nas hoče še drugi. Jaz sam pri sebi sem si mislil, prav imate, a ker nisem svojega blaga seboj imel, se nisem znal drugače pomagati, kakor da sem sprejel pogodbo na dobro vero. Bil je eden iz Novega mesta, Fran Jurca po imenu, ta seje hotel vrniti k staremu gospodarju. Prosil sem ga, naj nam ne dela »tega spota«, ali bilo je vse zaman. Pozneje sem zvedel, da se je mož močno opeharil. Bilo nas je sedem, ki smo se namenili iti k novemu gospodarju : moja družina, nek Rebec s ženo, dvema otrokama in neki mladenič po imenu Štoka. Ko sem pozneje prišel domu, sem zvedel, da je tudi ta zdihnil svojo blago dušo, na parniku in da zdaj leži v globočini neiz¬ mernega morja : Bog mu daj večni počitek! Jurca nas je prvi zapustil, druge družine so se vrnile v St. Paol. Enega sem pozneje še od teh videl, ostali se menda vsi pomrli. Sedem nas se poda k novemu gospodarju, a ta nas ni maral skoraj sprejeti, ker nismo prišli vsi. Ko smo mu povedali, da drugi niso prišli zarad preveliko otrok, se je vdal ter vkazal obskrbniku, naj nas pelje v stanovanje. Tukaj je vaša hiša, reče in odide. Dobili smo kočico bolj hlevu podobno. Drugo jutro smo šli kavina drevesa okopavati. Hrano smo dobivali malo boljšo. Tako smo živeli od četrtega marca do šestega aprila. No, gospodar je dobro vedel, kaj bode z nami storil, pomenjena sta bila z Ruberom : pri meni so grešili, pri tebi naj delajo pokoro. Prišla je nedelja, poslal nas je v Moggimerin k predsjedniku ita- Ijanskega društva; ta nam je spisal pismo na Rubera glede dolgov in plačila; gotovo pa je, da je bil tudi on z prejšnjima v zvezi. Pisal je kar je on hotel. Mi smo šli zopet na delo. V soboto nam naroči naj gremo v Moggi Gvašu pogledat, če je prišlo naše blago. Šli smo a vrnili se prazni. Zopet je minil teden, prišla je nedelja 24. marca. Poslal nas je k Ruberu povprašat po dolgu in prtljagi, da bode vedel, koliko je je poslati denarja. Bilo je do tja deset ur hoda, šli smo in rabili dva dni. Zopet se lotimo kopanja čakajoč rešitve. Dne petega aprila rečem tovarišu : »Drejc, gospodar je z Ruberom zmenjen, mi smo zgubljeni, za norca nas imata oba«. Drugi dan ostanemo doma, bila je sobota. Okolo ene popoludne pride gospodar in ko nas ni videl na delu, povpraša neko zamorko, zakaj niso šle one dve avstrijski družini na delo. Ona mu je povedala vzrok. Z oskrbnikom sta prišla prašat nas, čemu negremo delat. A mi smo mu odgovorili: »Gospod, ali nam mislite pripraviti blago ali ne«. On nas pa zavrne: »Jaz vaše robe ne bodem rešil, ako hočete delati je prav, ako pa vam ni volja, pojdite kamor vam drago«. »Kako hočemo delati, ko nimamo obleke. Delali smo tudi pri vas, go¬ tovo nismo na dolgo«. Osorno se brezsrčni zadere: »Ako imate kaj za¬ htevati, tožite me« in šel je v hišo. Kaj smo hoteli, v tuji zemlji, kjer ne poznamo ne prijatelja, ne znanca, ne zakona; pa vrh vsega smo bili bosi in razcapani. Požrli smo zopet grenko čašo, ki nam jo je osoda nalila, ter se pobrali preč od teh brezsrčnih ljudi. Kako smo dalje romali. Podali smo se zopet na pot, hodili smo večinoma po gozdu do trde noči, da bi prej prišli do kakšnega selišča. K sreči pridemo do železniške postaje, v nje bližini je bilo sedem bajtic, v katerih so bivali sami Lahi. No ker smo razumeli jezik, nas je nek štacunar sprejel pod streho. Moram pa omeniti, da nas je gospodar prašal od kod da prihajamo, ko je zvedel da pridemo od Moggimerina, nas je obdržal, a ko bi prihajali od Cam- pinas, bi nas ne smel prenočiti, ker je bila istotam kužna bolezen. Sobe v prenočišče nam ni mogel še odkazati, ker so tam takrat ravno plesali ; posedli, smo v dvorišču. Drugo jutro se poslovimo in odrinemo naprej. Bili smo že par kilometrov zmerili, ko priteče k nam štacunarjev hlapec : »Tu imate 2 milreisa (2 gl.), gospodar vam jih pošlje za zajutrek«. Prišli smo do prve postaje, tu si nekaj živeža nukupimo, a ker je moj tovariš Rebec hotel imeti ves denar, se spričkava. — »Andrejc s teboj nočem več potovati, ti si me spravil v ta nesrečni položaj, ko bi tebe ne bilo, bi nikdar ne stopal po tej negostoljubni zemlji. Moreva se ločiti, ti na desno jaz na levo, drugače ne bode več mirti med nama«. Rebec je od¬ šel z družino pred menoj. Gez malo časa se vzdignemo tudi mi trije ter čez malo pridemo na neko ravan, na nji je stala samotna bojta. Usta- vismo se pred hišico, na uhod stopi gospodinja, katera nas naprej izpra¬ šuje a potem prinese nam jedi, da smo se res nasitili. V tem stopi mož na prag pa mi reče: »Pojdite v ono hišo tam, ki jo vidite, poprosite gospoda, naj Vam da brezplačni vozni list do St. Paola«. To bi ne bilo slabo si mislim, zahvalivši se jo uberemo do one hiše. Bili so ravno pri mizi, polno omizje je bilo dobrih jedi. Prosil sem za besedo pri go¬ spodu. \ tem mi pa hišna prinese kos mesa in kruha. Zahvalivše sem pridomnil, da imam drugo prošnjo do gospodarja. Po kosilu pride sam k nam. Pokažem mu svojega otroka in ženo, oba sta slaba za hojo in bolehava, prosil bi prosto vožnjo do St. Paola«. »Do tja Vam ne morem dati, pač pa do Campinos, ker do tja sega naša cesta, dalje pelje dr- — 13 — žavni pot«. Veseli smo bili tudi tega. Na postaji se ukrcamo in v dveh urah smo bili že v Campinas. — Campinas je mesto rekel bi kakor Go¬ lica ob Soči; a takrat je bilo mesto prazno, ker je vladala v njem ru¬ mena mrzlica. Bilo je 8. april a, ko smo potovali dalje po železniškem tiru. Prišli smo do nekega sela. Stanovalci so bili sami Lahi. Prosili smo prenočišča, obljubili so nam, a ko je padla noč na zemljo, so vsi svoja vrata zaprli i pustili nas na cedilu pod milim nebom. Nikdar nisem bil še v takem strahu, kakor tisti večer. — Temna je bila noč, mrčesa vse polno a iz bližnjega gozda se je odmevalo tulenje divjih zverin. Žena in otrok sta se jokala; slednič vstane ona in gre iskat prenočišče in res prišla je do štacune nekega Portugalca, ki nas je povabil pod svojo streho. Drugi dan smo prišli okolo pete popoludne do postaje Vascal- vado. Načelnik postaje, ko je zvedel o naši osodi, nas je hotel obdržati. Človek bi bil rad sprejel, ko bi imeli vsaj človeško obleko na sebi. Naša pot nas je peljala na namestništvo v St. Paol, da si rešimo prtljago. Dne 14. aprila smo zagledali St. Paol. Tako sem bil vesel, kakor da bi videl svoj rojstni kraj. Šli smo naravnost v »Emigracjon«, a nismo do¬ bili žive duše tam. Vse zaprto. Podamo se na novi Emigracjon, a tukaj nas niso hoteli sprejeti. Bila je ondi blizu komaj dozidana hiša. Vsto- pivši vidimo vse polno nam enakih revčekov; tudi Andreja Rebeca z družino smo našli tam. Pomeniva se, da gremo na namestništvo. Tam so nam rekli, naj vložimo pismeno pritožbo. Zdaj premišljujemo, kdo bi nam špansko prošnjo sestavil. Domislil sem se onega duhovnika, šel sem k njemu ter ga poprosil. Oštel nas je, čemu da smo šli na kmetijo k fa- cenderom, mar bi bili ostali v mestu. Prošnje pravi ne morem pisati, kar na namestništvu poznajo mojo pisavo, pa bi mi rekli, kaj se utikaš v stvari, ki ti niso mari. Sli smo pozneje na sodišče, a tam so se nam kar smejali. V teh zadregah smo praznovali Velikonočne praznike v St. Paolu, Slednič sklenemo iti na konzulat. Ta je pa v mestu Santos. Dne 22. aprila smo potrkali na vrata avstrijskega konzula. On revež ni znal ne laški ne slovenski; poklical je tolmača. Temu smo povedali vse krivice, ki se nam gode. Konzul nas potolaži s tem, da nam sicer nikakor ne more poma¬ gati v tej zadevi, pač pa nam priporoči, da naj ostanemo v mestu, ker tukaj si lahko prislužimo 4 do 5 gld. na dan. Mi smo sprevideli, da tudi konzulati imajo vezane roke in se nedolžno umivajo roke, kadar vidijo reveža pred seboj. — Morda pa mož res ne bi mogel opraviti kaj proti facenderom. — Mesto Santos. Gstali smo v mestu brez dela in stanovanja. Na večer smo se na¬ potili ven iz mesta, v nekem kamenolomu smo prenočili s kamnitim zglav- — 14 - jem kakor očak Jakob. Drugo jutro se vrnemo v mesto; šel sem iskat katerega znancev. Tako naletim na nekega Dalmatinca, sprašala sva se to in ono. Poizvedoval sem po onem znancu iz Pulja. Poznal sem njega