Poitmna plačana v gotovim. tip0O. M ttM). IM. $. fcrr. SD^ENIKSRIMOeEC UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poitni čekovni račun it. ll/5€n Leto 11. Štev. 41 GORICA DNE 10. OKTOBRA 1946. Cena L. 5.— Gospod govori bogoljubni duši Pravični morajo trpeti za grešnike, da se spreobrnejo in rešijo. Mnogi bi hoteli biti sveti, a se jim ne ljubi tn>eti. V trudapolnem delu, mrtvičenju, križih in bolečinah je treba iti po potu svetosti. Ne bo ovenčan, kdor se ne bo boril. Samo hrabri premagujejo svoje ne-prijatelje in si zaslužijo venec zmage. Hrabrim dušam ne odre- kam te radosti. Tolažim jih s svojo tolažbo in razsvetljujem z višjim spoznanjem, da vedno bolj uvide-vajo vrednost križev in bolečin, katere jim pošiljam, za reševanje duš. Obilne milosti sipljem za rešen j c enih, za katere molijo in trpijo. Vsi zlati dukati in dragulji niso nič v primeri z dragocenostmi trpljenja, ki rešuje duše. ALARM PROTI DUHOVNIKOM Ob divjanju, ki se je sprožilo zoper duhovnike tudi na Primorskem, naj bo enkrat za vselej povedano naslednje: Nihče ne more trditi, da je bil kdo izmed nas proti osvobodilnemu boju kot takemu. Niti naš nadškof ni bil proti njemu, dokler se je kazalo kot zgolj narodno gibanje. Nihče ne more trditi, da bi bili mi slovenski primorski duhovniki v vseh letih fašizma klonili kedaj pred krivicami, ampak vsi vedo, da smo z žrtvami branili narod in pravico. Tudi pod nemško okupacijo smo stalno protestirali proti krivicam in zagovarjali ljudstvo. Nihče ne more trditi, da se je med našo duhovščino kedaj razpasel kapitalizem, saj smo primorski duhovniki po pretežni večini pravi neinaniči, odvisni od darov ljudstva, in se zato nobene socialne reforme ne bojimo. — Hočemo le, da se pri nas izjede na pravičen in nekrvav način. Za socialno zboljšanje med ljudstvom smo delali potom posojilnic, zadrug in delavskih udruženj že davno prej, kot se je v naših krajih govorilo o socialnih reformah. Nihče ne more trditi, da je na Primorskem kedaj vladal »klerikalizem«, ki da se po izjavah iz ljubljanskih vladnih krogov »ne sme nikdar več vrniti«. Nikdar nismo bili slovenski primorski duhovniki, ki se zbiramo okrog »81. Prim.o, kaj drugega, kot pastirji duš brez vsake želje po POLITIČNI OBLASTI nad ljudstvom. Vsak izmed nas se zaveda, da je v položaju vojaka Kristusovega. Kakor mora biti vojak v državi pripravljen, služiti državni hrambi in tudi življenje dati za domovino, tako smo se mi z dnem našega mašniškega posvečenja zavezali, služiti Kristusu, k’ v.svoji Cerkvi živi, in dati zanj tudi življenje, če to od nas zahteva. Danes je med Slovenci boj proti Kristusu in Cerkvi. Ta boj je napovedal komunizem. Duhovniki na Primorskem smo boja vajeni. Nismo klonili v boju za narodnost, še manj bomo klonili v boju za Kristusa in krščansko vero. Ob današnjem prelomu zgodovine je možno le dvoje: 1. Ali hoče nova država, ki nas vzame v svoje meje, — MI SMO ŽE VEČKRAT IZJAVILI, DA SI ŽELIMO RES DEMOKRATIČNE JUGOSLAVIJE! — pameten sporazum z nami, da bomo mogli svobodno vršiti naš poklic po Kristusovem ukazu, in v tem primeru ji bo-mo zvesti podaniki in pomočniki pri vseh njenih pravičnih naporih za delovno ljudstvo, li kateremu spadamo tudi sami. 2. Ali pa nas komunizem, ki ima v Jugoslaviji vodilno bese- do, po svoji naravi kot duhovnike Kristusove sovraži in odklanja naše sodelovanje z državno oblastjo v prid ljudstva. V tem primeru naj se ne čudi, ako mu moramo odgovoriti z apostoli: »Boga je treba slušati bolj ko ljudi (Apd 5, 29). In v tem smo si duhovniki — morda le s par izjemami — edini in pripravljeni, tudi za ceno izgnanstva ali življenja ostati zvesti Kristusu in Njegovi Cerkvi. Od nove državne oblasti, ki bi si želela našega sodelovanja, bi morali zahtevati sledeče svoboščine: 1) svobodno oznanjevanje vere Kristusove odraslim in otrokom v cerkvah, otrokom pa tudi v šolah; 2) svobodno vzgojo duhovske-ga naraščaja v lastnih šolah; 3) svobodno nameščanje duhovnikov in njih občevanje s cerkvenimi predstojniki in med seboj: 4) svohodo za vernike pri obiskovanju službe božje in pri vzdrževanju dušnih pastirjev, cerkva in naših vzgojnih zavodov; а) svobodo cerkvenih organizacij; б) svoboden tisk v lastni tiskarni in njega neovirano širjenje ter svobodno dobavljanje zadostnega papirja. Ako nam državna oblast krati te nujne svoboščine in zahteve uspešnega sodobnega dušnega pastirstva, naj se zaveda, da njeno stališče pomeni očitno sovražnost napram veri ih pravo preganjanje Cerkve. Glede Cerkve pa imamo božje zagotovilo: »PEKLENSKA VRATA JE NE KODO PRE MAGALA.« terdikt se pojavi prvič v G. stoletju. Ko se je 1. 