in soprogo. Zvedel sem, da je Ivan umrl, njegova žena Marija je pa stanovala pri nekem Italijanu v ulici Torero št. 50. Poiskal sem jo. Po tej ženi sem zvedel, da je nje ranjki delal pri nekem Avstrijancu, kateri je imel »impreso« nakladanja in razkladanja blaga na parnikih. — K njemu naj greva mi je rekla, gotovo nama priskrbi delo, dobite ga v ulici Ge¬ neral Camara št. 176. Pozdravivši jo sem odšel. Na stanovanji dobim dotičnega soprogo, ta mi koj pove, da delo dobim a stanovanja ne, ker je že vse oddano, sicer naj se pomudim na morsko obrežje ter prašam po Frank austriako. Dobil sem ga, govorila sva slovenski, obljubil mi je delo a stanovanja da nima. Poslal me je na eno ladijo, delal sem od po- ludne do noči. Na večer pride Frank, povabi me v pivnico ter mi da 2 milreis. Delal sem pri njem še dva dni in pol. Dobil sem 14 milreis. Prenočeval sem še vedno v kamenolomu pod eno lopo. Četrti dan dobim sobo, a bila je tako majhna, da se nismo mogli niti stegniti v nji. Plačal sem za njo na mesec 15 milreis. — Ko je bilo delo dovršeno dobil sem 19 gld., a ob enem sem bil zopet brez dela. — Na to sem zahajal na železniški most, tam sem hitro dobil delo. — Ze prvo jutro sem hotel vstati zgodaj in iti na delo, a nisem mogel na noge. Tako sem ležal deset dni. Na to zboli še moj otrok a četrti dan ga je bolezen pustila. Tri dni pozneje bilo 5. maja pravi moja žena: »Hvala Bogu, jaz se čutim prav dobro, tek imam tak, da bi pojedla ne vem koliko«. — Kruha imamo, ji rečem, pa ugrizni koliko ti drago. Nato gre v mesnico po meso. P redno je že meso postavila v pisker priteče k meni : »Oh dragi Tone, kako slabo se počutim, po nogah me trže, da ne vem kaj bode.« — Bolezen je napredovala, krč jo je lomil, kar na¬ enkrat bruhnila ji je kri iz ust in nosa. Dne 10. maja zdahnila je revica svojo blago dušo na tuji zemlji! To je bil zopet hud udarec meni in mojemu otroku. Kako bode s pogrebom si mislim. Tečem k delegatu. Nisem ga dobil, pač pa tam službujočega Dalmatinca s katerim sva se že prej poznala. — Podal sem se h konzulu, ta me je zopet poslal k de¬ legatu. Prašal me je če je bil zdravnik pri bolnici, ker sem zanikal, je rekel, da on mi ne more dovoliti pogreba, dokler ne prinesem zdravniško potrdilo, da je žena mrtva. Dalmatinec mi je šel na roko ; šla sva iskat zdravnika, dobila sva ga na ulici. Ko mu moj sluga pove o nesreči, mi reče : »Pridite popo- ludne ob treh na stanovanje, dobite me v ulici Rožario št. 20.« S spri¬ čevalom sem šel zopet k delegatu, ta mi podpiše mrtvaški list, pa mi reče: »Zdaj pa dobite štiri može, dal vam bodem eno rakev, a to morate vrniti«. Poiskal sem pogrebce obljubivši vsacemu 2 gld. Položili smo so- — 15 — progo v rakev in nesli so jo brez duhovna in brez zvenenja. — V San¬ tosu ne zvonijo ne pri pogrebih ne na praznike, pa so vendar pobožni ljudje. — Tam ne čuješ kletvine in izdajanje, kakor pri nas za vsako malenkost. Ostala sva z otrokom sama. Dobil sem kmalu potem delo v neki opekarni, a nisem mogel prestajati zaradi neznosnih mrčesov, ki so me ujedali noč in dan. Sel sem zopet v mesto, tu sem dobil delo na želez¬ niškem mostu, razkladali smo ladije, delal sem en mesec in pol, dobival sem po 5 milreis na dan. A zopet sem prišel ob zaslužek, živež je pa drag, z dečkom sva komaj izhajala s poldrugim goldinarjem na dan. — Nekega dne srečam znanca, bila sva kedaj pri istem gospodarju, pa mi reče: »Ali ne bi hotel dati dečka njemu znanemu krojaču v šolo?« Za¬ dovoljen je krojač sprejel fanta k sebi ; mi je, da bode očetov¬ sko zanj skrbel. — Težko mi je bilo po otroku, zrasel bo brez šole in nauka, si mislim, bolje bi bilo, da ga pošljem v Evropo. Ko so prišli avstrijski parniki, šel sem k kapetanu, da bi mi otroka vzel. Branil se je, ne zastonj ne za denar, ga ne morem vzeti, kajti, ko bi se na ladiji po¬ škodoval, kedo bode odgovoren, dejal je poveljnik. Vrnil sem se v mesto. Dečka sem pustil še dalje pri krojaču, sam sem pa zahajal pol ure iz mesta v opekarno na delo. Ni bilo hudo: dva milreis na dan in živež sem udobival. Dva meseca sem bil že v tej službi in prihranil blizo stoinštirideset gld. Prvega svečana poklical nas je go¬ spodar sedem delavcev, ter nam povedal, da za 14 dnij nas izpušča iz dela, potem se lahko oglasimo. Evo me zopet brez dela. — Osmega sve¬ čana priplul je Llovdov parnik v pristanišče; na mostu stoje sem videl prvega kurjača, ki me je takoj spoznal: »Ali sanjam ali gledam, kaj si res ti Tone?« »Jaz sem jaz«. »Kaj te je sem prineslo?« »Veter, veter, dragi moj«. »Pred bi mislil smrt, kakor tebe tukaj dobiti, povej mi kako se ti kaj godi«. V tem ko mu pripovedujem svoje križe in težave, pri¬ stopil je k nam še drugi mašinist, ki me je še od zadnje vožnje poznal, ko sem pomagal peči nakladati. Prašal me je po mašinistu Dvoržaku, kateri leži v Santosu pokopan. Povem mu, da sem bil na njegovem po¬ grebu. Ker bi rad videl grob, sem mu obljubil, da ga sprejmem. Drugi dan smo šli na mirodvor, našli smo grob pokojnega sodruga. Radi bi nesli seboj šopek trave, ki je zelenela na grobu. »Jutri Vam prinesem na parnik kar želite«. Vrnili smo se v mesto. Doma nabijem malo skrinjico, napolnim jo se zemljo ter nasadim grobne trave v njo in jo nesem na parnik ter zročim mašinistu. »Anton, vrnite se popoludne, želim z Vami govoriti«, mi reče. Popoludne pridem, začel me je prigo¬ varjati naj se vrnem v Evropo, ker v Brazilu po njegovi pameti ne more biti kaj posebnega. »Kakšna sreča pa čaka reveža v Evropi« mu zavrnem. »Jaz sem mnenja, — pravi — da se doma ložje pomagate, — 16 — kakor na ptujem«. Sicer sem pa mislil, da je na svetu še mnogo druzega sveta, ki emigrantom več obeča, kakor Brazilija in njega facenderi«. »Veste kaj, ako mi na parniku priskrbite službo pa grem z Vami.« »Nikar se ne bojte, to noč sta ubežala dva kurjača, enega boste Vi nadomestoval, samo pojdite se predstavit k poveljniku.« — Javil sem se kapetanu. »Dobro, pravi, ako nam kurjač primanjkuje, vas vzamem«. »Gospod, nisem sam, imam osemletnega dečka z menoj, njega ne morem samega pustiti v Ameriki«. »Ta je'pa druga«, zavrne mi poveljnik, »za vas je služba, a dečka ne morem sprejeti«. — »Hvala gospod, ako ne vzamete sina tudi jaz ostanem«. Kapetan malo pomisli : »Pojdite h kon¬ zulu, naj vam da listek, da mora z vami na avstrijskem parniku v Ev¬ ropo«. Sel sem, a opravil nisem nič. To sem tudi takoj javil poveljniku. »Dobro, pravi, hočemo pa tako narediti: Vi pridete na parnik delat in s tem je dečku prosto biti pri Vas«. — Pogodba je bila s tem sklenjena. Najprej grem h konzulu, da mi spiše potni list, potem se podam po dečka h krojaču, kateri mi ga je kaj težko zročil. — Oba sva hitela na materin grob, da se od nje po¬ sloviva in pomoliva. Na mirodvoru sem si sposloval tudi mrtvaški list. Ko sva storila prvo dolžnost, spravil sem svoje malenkosti in šla sva na parnik. Poveljnik našel je moje liste v redu ter vsprejel in me vpisal med svoje moštvo. — To je bilo 11. svečana leta 1890; drugi dan ob 4. uri popoludne pričeli smo kuriti; ob 5. se je parnik že pričel odmikati od obrežja. — Sel sem na krov, da še enkrat vidim braziljansko zemljo, v katero sem šel z veliko nado, a vračam se s težkimi spomini na minole dnij. Vožnja po atlantiškem oceanu je bila prijetna, morje mirno. Oglje za naše peči smo naložili v St. Vincentu in Giberaltaru. Kakor priplu- jemo v sredozemsko morje srečal nas je nevarni »fortunal«. Zašli smo s parnikom v strašno nevihto. Vse je pokalo, valovi so se kar podili in jezdili vrh druzega. Most, ki veže krmilo s poveljniškim mostovžem je vrgla burja s silnim polomom na krov. Vsa okna in vrata v prvem razredu in na krmilu je razbila nevihta. Jambori so se majali in pokali, kakor da ne morejo vzdržati sile. Stari mornarji so pravili, da take ne¬ vihte niso doživeli že v 25. letih ! Jaz ne bi mogel vse popisati, kar se je' oni večer godilo na parniku, ker sem peči zalagal z ogljem, da smo rinili dalje »tutta forza!« No, drugi dan je bilo zopet vse mirno, do kvarnerskega zaliva. Tam smo zopet malo poguncali a ni bilo tako hudo. — Dne 1. marca smo prišli v tržaško pristanišče. 18. sva se s sinom izkrcala na suho. — Do danes sčm ostal v Trstu. Sina sem upisal v slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. On je zdaj odrastel in postal priden — 17 — sevljar in zaveden Slovenec. Jaz sem si pa zbral drugo pomočnico, katera je bila vedno dobra mati mojemu sinu in meni v tolažilo. * * * Dragi eitatelj, tukaj sem ti v priprostih besedah načrtal moje ro¬ manje v Ameriko. Danes mi ni žal za to, kar sem videl in poskusil, žal mi je edino, da sem zgubil v tuji zemlji nepozabljeno soprogo in dobro mater in pa moje imetje, katero mi je pograbil nenasiteljivi Rubero. — Brazilija ni za naše ljudi. Gotovo pa je mnogo drugih krajev, kjer bi Slovenci z večjo srečo shajali nego v južni Ameriki. Slovenski emigrant, tvoja zvezda je na Balkanu ali v Mali Aziji, ali v Rusiji. Tam je bodočnost za one Slovane, katerim je domačija pre¬ tesna ali preubožna ali nemila. Pregovor pravi: Slajši je košček črnega kruha v domovini, kakor beli hleb v tujini. — Po moji poroki. Slike iz življenja V tretjem mesecu. Ljuba Zlatinka, kedo te razume! Čemu te solze? Da te ne ljubim več? Neumnost! Kako prihajaš do teh misli. Veruj mi, da se motiš. Jaz sem ravno tisti, kakor sem bil prve tedne. Da da — ali ? Skoraj da bi se jezil, ko bi ne bila tako ljubeznjiva. Molči no in zjasni si obrazek, tako si res lepša, kakor s tistim mračnim čelom. Danes si nekako svoje volje. — Ko sva ljubezen kovala, sam bil ti res rekel, da smeš svojo voljo imeti, ali to sem si drugače mislil ? Vsi možje ste lažnji vi ? — Tako menite ve ženske. No pa midva se nočeva o tem pričkati, kedo je od naju večji hinavček, ha, ha! Ali ti nisem rekel, da naše živlenje bode vedno jasno — in sem te na to poljubil in ti mene. No ženka dražestna, daj mi poljubček, pa naj bo mir. Ne zadržuj se, saj mi ga slednjič vendar na ustnice napečatiš. Hočeš, da si ga sam vzamem. Pa naj bo. — Saj ga misem zaslužil praviš. Ta je bil lahek kakor senca, še jednega! Prvi prepirček. Ali si otročja Zlatinka. Prejšni teden in danes zopet to oblačno li- čice. Kaj pa misliš — o življenju— Da te zanemarjam ? Ali meniš res, da človek nima drugega opravila, nego da bi vsaki dan štiri in dvajset ur — 18 — ljubil. To si gotovo našla v kakšnem romanu; — pokvarjena vzgoja! Tvoja mati meniš, - dobro, če vže želiš pa ne govorim o tvojej materi. — ali o mami, kakor ti jo ljubše. — Da ti nisi otročja? To si, in ee še tako z nogami ropotaš. O jaz nesrečna ! Rad bi vedel v čem si nesrečna. Ali sem jaz vzrok, ako imaš o zakonu tako fantastične ideje. Težko je z vami pametno govoriti. Vaše misli plešejo tja in sim, tako da so koncem ravno tam, kjer so bile za¬ četka. — Jaz sem ti strašen mož. Lepo si jo povedala; kako pa da si tako strašilo vzela? Kedo te je silil? Tedaj le zato, ker si bila nevedna, in ker sem jaz kakor vsi možje — hinavec. — Hinavec, dobro. Radoveden sem od koga si dobila to prakso, da že veš o raznih možkih kakšni da so. Če ti je pa drago, se lehko ločiva. — No ne jokaj se, to sem rekel letja v dan, saj veš, da mi ni brez tebe živeti. Veš kaj, najbolje, da me ne dražiš, kadar sem slabe volje. Bodi dobra. — Saj jaz nisel imel nikadar namena te žaliti. Zlatinka, ti bi morala kedaj na zrak — ni zdravo vedno v sobi čepeti. Na prostem je človek veselejših, svobodnejših misli. - - 0 kadenju. No, še to bi mi manjkalo, da bi gospodar na lastrem domu ne smel se svobodno gibati. — Zdi se mi, da me zalezuješ pri smodki, — kakor včenoa mlekozoba na normalki. Res je sicer, da si mi dovolila v svoji delavnici tu in tam kako vržinko pušiti, ker me vže ne moreš po vsem odvaditi. No in še to ti ne vgaja. Kadar pokukaš skozi vrata pa me za¬ lotiš pri kadenju, — napihniš obraz kakor da bi zvunaj grmelo. — Kako tukaj neprijetno diši — In takoj mi odpreš vsa okna, da se skadi. Kaj bo to? Naj vrag vzame še pregrinjala. Tvoj oče, praviš, da ne kadi doma. No seveda — ker ga je tvoja mati tako lepo odvadila. Jaz pa bodem pušil, kjer se mi bode zljubilo, in pri tem ostane ! Da tobak zrak pokvari, da vsa sobna oprava po tobaku diši. Da to ni ljubezen ? Nasprotno, ljubezniva, modra ženka se bode vedno trudila, priskr¬ beti svojemu možu, bolj ko mogoče prijetno hišno živenje. — In ti si dovolj pametna, Zlatinka, da bi to lahko sama spoznala. Prvi večerni sprehod. Ne bodi taka. Ako ti rečem, da moram iti, da imam važne pogo¬ vore ! Ali ravno ponoči da morajo ti biti ? Seveda, drugače bi določili drug čas. Mi možje imamo čez dan druga opravila, kakor ve žene. Pa mislimo si tudi, da, ko bi res hoteli eno urico ali dve preživeti v družbi svojih prejšnih prijateljev, ali je to res taka pregreha. Ali naj dovolim, da me za hrbtom oponašajo, da že tvoje kiklje nosim. In pravo bi imeli. Ne gre mi v glavo, zakaj bi svojih znancev ne smel obiskati. Kaj da bo — 19 — svet rekel? Prosim, lahko je pravi mož, če tudi ne čepi celi dan za pečjo in drži ženi štrenico. Kdor ima opravilo z ljudmi, ne bi bilo pametno, da svoja spoznanja zanemarja in opušča. Pa kako naj bi z vami človek pametno govoril. Ce vam tudi prav dokaže, dokaz na dokaz na krožniku prinese ter vse zroke, in kedar človek misli, da vas je prepričal—začnete zopet, z nova. —To sem že rekel? Nič nede. Sicer danes ne mislim dolgo ostati, tudi ne bodemo klicali kralja, ne trisedem; tu velja samo za nekatere po¬ govore. Se vedč — saj že vem. — Kaj veš? Kedo ti je pa rekel, da pri¬ dem pozno domov in kako vže naprej to znaš, da me nebo pred polnočjo. Jaz že vem ! No, dobro, ti veš — a jaz še ničesa ne vem. To je sicer res, kar z uro v roki ne bodem tam sedel, in tudi za četrt ure se ne bodem delal smešnega. Prosim te, nikar ne toži, da si silno nesrečna, saj to si mi že večkrat ponovila. Temu nisem jaz vzrok — zdaj pa mo¬ ram iti: Ce hočeš pa še dalje vihaj nosek... Na svidenje! Pri kosilu. Cernu da krožnik vstran porivam? .Ali rez misliš, da človek brez strahu za zdravlje in proti volji okusa — zamore to brodijo jesti. Naj- slabja, krčmarska kuhinja je bolja od tega. Tvoja kuharica se razume na kuhanje, kolikor zajec na boben. Zakaj da mi ravno danes tako slabo diši ? No, veš zakaj, ker do danes nisem še zinil o tem. Dovolj krat sem v nevolji in jezi požiral to prismodo, a vrh vsega kazal jasno lice, zaradi ljubega miru. Ako pomislim, kako se danes dek¬ leta vzgojujejo, se ne čudim, da nam prinašajo take reči na mizo. Vsega vraga znajo, o vsem so zvedene, samo tega, kar mora vzaka gospodinja znati, tega ne vedo ! ■— Da bi tebi dajal vzrok, da je kosilo malo prismojeno? -- Ne rečem, da si ti temu vzrok, no prav nedolžna tudi ni moja Zlatinka. To je in ostane skrb gospodinje. Ti si se morala od matere učiti. No, zopet moja mama! Se ve; ona ni znala tako lino plesti in vezati, ali kako dobro juho in prikuho narediti, kako testo mesiti, to je znala prav dobro. — Zakaj da nisem matere poročil? Ne govori take budalosti! Nič bi ne škodilo, ko bi jo nje hčerka bolje posnemala. Ala, zdaj nosno rutico. Ne bodi otrok! Saj kosilo bi ne bilo ravno tako slabo, le tvoja slaba volja je vzrok temu ! —Lepo te prosim. Ven¬ dar mi dovoliš, da smem svoje mnenje izreči, saj to je tudi celo potrebno in koristno. Mi vendar ne bodemo metali denar na cesto — in pri tem, da bi odhajali lačni od mize. Jaz sicer ne zahtevam, da sama kuhaš, to ne, vendar... — 20 — Ne dvomim sicer na tvojem kuharskerm talentu, če tudi si se nek¬ daj po dobrem kosilu pri vas ovadila, — da je tvoje kosilo vaša stara Marinka skuhala. — No, vidiš, zdaj se pa smehljaš. — Jaz menim, dahi bilo najbolje da od zdaj naprej manj ko moraš sama kuhaš. Pri kuhanju ne velja več, delati poskuse. Draga Zlatinka najmi si dobro, zvedeno kuharico v hišo in uči se od nje. — Ker tudi kuharicam mora gospodinja pokazati, da kaj sama razume in zna, drugače jo iste še opravljajo. Pečenka je bila malo bolja. Zdaj pojdi in prinesi mi kavo, pa tudi slovenske časnike. — Ljubosumnost. Ves čas si jo gledal. — Lepo te prosim, jaz jo poznam, kolikor ti. In kedar človek pri mizi z drugimi gosti sedi ali naj gleda v tla, ali naj šteje zvezde, tudi če je oblačno; ali sploh naj vtakne očij v žep. — Da se mi je celo nasmehjala, ko sem pripovedoval ono smešnico o veselem Jaku. Takih pogledov, pra¬ viš, ne pošiljajo dekleta možem? Kakšni pogledi so to bili. Kedd te razume? Ima li človek v dru¬ štvu druge oči.