5G6. knez Hilderik polastil cerkvenega imetja v mestu Aix v Franciji, je zapretil škof Franko rb grobu sv. Mitre: »Dokler ne boš, 0 preslavni svetnik, rešil svojih služabnikov pred sovražniki in vrnil cerkvi, kar ji je bilo nasilno odvzeto, se ne bo na tem kraju ožgala nobena sveča iti ne zapel neben psalm!«... Enako ko je frankovska kraljica Fridegunda 1. 586. dala umoriti škofa Pretestala, je Leodovald, škof mesta Bayeux, »dal zapreti vse cerkve in tako odvzel ljudstvu možnost prisostvovanja pri bogoslužju, dokler bi ne bil krivec kaznovan.« V dobi nd 6. do 11. stoletja je 1 rišel interdikt v splošno rabo. Papež Gregor VII. je dal oblast frankovskim škofom, da so radi zloči-l.ov kralja Filipa I. ukinili vsako bogoslužje; enako je izrekel interdikt nad poznanjsko provinco radi zločinov kralja Boleslava. Papež Inocenci j III. je izrekel interdikt nad mestom Cremono, nad kneževino Leon ter nad vso kraljevino Galijo za dobo dveh let. Tridentinski cerkveni zbor je potrdil kazen mterdikta. V novejših časih so je uporabljal bolj po redko. Papež Pij X. je izrekel interdikt nad mestom ZA MISIJONSKO ,NEDELJO V nedeljo 20. oktobra se bo obhajala po vnem katoliškem svetu mitijonska nedelja. Naša nadškofija se je vedno odlikovala v gorečnosti in požrtvovalnosti za stvar, ki je tako vesoljnega pomena, kakor je širjenje sv. vere med poganskim svetom, Tudi letos naj bo v tem pogledu med prvimi. Katoliški misijoni so radi svetovne vojne trpeli bolj kot katera koli ustanova. Sedaj, ko je ta šiba ožja končula, morajo znova graditi številne porušene misijonske postaje in popraviti neizmerno škodo, ki so jo utrpele. Kdo naj jim pomaga pri tem orjaškem podjetju? Jasno je, da katoličani vsega sveta. In kakšno pomoč jim moremo »« moramo datif Vse tisto. kar jim jt potrebno za uspešno obnovitveno delo. Molitev, žrtve in obilno miloščino. To naj da vsak izmed vas po svojih močeh. Naši župniki in drugi upravitelji cerkva ter predstojniki vsakovrstnih samostanov in zavodov bodo tiaprairili vse, kar je v njihovih močeh, da se njihovi verniki prepričajo o težki. dolžnosti, ki jo imajo vsi kristjani napram misijonom. O misijonski dolžnosti vernikov bodo govorili zlasti pri sv. maši na misijonsko nedeljo in bodo za širjenje vere priredili ure češčenja in druge pobožnosti. Denarne zbirke bodo izvršili z tso vestnostjo in jih takoj poslali na nadškof ijstvo, odkoder se bodo odposlale misijonskemu središču v Rim. Prepričani, da se bodo duhovni/ci in trerniki velikodušno odzvali Našemu povabilu, blagoslavljamo vse z vsem srcem. V Gorici dne 3. oktobra, na praznik sv. Terezije Deteta Jezusa, za-vitnice misijonov. + KAROL, nadškof INTERDIKT Interdikt ali zaptra bogoslužja je težka cerkvena kazen, s katero se ukinejo vernikom, ki ostanejo v cerkvenem občestvu, sveti obredi ter bogoslužna opravila, razen ne~ katerih izjem. Pravna figura interdikta, v kolikor zuači prepoved uživanja gotovih pravic in dobrin, sega v stari vek. Pozna jo že hebrejska, grška i.’i rimska zakonodaja. V Atenah je bila postava, ki je prepovedovala ubijalcem soudeležbo pri bogoslužju; v Rimu je bila prepovedana izdajalcem uporabu ognja in vode. Cerkveno pravo pa je uvedlo interdikt v sredi 4. stoletja, in sicer kot osebni interdikt. Sv. Avguštin omenja škofa Avksilija, ki je izobčil ne le nekega Klasieijana, ki je zagrešil težak zloMn, temveč vso njegovo družino. Šlo je torej za pravi interdikt, čeprav so ga imeli za »delno izobčenje«. Tekom časa se je njegov pravni lik izklesal, postal samostojna pravna figura, docela različen od izobčenja. Krajevni in- Bog da} večni mir zvestemu pastirju IZIDORJU ZAVADLAVU ki je dal življenje za svoje ovce! Odkar je g. župnik gorenjepuljski zmanjkal, so ga njegovi dobri farani vedno in povsod iskali. Tudi Jožef Stanič in njegova žena Zorka, kateri so komunisti ubili sestro pred dvema letoma, sta na poti v gozd dne a X. iskala sledove za njim. In našla sta ga prav v svojem gozdu v nekem robidovju, pokritega z dračjem in steljo. To sta sporočila ljudstvu in kmalu sta prišli na lice mesta tudi civilna in vojaška policija. Ugotovili so, da je umorjeni resnično župnik Zavadlav, čeprav mu je glava vsa razbita in najbrž od živali vsa razgrizena. Z nog so mu pobrali čevlje in spodnji del ene noge je bil tudi že oglodan do kosti. Pobrali so mu tudi denar, uro in druge stvari, ki so se zdele zločincem uporabne. Dobri verniki gorenjepoljske duhovnije so vsi hiteli k mrliču, da zanj pomolijo. Nekateri so vztrajali pri njem vso noč od 5. do 6. oktobra. Več bomo poročali prihodnjič. Molite za rajnega duhovnika Izidorja Zavadlava, ki je dal svoje življenje za svoje ovce, katere je branil z govorjeno in tiskano besedo pred grabežljivimi volkovi! razloge. Kazon interdikta lahko traja tudi veliko časa. Ako »e ljudstvo, kali ro je '.ako kaznovano, skesa ter prosi odpuščonja. bo zakonodajalec dal spregled in tako ukinil to hudo kazen. Kazen interdikta nad župnijo je olra moralna obsodba in nekaka (dtegnitev božjega varstva in l< žjoga dopadajenja nad udarjenim krajem. Zato je dolžnost takih vernikov, da storijo vse mogočo, da se rešijo le kazni in si tako spot prikličejo sonce božje milosti, odpuščenja in ljubezni. Adria, ko so tam 1. 