- - Oženjen ne bi smel ženske pogledati! Ali si čudna. Mož, kateri, sedi v družbi, je dolžen z vsakim govoriti in vsakemu odgovarjati. Kadar s kom govoriš, ga moraš vendar gledati v obraz, v oči. Kako je to, daste ve ženske tako sovražne lastnemu spolu, da jih ne morete trpeti poleg sebe. Tedaj po tvojem, naj bi se soprog v družbi žensk držal modro pa tiho kakor lipov bog. Povej mi pa malo, kako si razlagaš pa to, da si sama najbolje počutiš v družbi moških in tudi, ako si sama med njimi. To sem že parkrat opazil. Ti si ž njimi zabavaš, smeješ, jih po volji gle¬ daš, kakor ti drago, a meni ni prišla ni misel — dvomiti o tvojih dolž¬ nostih o tvoji zvestobi. — A jaz, da bi ne smel uživati te svobode, da bi se svobodno gibal v družbi, kakor se pošteuom možu pristoji. Prosim te, o meni se ne more nič reči! Le počasi, Zlatinka, to je po svem prav, in grdo bi bilo o tebi, da bi že zdaj ljudje govorili. Glejte jo, ljubosumna je, on ne sme nobene ženske več v obraz pogledati! Zakaj pa me vodiš tja, kjer so ženske.—Ti bi bila najraje sama z menoj? To je sicer od tebe lepo; a zaradi tvoje neumne ljubosumnosti me vendar ne bodeš obsodila, da moram opustiti vsako družtvo. Ali naj sediva v družtvu, v krčmi, pri veselicah vedno sama; in če bi slučajno kakšna mati s hčerko hotela prisesti k naši mizi bi morala midva oditi ali pa iskati si drugega prostora, kjer ni ženskega spola pod sedemdesitimi zimami. —• Veš kaj, v prihodnje nosi seboj velik ploh na katerem stoji zapisano: k tej mizi kjer moj mož sedi, je ženskim prepovedano prisesti — 21 Da druge ženske drugače gledam kakor tebe ? Takti, ti se tedaj dobro razumeš na oči in na poglede. Ženka, ženka, ako si je v tvojem srcu, že tako zgodaj rodil črviček ljubosumnosti, po tem res ne vem, ka m še pridemo. Draga, opusti tiste mačje poglede, stiskanje ustnic in drugo, če tudi vidiš, da s katero govorim. Zapomni si dobro, dokler žena zaupa možu ga spoštuje je sreča, in mir med njima; kakor hitro bi pa dala sluh jezikom o tebi je in po meni in po. najini sreči. Ne solzi se, Zla- tinka, bodi pametna i ne išči strahu, kjer ga nij! — Ti imaš dobro srce glej da bode i tvoja pamet razsodna, pa si ostaneva prijatelja do groba. Samo ne odpiraj zlodejci ljubosumnosti svojega srca. — Za hišne potrebe Zopet denar! Ali res meniš, da raste na jablani. Paziti moraš sama, kako da shajaš. Kar dobiš od mene, je dovolj za en mesec, drage dobi¬ vajo še manj. Ti si menda prevarčen dragi, a danes je taka draginja?? — Zato pa je treba znati porazdeliti. Ravno v tem sestoji vsa umetnost domačega gospodarstva. Stem nočem oporekati da bi tudi jaz lahko več prihranil. Sicer veš, da živimo dovolj skromno. No, nočem ti o tem ničesa predba- eivati, saj tako že naprej vem in vidim da bode kmalu treba povišati domače stroške, ha, ha! Se vč da, ako mi z ročico po ustih udarjaš, moram o tem molčati. Sicer pa pustimo to: koliko potrebuješ? Prvi otrok Blagoslovljena hiša kjer se otrok rodi! Kar je ta poglavček v hiši vse stene odmevajo od samega otročjega vriskanje. Jaz nisem nič več, od kar je tafrajliea v hiši. Vsa hiša je na¬ robe. In ponoči komaj da zatisnem oko. Trdosrčnež! Da, če se človek spomni, da je tudi on šč na svetu, mora takoj dobiti častno ime suroveža. Kaj pa misliš, da bode koristilo to srčkanje; dete postane še bolj trmasto. Naj le zraste potem ga vzamem že jaz v roke. Da je otrok tvoj ? Kakor moj. Seveda, vse lastnosti naj dobi od tebe, če tudi trdiš, da je meni podoben. Le le tako cartaj otroka: »Sem sem angeljček, oče te nima rad.« Se ve da ne, ker mu v vsem ne pritrdim, kadar se joče. Pustila bi otroka da se z joka pred vrati, pa bi k mahi spoznalo, da mati ukazuje v hiši, ne otroci. — Špartanska bodi vzgoja — a k temu je prva pot — vbogljivost.. — Ti meniš, da bode potem brezsrčen, kakor smo mi možkarci. — Saj vidimo, kakošna mladina vzrašča danes. Komaj je z lupine zlezlo, že hoče biti gospodar v hiši, oče in mati pa naj sta hlapec in dekla. Sicer se pred otrokom nočeva pričkati, dobil bi slab izgled. Rečem ti pa, paziva na otroka, dokler je čas. Jaz pa pripravim šibo za vsak slučaj. Človek mora biti na vse pripravljen. Zdaj pa pridi k meni Zalka. No tako! Kaj se zvijaš. Kako, da jo tako nerodno držim ? Zdaj vender ne pojdem v šoki k-pestunjam. Tu jo imaš v tvojem naročju se bolje počuti. — Laško ga uči ! Zlatinka čuj eno besedo. Ko sem stopal po stopnicah, cul sem neko laško petje in ako se ne motim, je bil glas naše hišne, ki se menda igra z otrokom v sobi. Ti praviš, da ne veš nič o tem, in da jo nisi nik¬ dar čula. — Dobro, vem kako čutiš za naš mili narod — saj drugače bi ti ne bil zasnubil. Ali eno ti moram vendar le z vso očetovsko res¬ nostjo povedati. Od danes naprej zabrani strogo vsakteri hišni, ki jih boš še imela, da nikdar, in ob nobeni priliki ne govorč z našim otrokom, dru¬ gače, nego v slovenskem jeziku. Tu in tam nauči jo kako slovensko pri¬ merno pesem, da jo zapoje otroku, če jo že samo se nežna. Midva bova zredila in vzgojila otroka za naš narod, ne za druge. Ko odraste, naj se nauči tudi drugih jezikov, ako bode imelo veselje za to. V otroških letih v domači hiši — naj se nasrka —• naprej čistih milodo- nečih slovenskih glasov. — V tem imaš popolnoma prav, da bi jaz to prej vedela, bi ne bila dovolila, da se našemu, detetu utepljajo tuji glasovi. — Tako me veseli. Bog ne daj, da bi midva otroka v slovanskem duhu gojila, a drugi da bi nam ga pa s tujščino kvarili. — Tedaj o tem sva na jasnem ! — Danes sem prinesel novo slovensko knjigo, po večerji mi jo bodeš čitala, — ako ne bom imel jaz časa, ker imam mnogo pisarije. — »Nimam obleke« Ta je morda najstarejši ženski izrek: saj je že Eva tožila kači da nima kaj bi oblekla. — Da si celo leto ne sešiješ nove obleke, da so že vse stare kiklje in moderci, da zdaj je lepa nova moda — posebno rokavi, in ti kaj lepo pristojo posebno ženam. — Vem, vem da moda ženkam vedno glavo vrti. In ko bi ta moda zahtevala, da se vse ženske morajo v platnene vreče oblačiti, bi gotovo videli ob nedeljah in delavnikih vse v manj ali bolj belem platnu. — Nekdaj je bilo drugače, a oni časi se ne vrnejo. — Ženskam govoriti proti modi, bi veljalo toliko, kakor pihati proti burji. Tako naj bo, pametna žena vč kaj če, koliko more pre¬ našati tudi modnih stroškov. Proti ženski nespameti pa je vsaka beseda bob v steno. Kar se pa klobukov tiče, ste ženske čudne stvarice ; enkrat imate na njem celo gnezdo tičev vsake vrste in barve, drugikrat pa cel travnik cvetja, tako da bi metulji imeli kaj dobro kosilo, ko bi cvetje ne bilo umetno. Sicer pa je vsak mož zadovoljen, da njegova žena nosi čedno če tudi ne po zadnjem pariškem figaru? Letos je res huda zima, zračunaj koliko bo stala trdna gorka obleka, in denar dobiš takoj jutri po kosilu. — Počakaj samo en hipček. Pri vas naraste ta »hipček«, rekel bi, do večnosti — Ve ženske ne bi nikdar šle od ogledala, vedno je kaj popraviti. Posebno ti lasje te vam dajajo neizrečenega truda. Vsak las, vsak »kravžlček« je treba tako za¬ viti, da stoji lepo, in gorje mu, če ne stoji na čelu prav na istem mestu, treba ga je z železjem, s škarjami, z ognjeni, z lepilom, z mrežo in bogve še s čim prisiliti: prav tako moraš stati! No, oprsni moderc, ta še le ima veliko nalogo: vi ga rabite za »ženski šravf«, da vam stiska prsi in in rebra, da kar vse pokajo in pri tem je treba, da pomaga mati, sestre, še stara mati da eno roko: vse vleče, stiska slednič: pok, in vse prestra¬ šene ste tam kjer ste pričele. Te prosim, ne bodi tak, jaz se nisem nikdar tako stiskala, da ne bi mogla dihati. Verujem, verujem da si dihala, pa kako: kakor miši; saj sploh zrak ne more v vaša pljuča. Zato vas vedno glava boli, v ledjah ščiplje in kaj že vem, koliko nadlog in težav morate na dan pretrpeti. — Cuj še eno, na Ruskem so že davno prepovedali vsem učiteljicam nositi korsete — in ravno tako vsem učenkam. Radoveden sem, kedaj bodeš pričela našo hčerko, ako jo Bog živi, uklepati v ženski jarem — mudrc. No o tem bodeva še govorila. [Dalje prih, leto.] Brivec Kofč. Moto: »Oh, ko bi bilo malo kofeta!« »Makurovka«. Kolb, znameniti pripomoček, da stare babe ne tožijo o glavobolu — o nevarni bolezni — po noči, je našel tudi v stranskih zakotjih svojo domačijo. Tiste stare babce z očali na zavihanem nosu, s tobačjo škatljo v žepu, i posebno one, kterim je Bog naložil za pokoro obrekovati po 4 3 / 4 (reci štiri in tri četrt) ure na dan, te so mu priskrbele svoj mirni kotiček za pokrovom v peči, kjer ves dan premišljuje svojo nesrečno usodo in le od časa do časa zdrkne po grlu prej omenjenih kavk. Tukaj se seveda začne strašen polomaj, ki je podoben demonstraciji, ki se je nedavno vršila na Dunaji ter še drugod. ■ Kakor sem že prej rekel, za pokrovom mora sedeti ves ljubi božji dan in sanjati o nekdanji sreči, o nekdanjih zlatih dneh, ko seje še grel na gorkem solncu blažene Indije in drugod. — 24 — Strašna nesreča ga je pač doletela, ki si je pa izboljšati ne more, ter zategadelj potrpežljivo čaka, kedaj poleti v grlo in odtod v želodec za to pripravljenega spola. Ker pa hočemo o tem nekoliko več vedeti, prosim udane, z dušo in telesom udane kofečkarje, naj me spremijo k preznamenitemu vprašanju, ki slove : Kaj vse mora doživeti kofe? Do tega resnega vprašanja (prosim, nikar se ne smejte) sem prišel, ker je tudi meni dodelil Bog to pokoro, da moram živeti v ogromni masi „kofetarc“. Utopil sem se globljeje v to vprašanje*, in tudi trohice laži ni, ako rečem, da sem zato dobil marsikak bel las. Cesar pa nisem mogel po nobeni moči dobiti s svojim trpljenjem, to so mi pomagale one babce. Izrekam jim na tem mestu najtoplejšo zahvalo. — Vsa čast jim Tisti čas je ukazal gospodar svojim hlapcem nabasati vreče s ko- fetom in ga tako oropanega vsake svobode prepeljati na ladijo, da ga popelje daleč med široki svet. Posli so storili, kar jim je naročil go¬ spodar. Kofe se je odpeljal daleč po svetu. Prišel je naposled tudi v tr¬ žaško pristanišče, kjer so ga odložili in ga odpeljali v razne kraje pro¬ stranega cesarstva avstrijskega. Ves premečkan, tako da ne vem, ali je imel še kaj dušice v sebi, prišel je naposled tudi v kranjsko deželo. Tukaj hočemo zaznamovati kraj, kjer se je odpočil z začetno črko F. Dobil ga je v roke krut gospodar, ki je imel ,,Hilfsmittel“ —„Gott hilf uns“. Spravil ga je v pljesnivo shrambo, kjer je revež dobival premalo kisika ter vsled tega obledel (prišel je namreč ob trž. zeleno barvo). Zagledavši ga ljudje, se zakadč ter ga začno kupovati na debelo in drobno. Po koliko je bil sem že pozabil. Meni se dozdeva, ako računamo na prejšnje tr¬ govske besede, je bil Gul .... kilo. — No, pa to nam ni nič mar! Na ta način je menda prišel v veljavo beli kofe. Nazadnje je prišel tudi mojim kameradom v roke, v trdosrčne roke, ki so ga neusmiljeno vrgli v ponev ter zakurili pod njim. Prej revež bled, je začel rdečiti - pardon saj res kofe ni rudeč — pač pa ima kri črno kot saje. Postajal je v ponvi črn ter naposled očrnel popolnoma. Kofetarca, ki je imela kamenasto srce, ni bilo zadosti, ker se je bil le po eni strani ogrel, obrnila mu je od časa do časa s kuhalnico kosti, da je tudi na drugem kraji očrnel. Z veliko častjo ga je potem nesla v hišo in ga tam razstresla po mizi. Kofe se je ohlajeval, barve — pa le ni izgubil. Zaprla ga je starka v škatuljo, ki je bila že od Abrahama sem namenjena tej ,,službi". To pa zato, da se ni izgubljal prijeten duh kofetov. Kmalu nato je zalil oni ženski spol sajast lonec z vodo (H s S() 4 — razne druge smeti vmes). Prišel je kofe še v nesrečnejšo past. Starka je stresla ga na mlinsko kolo, ki se je vsled tega začelo vrteti. Kofe je prišel med zobove, ki so ga raztrgali na drobne kosce. Deli njegovega telesa - 25 - so ležali razmetani v predalom Koliko bi se mučil človek, ko bi te hotel nazaj vrediti! Ubogi kofe! Tak revež je šel potem v lonec. Pridejala mu je pa starka smrt¬ nega sovražnika — eikorjo ( X n Y a ). Revež se je jezil, rotil, preklinjal, potil, jokal , toda vse nič ni pomagalo. Nasprotnik se je prav po¬ šteno razkobacal po vodi vse štiri od sebe moleč. Združiti se je moral z najhujšim sovražnikom. Druščino pa je prišel delat še tretji „nebodigatreba“ — brrrr — ščurek! Po neprevidnosti seje revež privlekel baš nad lonec. Vročina ga je spra¬ vila v nezavest in štrbonknil je v kraj pogube, tja, kjer je vekomaj škri¬ panje — ne z zobmi — kofeta. Dvakrat je še milo vzdihnil in — po njem je bilo. Moč kafetova je naraščala, kajti razven prej omenjenih dveh redilnih pripomočkov je prišel še tretji. Ko se je kote zadosti ugrel, je hotel uteči iz lonca. Rabiča je pre¬ prečila to in odmaknila lonec od ognja. Sedaj se je začelo živahnejše življenje. Zena je vzela skledico, pri¬ jela za roč in vilice ter udarila parkrat po cukru, da se je razletel na drobne kosce. (Pripomniti moram, da je bila pri njej navada tolči cuker z vilicami.) Majhen je bil košček, ki ga je vrgla, v koft. Da se veliki kosi devajo, za to je potreba treh reči: prvič denarja, še enkrat denarja, in zopet denarja. Z veliko slastjo je jedla „koc“. Ustnice so ji gor in dol mahale (zob ni imela), zraven pa ščebetala: ,,B o g daj t e m u n e h e s a brest i, K do r se ’z m i s 1 i 1 k o f č j c s t i“. Bil je kmalu v želodcu. Ženica se je čutila na novopreisgeno, ko je povžila to božjo „brluzgo“. Nič več je ni bolela glava, trebuh jo je- nehal ščipati in pomlajena je bila za 30 let. Res, čudno zdravilo! Ni res, ,,Brivec?" Ostanek pa je seveda šel nazaj za pokrov v peč .... Razne misli, ki me še silijo, naj jih položim na papir in naj jih razdam po svetu, pridejo prihodnjič na vrsto. Adieu, „Brivec !“ — 2« — Oda denarju. (Poje star skopuh.) Bolj, nego vsaka godba me miče žvenk zlata, če slišim te glasove, sreč mi zaigra. Ti si veselje moje, ti tešiš me vsekdar, preganjaš mi britkosti : denar, denar, denar! Ko pravil pripovedke mi ded je svoje dni, kako sred zlata, srebra Matjaž v votlini spi, že takrat se vzbudil mi je oni bujni čar, že takrat sem te ljubil, denar, denar, denar. Zlato je moja sreča, zlato moj ideal, pred zlatom vsak se vedno priklanja rad do tal. Povsod je, kamor prideš, denar sveta vladar, in največ ima vpliva denar, denar, denar! Odpreš si z zlatim ključem vsa vrata na stežaj, značaj, poštenje, čistost, vse ti je na prodaj. — Od vekov, veke ti si vse zemlje gospodar, le tebi vse se klanja : denar, denar, denar. Ze nekdaj zlato tele je molil Izrael, in to češčenje zlata si svet za vzgled je vzel; in danes, kakor nekdaj, vsak govori vsekdar: »Kaj škodi, če je tele, da le ima denar«. Izvoljen božji narod je izraelski rod, v čast božjo Izraelec obrača vse povsod, pred vsem — seveda ljubi zlato — ta božji dar, in vedno, vedno išče, de n‘.tu denar, denar. O bore poezija, čemu pač si nam ti ? Brez kruha se ob pesmih nobeden ne živi : O, pusti ideale, preskrbi nov si čar, nabavljati nas uči denar, denar, denar. Ko Antikrist prišel bo denarja nam sejat, hej, to zlato pobirat bo hitel svet takrat! In tudi jaz se dvignem, čeprav sem slab in star in pohitim pobirat denar, denar, denar 1 PhilochrysoB. - -27 - Pravičen sodnik. Na Ruskem je živel Nikola Medvedič. Nekega dne gre v gozd z vozom, da si naloži drv. Ker pa ni imel svoje živine za vprego, gre prosit soseda Ivana, naj mu posodi konja. Sosed Ivan mu drage volje posodi konja. Nikola Medvedič pride s konjem v gozd. Treba je vpreči voz, ali žal — vidi da je v naglici pozabil konjsko opravo doma. Kaj narediti? Mož si jo iztuhta: napreže konja za rep, sleče svoj jopič, ga trdno ovije, dene konju na vrat in z rokavoma priveže oje. — Hii! zavpije. Konj potegne, rep je obvisel na štangi, sam pa peketa z jopi¬ čem naravnost domov v svoj hlev. Sosed Ivan napove Nikolu tožbo za storjeno mu škodo. Isti dan že gresta k sodniku. Imela sta dolgo dolgo pot do