1909. bogoskrunsko napadli tamošnjega škofa; enako 1. 1913. nad mestom Ga-lati, ko so napadli ondotnega škofa. Cerkveni zakonik je sprejol in potrdil v kanoničnem pravu tudi kazen interdikta. Cerkveni zakonik razlikuje osebni in krajevni interdikt. Je osebni, kr.dur se izvrši prepoved naravnost 7. osebno zaporo bogoslužja, tako da prepoveduje osebam samim u-pirabo teh dobrin. Osebni interdikt je- dalje splošen, ako zadene skupnost oseb; poseben, ako zadene posameznike. Krajevni interdikt je vedno posreden, izvrši se namreč s krajevno zaporo bogoslužja, tako da se prepove v določenih krajih deljenje ali sprejemanje zakramon-tov in zakraraenalov ter opravljanje svetih obredov. Krajevni interdikt je spet splošen, ako zadene celotno ozemlje škofije ali župnije, ali delen, ako zadene samo kako cerkev, pokopališče, kapelo. V župniji, katero zadene splošni krajevni interdikt, ako ni drugače ukazano v odloku, je dovoljeno; 1. Klerikom, če le niso pod osebno /iuporo bogoslužja, zasebno izvrševati v kateri koli cerkvi ali kapeli vsa bogoslužna opravila in svete c brede, toda ob zaprtih vratih, s tihim glasom in brez zvonjenja /vonov; verniki ne morejo biti prisotni. — 2. V stolnici, v župnijskih cerkvah ali v cerkvi, ki je edina v kraju, toda samo v teh, se trne opraviti ena tiha sveta maša, hraniti Najsvetejše, krščevati, dehti sv. obhajilo, spovedovati, poročati, a brez poročnega blagoslova, vršiti opravila za mrive, toda brez vsako slovesnosti... Pri teh opravilih pa je prepovedono petje, sijaj v s-veti opremi in raba zvonov, orgel in drugih glasbil; sveta popotnica pa naj se bolnikom prinaša zasebno. Verniki so lahko pričujoči pri teh obredih. — 3. V nobeni teh cerkva pa ni dovoljeno vernikom sprejeti: sv. birme ali mašniškega posvečenja, zakramentalov; niti ne smo biti drugih nabožnih vaj, kot n. pr. blagoslova, procesij i t. d. Škof lahko določi v svojem odloku še večjo omejitev ali tudi popolno ukinitev vseh bogoslužnih opravil, ako ima za to posebno tehtne LJUBA MATI B02JA SVETOGORSM! VI. Po letu 1902 sem j »osebno rad šel v kapelico sv. Mihaela, kadar sem priromal na Skalnico. L. 1913. prav nit sv. Mihaela dan. Zakaj od lata ]‘H*2. teni raje? Če ne znate uganiti, se mi smiliie. V tej kapelici je dobil grob veliki Mi s si a V oporoki je naročil la Marijin častilec, naj ga p< kopljejo na Sv. gori. Njegovega 1 rednika in njegovega naslednika .-mo spremili na »stari žegen^t v kapelico. kamor so v grobnico spuščali telesne ostanke goriških nadškofov. Missia si je izbral Sv. goro. V oporoki je tudi ukazal, kako naj na grob zapišejo. Napis je vreden velikega moža: Jacobus CarcL Missia. Ubogali so ga. Te besede so vklesali na nadgrobno ploščo. Na !»teno so pa vzidali Bitežnikov relief, ki je bil nad vse posrečen. Kazal je kardinala klečečega na kle-čalniku, molečega, prisrčno molečega. Saj se mu je videlo na licu, iz kakih srčnih globin se jo dvigala njegova molitev. Ne zameri, o Kraljica Svetogor-ska, da v Tebi namenjenem pismu pišem o Missiu. Saj je vprav nad vse delavni, neprestano moleči, premišljujoči Missia nedopovedno dvignil svetogorsko božjo pot, ko je pripeljal tja gor sinove sv. Frančiška. Čisto dosledno si je grob izbral tam gori. Veliki Marijin sin v Marijinem svetišču, veliki katolik v kapeli sv Mihaela! V nedeljo 20. oktobra bo na Kostanjev ici v Gorici ob 3. uri popoldne velika misijonska pobožnost. IZ ŽIVLJENJA Poslanica sv. očeta Švicarjem Na prošnjo švicarskih radi.skih postaj je sv. oče iz Castel Gandolfa govoril po radiu švicarskemu narodu. Najprej se je .-.pomnil sv. oče čudovitega dejstva, da žiye v Švici trije narodi v na j več ji slogi in zato v največjem blagostanju. Od Švicarjev naj se svet uči pravega nacionalizma! Potem je sv. oče javno pohvalil švicarske državljane in se jim zahvalil za »švicarsko dobrodelnost«, katero so delili z obema rokama vsem prizadetim narodom v komaj končani vojni. Spomnil jih je tudi na njihovo demokracijo, na katero so lahko po pravici ponosni, kajti razumeli so, kaj je prava demokracija in so jo tudi izvedli: zavest tkupne blaginje, da mora vsakdo skrbeti ne samo za sebe, temveč da skuša preskrbeti srečo in blugosta nje po svojih močeh tudi dragim. Končno je sv. oče spregov >ril še o svobodi (liberte). Rekel je. da prava svoboda nima nič opraviti brezmesnim izživljanjem strasti in nemoralnosti. Prava svoboda je ravno obratno tista, ki