sodišča, kajti na Ruskem so zelo oddaljene vasi jedna od druge. Bila sta zelo trudna in lačna ; zavijeta tedaj v bližnjo gostilno, da se odpočijete in pokrepčata. Ivan — bogat mož — pokosi dobro, revež Nikola sede v kot in otepa kos črnega ajdovca. Kmalu pride krčmarica k Nikolu in prosi ga, naj se malo umakne, da vzame otroka iz zibeli. Kako se pa ustraši, ko vidi, da je otrok zadušen, ker je namreč nevedč sedel Nikola na njem. Ubogi Medvedič — zopet smola! — Jojmene! vpije žena. Krčmar prileti iz bližnje sobe in ko vidi prizor, napove Nikolu tožbo. Gredo vsi trije dalje proti sodišču. Mej potoma pridejo na most neke velike reke. Nikola boje se svoje kože hotel se je vtopiti. Prekucne se tedaj čez most — zopet smola — pade revež na nekega starega ribiča, (ki je bil baš v čolnu) ter ga se svojo težo do smrti pobije. Ribičev sin tam blizu je vse to videl in evo — tretji tožitelj. Gredo tedaj vsi štirje do svojega cilja ; tožniki naprej, ubogi Medvedič ves pobit in žalosten pa za njimi, pre¬ mišljuje svojo žalostno usodo. Nekaj mu pride na misel, skloni se, pobere kamen ga zavije v svojo žepno ruto in s tem zvoni za njimi. Pridejo pred sodnika. Prvi se oglasi tožitelj Ivan: Nikola Medvedič — - ta-le tukaj — je mojemu konju rep odtrgal; prosim, da se mi škoda povrne. — (V tem pa Nikola zvoni in »eambula« s kamenom v robcu proti sodniku, kakor da bi ga kadil s kadivnico. Sodnik opazi koj to, misli si: tukaj bo nekaj, pomežika proti Nikolu, češ: je že dobro. Seveda tožniki tega ne opazijo.) »Kaj pa vi krčmar, kaj tožite?« — Krčmar: »Pri meni je Nikola sedel na otroku, ki je bil v zibeli in ga zadušil. Jaz sem imel veliko veselje s tem otrokom. Prosim, da se me odškoduje in Nikolo Medve- diča postavno kaznuje. (Nikola zadej še vedno kadi z robcem). »In vi«, pravi sodnik tretjemu, »kaj pa vi tožite?* — »Meni — pravi ribičev sin — je Nikola očeta ubil, ko je skočil čez most v čoln. (Nikola še vedno kadi od zadaj). — 28 — »Dobro«, pravi sodnik, »sedaj boste pa slišali »šentencjo«. Glasi se tako - le : I. Vi oče Ivan boste dali konja Nikolu, dokler mu drugi rep zraste. Ker je pa Nikola ubogi revež, dali mu boste na mesec po ."> (reci pet) centov sena, pravdne stroške plačata vsak pol. II. Vi oče krčmar boste dali svojo ženo temu - le v rejo toliko časa, dokler bo imela drugega otroka, da boste imeli zopet veselje z otrokom ; ker je Nikola ubog, dajali mu bodete na mesec tri mere pše¬ nice, tri liekte vina in 30 reci (trideset) funtov mesa. Za tožne stroške vsak pol. III. »Vi Aleksij Ribičev, ker je Nikola vašega očeta ubil ko pridete na most, naj Medvedič v čolnu počaka dokler ne skočite na njega, da mu s tem povrnete; ker je pa Nikola revež plačali mu bodete južno, da ne pojde lačen na oni svet. Tožbenih stroškov plačata vsak pol. Pojdite 1 »Vi, Nikola Medvedič pa počakajte! Dajte sem »tisto«. Nikola mu da tje robec s kamnom. »Kaj pa je to«, praša sodnik.« »Hm— pravi Nikola, — ako bi vi drugače sodili, bi vas s tem le kamenom naklestil zdaj pa imejte ga vi za spomin. - Škorenc. Zakleti frater. Pred davnim časom in še dandanšnji hodijo koperski fratri po okolici pobirat milodarov. Nekega vročega poletnega dne, srečala sta se, z milodari preobložena fratra pred mestom. Ker so bile poti slabe— in so še danes — sta naša znanca ugibala, kako bi si pomagala. Ko tako premišljujeta zagledata pri cesti za drevo privezanega dolgoušea. Malo je manjkalo, da nista zavriskala samega veselja. Odvezati osla ter naložiti nanj vse breme bilo je delo trenutka. Da bi pa ne vzbudila suma, ostane eden njiju pri drevesu mesto osla, drugi pa odkoraka v mesto. Ko se vrne kmet iz polja, zagleda mesto svoje potrpežljivo živali, fratra privezanega pri drevesu, pade na kolena križa se in jeclja : »O presveta Trojica, prej sem pustil osla, a zdaj dobim fratra«. »Nikar ne žalujte mož. Glejte, jaz sem pred več leti nekaj zagre¬ šil in Bog me je za kazen spremenil v osla; pa baš sedaj mi je potekla kazen in vrnil sem se v prvotno podobo. »O sveti oče, kolikokrat sem vas zadej sunil, saj mi odpustite«. »Že dobro, sedaj pa z Bogom '. - 29 — Krat je odšel vesel, da jo je tako dobro izvršil, kmetič pa ža¬ losten in klavern. Fratra sta drago jutro prodala osla v Kopru Barba Menigu. Čez par dni bil je semenj v Bujah. Barba Alenigo pelje novo kupljenega osla, a tudi naš kmetič moral si je poskrbeti druzega. Bila je doba fig in paradajzov ter osel mu je neobhodno potreben, radi tega napoti se tudi on v Buje. Kdo popiše njegovo začudenje ko zagleda med osli tudi svojega. Radoveden stopi k njemu, ter ga tiho vpraša v uho: »Oče, ali ste zopet grešili ?« Osel, ko čuti to sapo v ušesu, nejevoljen pokima z glavo. Kmetič odskoči v strahu ter zavpije ljudem : »Nikar ne kupujte tega osla, ljudje božji, to vam ni osel ampak zakleti fratar!« Ha ha I Ljubica me je zahmehovala ... da da ! moje srčne rane tekmecu kazala, ha, ha 1 »Zaljubljena sem«, je pred menoj dejala, »da, da; »a poljuba mu ne bom nikoli dala, »ha ha ! »Ljubim ga, a ne najdem v njem ideala »da, da !« Ljubica, bridka je tvoja šala! ha ha . . . Tri dni še ... . nad grobom bo deva stala, da, da ! — vesela govorica prst prodirala: »ha ha! »Sama neumnost v smrt ga je gnala, »da, da! Je-li videl svet že taka budala? »ha ha !« La, la 1. r. — 30 — Čudna stava. (Črtica iz življenja) — Molči no Samo ! Da si mu to v obraz povedal, bodi tih, to je nemogoče. — Prosim te Boris, istina je, jaz nikdar ne lažem. — Ti si tedaj rekel Tomažu v lice, da je mazač, ki menja barvo kakor kameleon. — Zabrusil sem mu v zobe in besedo je kar mirno požrl. Pri meni velja to, da morata biti srce in jezik enako poštena. — Res je, nikdar te nisem še čul lagati; vendar bodeš razu¬ mel, da govoriti resnico, vedno in o vsaki priliki ni mogoče, tega sploh na svetu ni. — — Boris ti se motiš, to se lahko godi in mora biti, da človek govori kar misli. — — In vendar Samo, lagati se res nesme, vsekako pa nisem dolžen vse svoje misli razkriti. — Ti se učiš pravosodje, postaneš odvetnik . tedaj bodeš ti edina izjema med odvetniki, če se držiš teh načel. Da to ni možno veš najbolje sam — Meni je to nekaj novega. Hotel bi videti, kedo mi more zabraniti govoriti resnico vedno in povsod. — Dobro Samo, naj velja. Naj gre za stavo; ti obljubiš samo eno uro govoriti resnico in povedati kako in kaj misliš. — Kaj eno uro, en mesec, one leto, celo življenje. — Ne, samo eno uro razumeš, le eno uro. Koliko velja stava? — Kar ti drago, ker sem gotov, da jo ne zgubim. — Dobro daj mi roko, velja! Zdaj bije dve uri. Stava prične. Ali si neumem Samo, da si se vdal. — — Pusti naj preteče ura, potem me bodeš ošteval. — — V tem stopi hišna v ložiček, kjer sta prijatelja sedela : Go¬ spod Samo, prosim da stopite v hišo, ker imamo posebne obisk. — — Takoj sem tam reče Samo. — Posebni obisk zakliče Boris, evo ti naj lepšo priliko dokazati svojo trditev. — Gospodič je urno poskočil v hišo. Samo je bil lepo vzraščen zdrav mladenič. Njegova zunanjost je že kazala na možki odprti značej: jasnega čela, globokega pogleda. Samo je bil že šest let sirota. Oče je odšel prvi, a za njim dobra mati; oba v enem letu. Sestre in brata ni poznal. Navadno je bival v mestu pri očetovem bratu. Imel je tudi ujca trgovca Naklado, brata pokojne matere. Ta je stanoval na deželi. Gospod Naklada ni imel otrok. Na stričevem domu je moral Samo vsako leto vsaj polovico počitnic stanovati. — Vedno veseli čvrsti - 31 - dečko se je stričevim silno priljubil. Pri Nakladavih bil je njegovega bivanja skoro nepretrgani praznik. V bližnjem selu bil je Boris, njegov stričnik doma. Boris se je učil gozdarstva. Samo je stopil v sobo. Na mehkih blazinastih stolih je sedela ga. kontrorlorka Kolovratova, nje hčerka Dana, šestletna preparandka na u iteljišču v L. in mali Vlatko. Gospa Kolovratova je bila obče znana kakor bogata, izobražena in čislana dama. — Pogovarjali so se o modernih klobukih, o zadnjem misjonu, o vremenu in zopet o oblekah, deklah in dežju in blatu. Samo se je o tem igral z malim Vlatkom. Teti Nakladovi ni ugojalo, da se Samo ne udeležuje njih pogovorov. Počakaj si je mislila teta zdaj ga vlovimo. — Ali veš Samo, da Dana piše pesni. — Tako, tedaj je pesnica—to je lepo, interesantno... Pri zadnji besedi se je spomnil na stavo —• da mora govoriti kar misli: seveda, že zopet šopek solza in vzdihovanj bledolične gospice od 17 ali 18 let... odreže se Samo. — No, ti že zopet zabavljaš, zavrne ga teta. — Gospodična Dana piše kaj divne pesmi, hramin še oni zvezek, katerega ste mi gospa Kolovratova proti volji vaše hčerke dali v pregled. Samo ti jih moraš čitati ? — Moram pravite. Nehote vzel je je zvezek in prebiral žačetkom v sredi in proti koncu, Dana ga gledala ter opazovaje pričakovala pohvale. — — Zdaj pa povej tvojo sodbo sili ga teta. — Tedaj naj povem svoje misli. — Seveda, seveda ! — Odkrito povedamo, to so nezreli poskusi skovani o luninem svitu, brez duha, jedra in oblike. — Dana sama vč, da je tako 1 — Utis obsodbe je bil uničevalen. Pesnica je vsa za- rudela do ušes. Kolovratova stisnila je ustnici in pogledala v strop ; teta je pa ostala z odprtimi usti in rokami. — Samo, ti se zopet šališ 1 Gospa kontrolorka, nikar mu ne ve¬ rujte, Fantu se pesmi dopadajo, le podražiti nas je hotel, saj veste kaj so študenti. Sama dobro poznam, kadar mu katera stvar ugaja, jo naprej očrni, da jo ni poznati. — Ali teta, jaz moram vendar — Molči molči, kaj bodeš kri¬ tikova!, kar vem da ti ug’aja, da ti mora dopasti. Saj še mene, ki sem že siva, ugajajo oni spomini, vzdihi, želje ; sploh same krasne sličice ljubečega srca; razumeš Samo. —• — 32 — — Prosim Vas teta, vi ste me pozvala, naj pregledam pesmi, in naj izrečem svoje misli. Jaz sem storil to, in sem gotovega pre¬ pričanja, da bi Dana najbolje storila, da se v šoli uči gospodinstvo, hakor da pesnikuje; saj ni za to nič manj ljubeznjiva: ponoviti moram, ti poskusi se težko čitajo kakor se nerado pije neslano juho. — No, to je bilo že preveč, gospa kontrolorka poskoči na noge: »Da ne bodem Vam v nadleg’o.« — Dana je tudi vstala in obrnila hrbet Samu. Gospa Nakladova je jecljaje prosila zamere. Tudi Samo je po¬ skušal ublažiti burjo z opazko, da on ni... . Nebene besede več, te bodem že navčila drugo vedenje ..., ti ostaneš takaj! Teta je spremila gospe do vrat, ter se trudila tolažiti razburjeno znanko, češ današnja mladina je brez rešpekta... a stvari ni tako tra¬ gično vzeti... Samo je stopal po sob i: slab začetek. Ali je bilo sploh, tako uničevalne kritike treba. Bil bi pesni pohvalil in Dana bi bila vesela, iu gospa Kolovratova bi bila dala tiskati v knjigo hčerkine umotvore. Ali kako, to ne gre — prav sem storil. Dal sem besedo, da govorim kakor mislim in to sem zvršil. Zdaj pa naj se le jeze. V tem stopi gospod Naklada v sobo, prime Samo za ramo, ter mu govori: Dobro, da te dobim samega. Želel sem s teboj govoriti predno se odločim, ker poznam tvoj odkriti značaj. — — Gospod stric, kaj bi ne mogla pozneje, ravno kar sem... brani se Samo. — Stvar je važna in nujna. Poslušaj, bili so ravnokar pri meni trije možje in me vprašali bi li kotel kandidirati za poslanca. Razumeš za državnega poslanca. — Predno se posvetujem, nisem moral dati odgovor. V par dneh se odločim. S tem sem jih pustil z doma. — — Samo, kaj se tebi zdi... poslanstvo tudi nekaj velja, in pa čast, kaj ta velja. Odkrito povej mi tvoje misli, zahteva stric. — — Ako res želite, zvedeti moje mnenje, moram gospod stric iz¬ reči da vi niste za poslanca 1 — To je res odkrito, zavrne osup nen ujec. Nekaj vzrokov mi bodeš vendar naštel Samo. Zakaj bi Naklada ne bil zato. Pomisli, jaz imam dosti prijateljev in drugih znancev, ti vsi bi delovali za me, in ker so sami prišli, imajo gotovo boljše misli o meni, kakor ti. — Če je treba par tisočakov tudi lehko vržem med volilce, —■ so pobaha ujec. — Gospod ujec, jaz imam o narodovem zastopstvu — o poslansvu druge misli. Bogastvo, in častihlepnost, ne dajo še sposobnosti po¬ slanstvu. — To vam je najčastneje z veliko odgovornostjo spojena poverjenost, ki zahteva posebne spretnosti in izobraženje. In ravno zato, mislim da poslanstvo ni za vas. — - — 33 — Naštej mi vzroke, dokaži mi z tehtnejimi razlogi, da nisem zato, odvrne strogo gospod Naklada. — • — Uzroki! Ali pomislite ujec, kaj se vi sploh razumete o sve¬ tovni politiki, o državnem pravu, o šolstvu, o državnih financah, o zakonodaji o internacijonalnem državnem gospodarstvu. In o sto dru¬ gih važnih vprašanj, — Res je dragi ujec, vi ste trg - ovec na deželi; dobro se razumete na les; razločujete tudi vse kavine vrste, poznate razna vina in pe- tijote. Veste najbolje kako se sol meri in otrobi prodajajo. Alj vse to je nezadostno. Vi kakor poslanec, bi sedeli tam v stolu in molčal; strah bi vas bilo, ko bi pokrovci ropotali, ko bi se poslanci klofali in v mes pa bi nemški volkovi divjali. — Pravite, da vam ni mar za par tisočakov za to čast; ali denar ne dela še sposobnega moža za vsako stvar in slednič, kupljeno po¬ slanstvo ne daje zadoščenja značajnemu možu. ■— Nezamerite ujec, malo je sposobnih poslancev, in vi tudi niste za to. Gospod Naklada je bil po tej pridigi tako presenečen, da ni mogel takoj k sebi. — Pojdi, pojdi Samo, ti vse črno vidiš; ne misli vendar da sem na glavo padel. — O prosim, jaz nisem tega trdil, se brani Samo : Vem da ste pošten mož, ali v mojih očeh niste še za poslanca, — ne rečem da ni na Dunaju slabših od vas, a ravno zato, gremo rakovo pot. — No, gospod ujee, vi ste hoteli šlišati mojo odkrito misel o tem; zdaj jo imate, pa brez zamere. — Naklada koraka po sobi ter stopi k oknu, obriše si pot s čela. »Ti nisi pri čisti pameti, ali si največji predrzneš, ali ne, to nisi — saj si bil vedno tako pameten dečko. —■ Samo poglej mi v oko, ti si ali iz sebe ali si bolan. — Tako ujec, ker sem govoril resnico, čisto resnico po svojem prepričanju sem surovež ali celo norec ! — — Samo, dovolj imam tvojih besed, pojdi mi spred oči, nočem te viditi dokler se ne spametiš. Pojdi v tvojo sobo. — Te besede je gospod Naklada bolj bruhal iz sebe, kakor govoril. - Moral je biti silno razžaljen. —•. — Ujec, žal mi je, ali-— kaj ali, — Takoj seme spravi preč! Samo vzame klobuk in odide. — Naklada je pa sam vedno hitre stopal po sobi, in tem gosteje korake, ko je delal, tem bolj mu je silila kri v glavo in mu žolc v jetrah napenjala. —■ — 34 - »Ali ste slišali. Čakaj, zdaj si me šele segrel, če nisem bil prej prav odločen, hoč#m zdaj po sili biti poslanec. Državni poslanec; na Dunaju se bodem to jesen sprehajal. Jaz pokažem temu študentu, kaj zamore še Naklada, kadar kaj resnega hoče. — Gospa Nakladova odpre vrata na stežaj : Kaj pa imaš, vsa hiša se trese ! Stopi bliže. Kako pa izgledaš ! Mož jo pomeri: Jaz bi hotel, da si sama pogledaš v ogledalu kako si prepadena in uzburjena. »Ali je morda čudo, da bi ti vedel kaj nam je ravnokar Samo na- kadil .« — Kaj Samo, praviš, torej se ne motim, kaj je bilo povej! Na to je pričela gospa Nakladova na drobno in tanko razkla¬ dati o pohodu gospe Kotrolorke in o Samovi uničevalni kritiki o Danovih pesnih. — Da bi ti slišal, kako jo je razžalil. Ali je Dano pripeljala le tako seboj, dobro vem da jo je imela resne namene z našim fantom, Le pomisli kaj bi to veljalo za našo — siroto, — pomiluje Nakladova. Čuješ žena, če je pa tudi to vse res, kar si mi povedala, potem ni več dvombe, da se Samu v gdavi meša. Norec je, norec. Oh, zdaj sem g'otov. — Ne stoj ga denes poslati domu. — - Kaj domu ? V norišnico ga pošljem. Zdaj poslušaj kaj pa je z menoj delal. Videla si one tri može ki so mi ponudili poslanstvo. No, ravno prav! Samo je bil nekdaj pameten dečko, predno jim dan odgovor, se posvetujem še ž njim. Na prijazni posvet, mi začne razpravljati o poslanstvu, o teh možeh, o časti, o naslovih, o križcih. In da jaz nisem za drugo kakor za sol tehtati in žeblje šteti, k večem za les, kavo in krompir pro¬ dajati. — Tako je razkladal svoji polovici Samovo modrost, ter vsako toliko močno zapihal v nosno ruto. Žena vsa prestrašena začne: Da, dragi zdaj vidim tudi jaz, da je fant bolan. Oh kaj bode še ž njim. — — Nikar ne skrbi, takoj pošljem po zdravnika, dr, Skušo, naj ga preišče. Rečeno storjeno. Hlapec je v galopu pripeljal zdravnika. Za¬ prli so se v sobo, in držali tajno konferco. — Zdaj gospod Naklada, zdaj zopet ona, sta zdravniku razkladala o nekem bledenju, o nera¬ zumljivem modrovanju ter o nekej trmasti ideji, ki fantu ne da miru. — Kaj hočejo gospod dohtar. Samo tiči vedno v tistih klju¬ kastih paragrafih. — Gospod zdravnik, prime ga Naklada za roko, pojdite sam in preiščite ga, potem se določi kam ž njim. Dr. Skuša je šel k Samu, ter čez pol ure ves iz sebe vračal od bolnika. —• Zdravnik naslonivši se na palico, popravi si razku- štrane lasi, ter maja z glavo. Naklada se spogledata — kaj to pomeni, — Zdravnik prične; — 35 - — Res je, Samo se nahaja v anormalnem stanju. Že sprejel me je na nenavaden način, smejal se je, da me je bilo kar strah. Ravno tako kakor na duhu bolni.