zagotavlja izpovedovanje in izvrševanje resnice in dobrote v mejah božjih zapo vedi in javne blaginje. Zatorej mora prava svoboda imeti meje, ki so božje zapovedi in javni blagor. Med pravili, ki morajo voditi in (.mejeva ti svobodo, je prva pravičnost: Vsakemu svoje/ Ista mera in vaga za vse! Drugo pravilo pa je biezpo gojno spoštovanje božje uredbe zakona in družine. Če je zavest skup-r.e blaginje duša močne in zdrave države, je časi in zdravje družin slcega življenja njena hrbtenica. Za slovo jo še spomnil Švicarje, da sedanji svet potrebuje dvrjega rok, ki se sklepajo v molitvi, in src. ki se dvigajo k nebu. V javnem ir; privatnem življenju potrebujemo kristjanov, ki verujejo in milijo. Versko stanje Titove Jugoslavije v številkah F. Fv. Hrvatska leta 11*39 župnij 1081, bogoslovcev 298, dijakov Malem semenišču 735 — lotos žup ni j 261. bogoslovcev 112, dijakov Malem semenišču 454. Do sedaj u bitih duhovnikov 113, zaprtih 52, v begunetvu 119. Med mrtvimi je 1 škof, v zaporu je jugoslovanski priinas Stepinac F. R Slovenija (številke se nana šojo predvsem na ljubljansko ško fijo) leta 1939 župnij 520, bogoslov cev 203, gojencev v Malem semeni šču 467 — letos župnij 68, bogoslov cev 21, v Malem semenišča 0. Ubi tih duhovnikov 75 (po zadnjih ob sodbah je to število prekoračeno) zaptih 19, v begunstvu 249, med temi prvi slovenski škof Rožman. F. R. Bosna in Hercegovina 1939 župnij 620, bogoslovcev 44, v Malem eemenišču 122. — lotos župnij 60, bogoslovcev 14, v Malem semenišču 0. Duhovnikov ubitih 25, v zaporu 12, beguncev 36. Ubit je bil tudi škof mons. Carevi<5, v begunstvu j 3 umrl škof Garič-F. R. Črna gora leta 1939 župnij 211. bogoslovcev 12, v Malem semenišču 15. — Letos župnij 5, bogoslovcev 7, v Malem semenišču 5. Ihihovnikov ubith 2, v begunstvu 2. Poleg tega bi prišli v poštev še Srbija in Macedonija, kjer pa je bilo le malo katoličanov. če napravimo vsoto, dobimo: leta 1839 župnij 1916, letos 401; bogoslov cov letos 160 za vso državo; malih semeniščnikov 459; duhovnikov pobitih približno 220, v zaporu približno 85, v begunstvu 409. Med te mi je bil en škof ubit, eden je umrl v taborišču, eden je v zaporu, eden je umrl v begunstvu in dva sta šo vedno v begunstvu. Take so številke, ki jih prinaša » Oiviltš oattolica« 7. sept. 1946 verskem preganjanju v Jugoslaviji Beli menihi se vračajo B3li menihi — cistercijanci —■ so se po 4 stoletjih vrnili na Škotsko, in sicer \ samostan Nunraw blizu Edimburga. Prišli so iz Irske. V btični iia Dolenjskem so jim samostan io posestva zarubili, zato pa jim je božja Previdnost preskrbela novo hišo .na Angleškem, katero so pred toliko stoletji izgubili. Verske šole v Nemčiji Ko je šlo v Nemčiji za to, ali naj »e vpeljejo znova verske šole (kon-cbionaine šole), kakor so bile pi-ed nacizmom, ali pa naj ostanejo ob-čestvene • šole (Gomeinschaftsschu-len), ktkor jih je vpeljal nacizem, so dali staršem na. glasovanje, naj oni odločijo, kakšne šole si želijo za svoje otroke. Pri tem so vse stranke napele svoje moči, da bi repričale staiše, naj izberejo take šo!e, ki najbolj odgovarjajo idealom dotične stranke. Posebno so se odlikovali komunisti, ki so seveda delali propagando za »skupne šole«. Katoliška hierarhija je vsa nastopila za verske šole. Posebno kardinal Preysing v Berlinu je napisal ;eio tehtno pastirsko pismo o tem. Med drugim je izjavil: »Šole brez verouka so nekateri pozdravili kot zagotovilo verske svobode. Resnica a je, da brezverski starši bodo i-meli za svoje otroke šole, kakor si jih želijo, verni starši pa ne bodi imeli šol za svoje otroke, do kakrš-ih imajo pravico. Tn čudno! Če gledamo na dokaze, s katerimi pobijajo obnovitev verskih šol, vidimo, da so skoro povsem isti, kakor so ;iih rabili nacisti.« Nemški verniki, tudi protestanti, so razumeli, kaj je njihova dolžnost, in no se po veliki večini izrekli za verske ali konfesionalne šole, in sicer celo tam, kjer tega ni bilo pričakovati. N. pr. v velikih indu strijskib mestih Essen je 80°/o staršev glasovalo za konfesionalne šole, v Oberhausenu 90°'o; v Duessel dorfu 75’V V tem zadnjem mestu je bila zmaga posebno značilna, zakaj Duesseldorf je veljal dolgo n.om in komunizmom: boj dveh i- aeologij, dveh svetovnih nazorov, dveh ver. Ne gre torej več za zgolj politična ali socialna vprašanja, temveč za samo bistvo človeškega življenja. Smrt velikega učenjaka Poročajo, da je umrl angleški u-čenjak James Jeans star 69 let. Bil je eden naj večjih zvezdoslov-ev našega stoletja. Posebno se jo bavil s postankom sveta. Prišel je do prepričanja, da materija ni bila vedno, temveč da je bila ustvarjena. V knjigi »The Univers around us« irdi, da lahko tudi preračunamo, koliko je staro naše svetovje, t. j. približno 200 bilijonov