—Začel je o našej zdravniški sposobnosti klatiti: da smo zdravniki šušmarji, no ne vsi, — da smo sami vzrok če toliko otrok umre, če toliko mladih možkih in ženskih pogine. Da je tisti zdravnik najbolji, ki je največ ljudi na oni svet poslal; da lečimo ljudi s samimi strupovi, da imamo že toliko modernih zdravil, da sami ne vemo, katero bolniku pripisati. — In kaj vem še vsega kaj... Kosem ga uprašal : kako da se počuti, če mu v sencih žila moč- nije bije, ali ga sploh okoli čela kaj oklepa, — začel se je na vse g - rlo smejati in mi je rekel; Gospod zdravnik jaz sem popolnoma zdrav, Ako se res rozumete na umobolne, poglejte v to oko. Je li mogoče da ste, vsi tako slepi. — In res moram reči zatrdi dr. Poskuša, fant sicer prav pametno govori. To sem tudi jaz opazil reče Naklada. — Po mojem mnenju zaključuje zdravnik, Samo ima fiksno idejo. To se pravi, on govori o vsem prav pametno in jasno do neke točke ; tu pa kar preskoči in konec je satiričen posmeh. — Tak bolnik ima slabost, da hoče vedeti več kakor vsi, in vrh vsemu še trdi, da je to gola resnica. — Gospod doktor, če ima fant fiksno idejo, vendar upam, da ni še zgubil pamet, seže vsa preplešena Nakladova v govor. — Jaz bi vam svetoval nadaljuje dr. Skuša, da ga daste v kakšno norišnico. V. G. n. pr, ima moj kolega Sinica, zasebno zdra- višče za umobolne. — On je specijalist neumnih, in onih ki aspiri- rajo na to. — Tedaj ga pošljemo tja, samo ne vem kako bi ga pripravil, da nam ne vbeži, pravi Naklada’ — Dr. Skuša meni, da bi bilo še najbolje, da mu sam rahlo do¬ poveste. Ni se vam bati, če bi tudi zopet zajahal svojo fiksno idejo. Ako vam drago, se odpeljem takoj k kolegu Senici, da pripravimo prostor, ponudi se zdravnik. Hvala vam gospod zdravnik, vi ste res vljudni! — Dr. Suša odide. Sama pokličejo v doljno sobo in gospod Naklada prične prav očetovski: Ljubi Samo, ti ni si zdrav. »Kaj nezdrav, popolnoma vam rečem« — Dovoli Samo: preveš si se učil, pretegnil mlade živce: tvoj duh je truden. — »Lepo vas prosim ugovarja Samo, to mi je rekel dr. Skuša, to vam je nevednež da ni enakih.« —Pusti si dopovedati Samo, ti si razburjen, to kaže tudi tvoje čudno postopanje z našim zdravnikom. Ti dragi, potrebuješ mir in dobro postrežbo prepričeval ga je ujec. Vže se je hotel Samo na novi naskok, naj energičneje bra¬ niti. koga ujec prime za roko: Udaj se, še danes te peljem k dr. Senici, da boš pri njem nekaj dnij. — 36 — Stric ali se'šalite. Kaj jaz naj grem v norišnico, ali hočete res zdravega človeka znoreti. — Ker sem govoril, kar sem mislil, v plačilo naj grem med nore. Ujec in vi hočete celo kandidirati za držav¬ nega poslanca. — Za Boga, zdaj je že zašel v svojo fiksno idejo, zaupije teta, ki je ves ta prizor opazovala. — — Vidiš ljubi Sami.', zdaj vidim da ima dr. Skuša prav. Še drevi bodeš spal pri Senici, zatrdi Naklada. — Jaz imam pravico, ker sem tvoj varuh. = Zdaj nehajo pa vsi špasi, Samo si prime za glavo; zdaj pleše že resna igra z menoj. — V tem se odpro duri in Boris z uro v rokah na vhodu zaupije. »Samo, tri ura je odbila, kako je šlo? Vsi obstanejo. Samo, teče k prijatelju: Ravuo prav, da si pri¬ šel prijatelj, par ur pozneje bi me našel v norišnici. — Boris, zgubil sem stavo, a nikdar nisem mislil, da človek, ki bi vselej hotel go¬ voriti resnico, da ga pošljejo tako hitro med norce. — Boris pojasni gospodu Nakladu o stavi »za uro resnice.« — Vsi so se odahnili. — Ko se je vrnil dr. Skuša, ter čul poročilo, da je vse v redu, našel je vso družino v vrtu. »Za takrat ga ne damo.« V kazen pa, bode moral Samo agitirati za moj državnozborski mandat, reče gospod Naklada. — S. N. Kos ima devet dežel. Iz Munskega polja. Černi kos ’ma — devet dežel Prva dežela — je javorova Druga dežela — je brezova, Tretja dežela — jošova, Četrta dežela — je verbova. Peta dežela — je leskova, Sešta dežela — je borova, Sedma dežela — je hrastova, Osma dežela — je bukova, Deveta dežela — je lipova, V deveti deželi — ’ma grade tri, Vsaka ljuba — ’ma sine tri, Vsakši sinek — ’ma suknje tri, Vsaksa suknja — ’ma žepe tri, Vsakšen žep - ’ma zlate tri! — 45 — Močna družina. Kancelist: Kako močna je vaša družina? Kmet: Kadar smo zložni jaz i mojih šest fantov, premagamo celo vas. X Dokior zdravilstva predstavi svojim učencem bolno ženo: »Gospodje, tu imate krasni izgled žene bolne na žlezah. Vidite ta debel nos, ta napihan obraz, krmižljave oči. . . Zena razdražena: No, veste kaj gospod dohtar, tudi vi niste z Va¬ šim vijoleastim nosom bogve kako lep. X Gospa, stopivši v kuhinjo, vidi hišino, ki je poljubila gospodarja : Lenčka, to ti povem, da moje delo ni treba da ti opravljaš. Na svete tri kralje prideta dva dečka peti pod hišo. Gospodar: Kako morate peti za tri, ko sta samo dva. Slovenske neveste bodo o novem stoletju nosile samo take pletene »slovanske nogavice«. On jo gleda, ona ga špega. Kdo snubi ? Ali on njo, ali ona njega ? - 46 - Rudolf: Ali ni škoda za tak lep klobuček, da bi se zmočil, kar zaljub¬ ljen sem vanj. Dovolite, smem li ponuditi svoj dežnik. — Ona: Komu naj velja ponudba, ali meni ali mojemu klobuku? Mirovni sodnik: Na predvečer srebrne poroke se mislita ločiti. Gospa Zavijavka, pomislite vendar! Zavijavka : Ne in ne, moža, ki ga nisem mogla v 25. letih naučiti plesti ženske nogovice, ga ne maram več! — — 47 - Poezija o bankovcih. Blagajnik neke banke je nabral zbirko izrekov na bankovcih. Marsikdo želi jih na tisoče. Jaz sem zadovoljen s polovico, če mogoče. Na svidenje! Izred oči zapeljivi mamon ! Prelepo bi bilo, ko bi jih bil polen žep Slovo je težko. Zbogom pa se zopet vrni. ■— Vrni se, a pripelji še tisoč bratcev seboj, Kedaj se zopet vidimo? Komaj danes sem te dobil A že te na večer pri igri zgubil. . X Prosjak : Prosim milostljiva, ne bi imeli par starih hlač od gosp, dohtarja. Ona : Jaz sem sama dohtarca. želite moje ! — Ali si slišal, da je ščedenski dohtar hotel po vsej sili iti med Angleže v Afriko. — Zakaj pa ravno med Angleže in ne med Burce ? — Ali si matast, Angleži so bogati, naš dohtar pa še ni. — Fant pa ima korajžo. — Korajžo že, pa tudi smolo! — 48 — Deklica točajka toži tri junake. (Kajkavska.) Točila sem rušo vince, Vince pili tri junači, Nesu šteli plačuvati. »Ja vas idem k sucu tužit«. »Dobro jutro, gospon sudac!« »Bog daj, bog daj ma devojka.« »Ja vam nosim jednu tužbu«. »Kakvu tužbu, ma devojka?« »Točila sem rušo vince, Vince pili tri junači, Nesu šteli plačevati.« »Jel je poznaš, ma devojka?« »Poznam, poznam, gospon sudec : Jeden ima črlen menten, Drugi ima žute čižme, Tretji ima kunu kapu«. »Koj ti ima črlen menten, On ti bude mladoženja; Koj ti ima žute čižme, On ti bude deverina, Koj ti ima kunu kapu, On ti bude starešina«. Mož : Kaj misliš ? Zena : Jaz prav nič. MOŽ : Saj vem, da morem sam za vse misliti. X Zemljemerec: Gospica, dovolite, da zbližamo naše ustnico za meter razdalje. — V gledišču: Sem plačal krono, smem tudi jaz kaj videti. — Gospa, ki pred njim sedi: Jaz sem pa dala za klobuk deset tudi on je vreden, da ga ljudje videjo. Pregovor: Kovačeva kobilam 'čevljarjeva žena ste vedno mili¬ li ron, bosi. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000383954 ® tn tn m o