let. Ta učenjak torej trdi, da niti materija ni bila vedno; komunistični učenjaki pa si upajo trditi, da ;e celo življenje bilo vedno, ali da je vsaj nastalo iz mrtve materija. H tega lahko vsakdo vidi, da njihovi nauki nimajo znanstvene pod lage. MIROVNA KONFERENCA. Od, 5 da 15. septembra bo zborovala ple- SVOBODA pa taka! V nekem kraju so dvakrat zvonili in enkrat bobnali, da bi spravili ljudi skupaj za neko demonstraei jo. Vreme je bilo lepo, ljudje vsi na polju, dela vse polno, pa pusti vse in idi se najprej preoblačit in nato demonstrirat v precej oddaljene mesto. Zato so se ljudje delali nekaj časa gluhe za zvonjenje ic. bobnanje, a ko le ni bilo konca, so vsaj nekateri z nevoljo popustili delo in sledili klicu demonstracije. Da bi se še bolj pokazalo, kako »prostovoljna« OKNO V SVET lizani v tako zvariih čistkah, na katere se z grozo spominjamo tudi mi. m.rna seja vseh 21 držav in bo pre- Civilno ljudstvo je najbolj prizade- ledala delo komisij ter njili za-j ključke. Te komisije so se pri mnogih predlogih za mirovne pogodbe zedinile n ne bo pri plenarnih sejah posebnih težkoč, zlasti glede I vojaških, odškodninskih ter tudi nekaterih ozemeljskih vprašanj. Največje preglavice je delalo že komisijam vprašanje Trsta in nje-| gove neodvisnosti. Pododbor, ki so mu izročili to vprašanje, je odkrito priznal svoj neuspeh, češ da se ne more zediniti, kdo naj bo guverner, kakšno oblast naj ima, kakšna naj bo odgovornost Varn. sveta ZD glede na to neodvisno ozemlje, ker so si želje in zahteve raznih držav preveč nasprotne. — Komisija jo sicer to, ker ga oboji terorizirajo. NURNBERŠKO sodišče je po 45 tednih zasedanja 1. oktobra izreklo obsodbo nad nemškimi glavnimi vojnimi zločinci. G dr ing-, Ribbentrop, Keitel, Kaltenbrunner, Rosen-berg, Frank, Frick, Streicker, Sau-ckel, Jodl, Inquart in Bormann so bili obsojeni na smrt z obešenjem, drugih sedem na kazen zapora (4 do smrti), trije: Schaeht, von Papen in Fritsch pa so bili oproščeni. štirje, zavezniški generali imajo nalogo da pripravijo vse potrebno za izvršitev smrtne obsodbe, ki se bo izvršila 16. oktobra. Nekaterim sodnikom se zdi ta ob- izglasovala z dvetretjinsko večino L odba preveč mila. Vsakemu ple-— med njo je bila ,tudi Rusija — menitemu človeku se pa zdi vsaka meje tega svobodnega ozemlja in | obsodba na smrt od strani sočlnve-mejo med Jugoslavijo in Italijo j ka nekaj groznega, četudi-je kdaj v blagor skupnosti potrebna. Grozne so pa take obsodbe posebno tedaj, ako se nahaja sodnik v položaju, v kakršnem so se nahajali (francosko črto), a takoj po glaso-l vanju je jugoslovanski delegat iz- j javil, da njegova vlada te odločitve ne pnpozna. m mirovne pogodbe, narno mirovno da ne bo podpisala Zato čaka ple-kon ferenco najtrši tibti ljudje, ki so hoteli kamenjati votopisemsko prešuštnico. Gospod oreh prav glede vprašanja Julijske him je de jal. »Kdor je brez greha, krajine in zlasti glede Trsta. Že se čujejo glasovi, naj se tudi ta problem odnese za eno leto, drugi spot svetujejo, naj se vpraša ljudstvo potom plebiscita (glasovanja), kam hoče pripadati, tretji zopet predlagajo, naj se z diktatom (odlokom) velesil ustvari v naših pokrajinah reka j čisto novega A vse to so same domneve. Ni verjetno, da bi ple- naj vrže prvi kamen nanjo.« Koliko takih procesov bi bilo na tej grešni zemlji še treba, ako bi morali biti sojeni vsi, ki so zagrešili daleč in blizu taka zla dejanja, radi katerih so bili ti ljudje obsojeni na smrt. Naj bi se ob takih procesih vsi ljudje spominjali na veliki božji so taka romarska pota, so zvečer hodili funkcionarji ®asa I od hiše do hiše popisovat vse one. kot ena izmed trdnjav komunizma, ^ lds0 demonstrirat. saj jo središče znamenito porurske | industrije. To oddaljevanje nemških delavcev od komunizma je dobilo novo! potrdilo v zadnjih volitvah, ko so v teh najbolj industrijskih krajih j Nemčije komunisti doživeli enega svojih na j več jih političnih porazov, saj so dobili le majhno število glasov. (Kom 1 milijon, kršč. demokrati 6,600.000, soc. demokrati 6,300.000). Italijanski katoliški delavci zborujejo Zadnji teden septembra so sel zbrali zastopniki italijanskih katoliških delavskih udruženj (ACLI) na narodnem kongresu v Rimu naj lateranski univerzi. Obravnavali so| vprašanje: »Katoličani in sedanji problemi delavcev.« Udeležba je bila iz vse Italije zelo številna. Katoličani v Kanadi zborujejo V Kanadi so katoličani organizirali svoj XXIII. socialni teden v Vse zu blagor domovine in v dokaz popolne svobode. Tako prosto-vtljni so tudi vpisi v razna društva. Govornik pozove na vpis, pove tudi, da je ta popolnoma prostovoljen in da ne silijo nikogar, toda vsak, kdor noče pristopiti, naj ve, da si ga bodo dobro zapomnili. — To se imenuje v XX. stoletju svoboda. Človek, vriskaj al’ pa poj. jaz ne morem več s teboj! vsi pobeljeni grobovi, ki jim nobena sodba zoper svoje nasprotnike ni dovolj stroga, razgalili v vsej svoji GRŠKI KRALJ «e je na poziv ljudstva vrnil: iz londonskega begunstva v Atene. Sprejeli so ga z velikim navdušenjem. Sedaj so sestavili v Grčiji novo vlado. LANI in LETOS Luni so naše »brihtne« mamice v pasu B odobravale in ploskale govornikom pri sestankih. Saj so jim razlagali in dokazovali, kaka sreča bo za ljudstvo, če bo obveljal 25. člen nove ustave, ki pravi: Cerkev je ločena od države. Letos se isto mamice hudujejo, ko je učiteljstvo v svoji gorečnosti za Saint Hyaeinthu blizu Montreala. I narodno svobodo na ukaz partije Za predmet razgovorov so si izbra- Lklenilo, da se državna šola loči od mirna konferenca prišla do srečnej-1 proces^ ob koncu sveta, ko se bodo šega zaključka, kot so prišle komisije, ker bodo tudi tam imeli glav no besedo isti pogodbeniki, ki so se v komisijah prerekali. Ako Bog ne | Pregrcšnosti da državnikom kane posebno posrečene misli v bodočih 14 dneh, zna naš hropeči vlak pripeljati naravnost na kolodvor Združenih Narodov. Dne 2. oktobra so v celonočni seji, ki je trajala do 5,30 zjutraj, v poli- J V FRANCIJI je ustavodajna ricni komisiji vendarle po burni de- zbornica izglasovala in z veliko ve-bati izglasovali glavna načela bo- j čim odobrila načrt nove ustave, s dače ustave svobodnega tržaškega katero pa ni zadovoljen osvobodi-ozemlja, kakor jih je predložila telj Francije gen. De Gaulle. francoska delegacija. Ustava bo i- m , icela mednarodni značaj v smislu ZDVTp, ki so ga Nemci naropali demokracije zapadi.ih velesil. ZaH v°3no »° ****& »suznjenih francoski predlog je glasovalo 141 državah, bo posebna komisija za-držav, proti pa 6. Manjšino so tvo- veznikov precenila m razdelila med rile Sovjetska zve/.a, Bela Rusija, | oškodovane države. li temo: »Vzgoja otroka«. Sv. oče je ob tej priliki predsod- j niku socialnega tedna p. Archam-baultu pisal spodbudno pismo. Od meniha do admirala Francoski admiral Thierry d’Ar-genileau, visoki komisar za Indo-kino, je bil odlikovan z velikim | določbam, ker mir med Italijo in križem častne legije. Admiral je I Jugoslavijo ni še podpisan in zato laik iz karmelskega reda. Poiskali okupacijska oblast v coni B nima so ga v samostanski tihoti, ko je nobene pravice, obstoječe zakone bila domovina v nevarnosti, ter ga spreminjati). — Ve pa nimate pra. naprosili, naj znova sprejme službo vice, se hudovati na vaše oblasti, Boga. Nič več molitve, nič več maš. Mamice, to je šele začetek, prvi medli žarek »osvoboditve« izpod božjega jarma. Vrhunec vseh dobrot vas še čaka, ko boste priključeno. (Kar delajo šolske oblasti letos, je proti vsem mednarodnim mornarici, kjer je služboval pred vstopom v samostan. Nevarnost verske vojne v Evropi Ukrajina, Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija. Vlak mirovne konference se je torej pomaknil preko kočljivega tržaškega vprašanja j vsa.i za eno postajo naprej. PRED KOMISIJO za mirovne pogodbe z Romunijo in Madžarsko je bilo načeto tudi vprašanje proste plovbe po reki Donavi, Rusi bi želeli, da bi imele pri podonavskem rečnem prometu glavno in edino bese- SOVJETI so v socialnem odseku ZN odklonili vsak denarni prispevek k vzdrževanju in novi naselitvi evropskih beguncev. SOCIALNI SVET ZN je odobril načrt ustave in poslovanja mednarodne organizacije za begunce (I. I R. O). V JUGOSLAVIJI hitijo graditi ! m delati, a mudi se jim tudi soditi do države ki leže ob Donavi, za-1 in obsojati. V Novem mestu, v Sa-bidni zavezniki pa pravijo, da je to rajevu in v Zagrebu sodijo poleg ž® | saj ste na mitingih navdušeno gla sovale za ločitev Cerkve od države. Naš list je v januarskih številkah pejasnjeval, kako nevarna zanka za verne katoličane je skrita v členu mednarodna zadeva, pri kateri hoče jo tudi oni soodločevati. PRED POLITIČNO KOMISIJO za mir z Madžarsko zahteva Češkoslovaška prisilno izselitev 200 tisoč Madžarov iz Slovaške v Madžarsko in nekaj ozemlja na desnem bregu Donave nasproti Bratislavi v svrho razvoja bratislavskega pristanišča. Madžari se obema predlogoma upirajo. Do odločitve še ni prišlo PREDSEDNIK TRUMAN je obi tkal šolo častnikov v West Point Ugledni angleški tednik »Econo- -25 nove ustave. Toda naše narodne, mist« piše, da je v vedno ostrejšem brihtne in verne mamice ali nočejo bt ju med katoličani in komunisti ne- Več verovati, kar jim duhovniki ka-varnost za novo versko vojno. Skup- tdiške Cerkve pišemo, ali pa niti m boj katoličanov in komunistov ne vzamejo v roke »lažnivoga« zoper hitlerizem ni zmanjšal naspro- Slov. Primorca. Dandanes namreč tja mod enimi in drugimi. Tudi dru-1 služabniki božji le lažejo, služabni-ge politične in verske skupine v Ev- ki hudobnega duha pa oznanjajo repi, nadaljuje Economist, bi mora-1 čisto resnico. Duhovniki ljudstvo le zavzeti do tega boja več kot vlogo I sovražijo, mu žele le škodo in so opazovalcev, ker so vse vanj več ali njegovi izdajalci, komunisti pa so manj zapletene. To je danes morda njegovi največ ji dobrotniki in pri-zn vsemi ostalimi vprašanji najbolj Hatel ji. _ Ne, ne, naše verne in ka-očločilno v Evropi. Katoličanstvo je tdiške mamice, v proglo ste padle, tu v obrambi prvih postojank člo- ker ste zapustile pastirje in šle za veške svobode proti totalitarizmu, I vc lkovi v ovčjih kožah. Zato eo va-ki je na pohodu. Iše duševno gorje šele začenja. — K Kot se vidi iz tega, tudi ostali svet I Bogu ste molile več let, da bi hudič zečenja polagamo umevati, kaj je zmagal. Uslišane ste bilo, kaj se X rava vsebina boja med katoliciz-1 Grej hudujete! drugih nezadovoljnežev s komunizmom tudi nekaj duhovnikov, v Zagrebu nadškofa dr. Stepinca. Seveda bodo vsi «voje »zločine« priznali in bodo vse priče le obremenilne in bodo uradni zagovorniki le še sojence obremenjevali, kakor je bilo v ljubljanskem proces«. Gorje zagovorniku, ki bi hotel nee zagovarjati, takoj bi padel v nemilost in »ljudsko« mnenje bi kaj takega ne pustilo nekaznovano. NEM YORK TIMES poroča o a- dal, da ni njih namen, pripravljati se na vojno, ampak vzdrževali mir| v domači državi in na svetu. in je gojencem med drugim pove-1 meriškem mnenju glede na razsodbo Nurnberškega mednarodnega sodišča naslednje Sodišče je izreklo ostro in pravič- GENERAL EISENHOWER je na In0 s°4bo, a ne maščevanja. Kazno-neki konferenci časnikarjev izjavil, valo je zločin, a je zavrnilo skušnja-da je prepričan, da nihče ne želi več vo moritve in se je s tem zavarova-nove vojne, zlasti nobena velesila M® proti zlorabi svojega pravoreka bi je ne hotela premišljeno izzvati, od strani kakega ruge^ zma^-ker ni nobena z vojno več pridobi- valca, ki bi bil s usa , la, kot je izgubila. Zato se bližamo magance samo zaradi njih odpora času, ko bodo ljudje mojega poklica | proG sebi. 'vojskovodje) postali brezposelni. To zadnje je tako zanimivo, ka- Bog ve, če bodo tudi v Jugosla-I vi ji premagali to skušnjavo! Odpor kor če bi kdo rekel, da se odslej lju- proti komunizma je bil edini vzrok, dje ne bodo več prepirali in prete-| zakaj katoličani niso mogli biti p ali. UPORNIŠKI RODOVI južne Fer- vneti za Titovo osvobodilno vojsko. Ko bo vsem jasno, da so koristi zije so obvladali in zasedli mesto domovine nad koristjo te ali on« Buskir, luko v Perzijskem zalivu, stranke, bo pravična sprava m so-V SEVERNI GRČIJI se vladne delovanje vseh za skupni blagor čete bijejo z dobro oboroženimi par- lahka stvar. Socialno vprašanje (Nadaljevanje) SOCIALIZEM I. Kaj je socializem? Socializem vobče je nasprotje individualizma. nazor, ki neupravičeno zmanjšuje ' pomembnost individua in pretirava pomembnost družbe. Individualizmu je vse individuum, posameznik, socializmu je vse societas, družba. Individualizem pretirava svobodo in pravice posameznikov, socializem pretirava oblast in pravice dražbe. Individualizem zanikava pravice družbe .socializem zanikava pravice posameznikov. Oba pa, individualizem in socializem, hočeta osrečiti. A oba mislita le na srečo na zem-Iji. Oba prezirata Boga in božje zakone in sta nasprotna krščanstvu. Pomniti je, da se je beseda socializem časih rabila v širšem pomenu za vsak pcskus zboljšati socialne razmere. V tem pomenu so govoril' tudi o krščanskem socializmu, namreč o poskusu, zboljšati socialne razmere s pomočjo krščanstva in krščanskih načel Vendar ta raba besede ni pravilna, ker je socializem po besedi in besednemu pomenu skrajno nasprotje individualizma in nasprotje krščanstvu z ene strani, kokor mu nasprotuje individualizem z druge strani: individua-zem zanikuje pravice, ki jih krščanstvo priznava družbi, socializem zanikuje pravice ki jih krščanstvo priznava posamezniku Zato je beseda krščanski socializem protislovna in kakor je izjavil Pij XI.. pravi katoličan ne more biti pravi socialist (Qua 120). II. Nauki in obeli socializma Kaj torej uči socializem? Socializem uči, da je treba gospodarstvo in človeka »socializirati«. Vse zlo, pravi, izhaja iz individualizma, gospodarskega liberalizma in kapitalizma. Individualizem in liberalizem s svojim oznanjanjem individualne svobode prepuščata vso oblast egoi-,zmu. 1 Egoizem pa ne more biti počelo, vir in vzrok sreče vseh, ampak je vprav počelo, vir in vzrok nesreče večine. Zakaj egoizem vidi le sebe, išče le sebe in mu drugih ni mar. Egoizem, če more, išče svoje koristi tudi na škodo drugih. Tak egoizem se je utelesil v kapitalizmu, ki nekatere res obogatu-Jc, a je prinesel delovnim stanovom toliko gorja. Ce torej hočemo doseči blaginjo vseh, je treba streti samovoljo posameznikov, zavreči tisto načelo gospodarskega liberalizma »laissez fa.ire. laissez passer«; premagati vodilna načela kapitalizma: načelo svobodne konkurence, svobodne delovne pogodbe, obrti in trgovine. Ali drugače: Brez ozira na nauke krščanstva in tako imenovane »božje zakone« tki jih socializem ne priznava) je treba: odpraviti zasebno lastnino (zemlje in kapitala), zakaj le-ta vzdržuje kapitalizem, le-ta uinogočuje oderu šlvo, lo-ta obsoja večino ljudi v I roletarstvo: odpraviti je treba neenakopravnost med gospodarjem in delavcem, med možem ir ženo, starši in otroki, tudi vzgoja otrok naj se »socializira«, vzgajajo naj se skupno in enako, odpraviti je treba vse, kar brani, da ne morejo biti deležni vsi ljudje *adov dela in skupne blaginje na zemlji Kako kratko izrazimo osnovne zahteve socializma? Tako-le: a) Lastnica vse zemlje in vseh podjetij bodi družba. Družba naj vodi pridelovanje ln izdelovanje vseh tvarnih dobrin in družba naj pridelke in izdelke porazdeljuje vsem, kolikor kdo potrebuje. To je: gospodarstvo naj se »po-dntžabi«, »socializira«. b) Ljudje naj se popolnoma podrede družbi Družba je vse, poedinci niso nič, To je: tudi človek naj se »podru-zobi«, »socializira«. c) Družba bodi vsem vse. Sreča družbe je sreča vseh Nad družbo ni ničesar, vsa sreča je sreča na zemlji. To je: tudi sreča se mora »podru-zabiti«, >;socializirati«. Kako se še imenuje socializemf Socializem se imenuje tudi koli ktivizem. Socializem uči, da bodi last skup- na, z latinsko besedo »kolektivna«. Zate se imenuje kolektivizem. Tudi družbo kot skupnost poe-dincev, ki le v družbi in po družbi bivajo in delujejo, imenujejo socialisti radi »kolektiv«! Kako naj se socializem izvede? Nekateri v prejšnjih časih (v prvi polovici 19. sl.) so mislili, naj re .socializem izvede z oznanjevanjem pravičnosti, z lepo besedo do bogatih, naj se zavedo enakosti vseh ljudi in odpovedo zasebni lastnini v korist skupnosti. Marx, nemški pokrščeni jud in ateist (1S18-1883), je take ljudi smešil in učil, da bo socializem zmagal le v boju. Govorjenje, da se bodo bogati radovoljno odpovedali zasebni lasti, je prazna marnja (utopija) in takšen socialistični nauk . utopičen«. 'Vsa družba se čedalje bolj cepi, t i je Marxov nauk, v dva razreda: v razred izkoriščevalcev in v razred izkoriščanih, v razred buržuazije in v razred proletarcev. Proletarci morajo bojevati »razredni boj« proti izkoriščevalcem in ga izvojevati, dokler razred izkoriščevalcev ne izgine yi ne nastane »brezrazredna družba«, ki v njej ne bo več ne izkoriščevalcev, ne izkoriščanih, ampak bodo vri delavci v službi družbe. Zato je Mnrx klical- »Proletarci vseh dežel, združite se!« IIT. Sadovi socializma Kakšne sadove bi obrodil socializem? Kakor je individualizem obrodil pregrenke sadove in prinesel zlasti delovnim stanovom prevaro za prevaro in končno namesto obetane sreče veliko gospodarsko in duhovno bedo, tako bi tudi socializem, če bi se uresničil, namesto obetane sreče prinesel le bedo. (Nadaljevanje prih.) prihajajo v Cerkev in se imajo za verne. To ne more biti sad božjega Duha, ampak je očdno delo in služ-oa hudobnega duha. l judstvo, kdaj boš odprlo oči in se zgrozilo nad svojo propalostjo? Ali se še sedaj no zavedaš, da te ima satan v oblasti? Iz takih ljudi govori oče laži in sovraštva. Kakšna bo njih zadnja ura, ako ne spregledajo in se ne spokorijo? Z Bogom, resnico, pravico in ljubeznijo se vendar ni mogoče nekaznovano igrati in jih zaničevati! Ako se naš narod noče popolnoma zastrupiti in pogubiti, je skrajni čas, da resno premisli, kdo zasluži njegovo zaupanje in komu sme verovati, da se ne zgubi v labirintu lr ži in prevare. Udeleženka, ki trpi ob pogledu na toliko hudobijo in slepoto. Shod Marijinih družb In poročilo lažnive klepetulje Dne 30. IX. je v neki zabozdravni-Ški predsobi v Gorici neka ženska dopovedovala, kako je prejšnji dan pri shodu Marijinih družb g. nadškof grmel proti komunistom iri i.jih somišljenikom, kako jim je prepovedal dati odvezo in druge take laži. Podobno da je govoril tudi g. voditelj Marijinih di-užb. Ta ženska je govorila tako strastno, da, se ji je brala že na obrazu zla volja, ki se z resnico igra in jo zaničuje. Tudi jaz sem bila pri omenjenem shodu in poslušala g. nadškofa in g. voditelja, in sicer prav od blizu. Prevzvišeni je govoril o sreči Ma-rinenega otroku, ki ima v Materi bežji svojo najslajšo mater, najmogočnejšo zaščitnieo in najboljšo in uajmodrejšo učiteljico lepega življenja. G. voditelj pa je govoril o tem, kako naj bodo družbeniee res prave katoliške mladenke, ki ljubijo Kristusa in njegovo Cerkev ter zato rade ubogajo vse tiste, ki jih je Gospod postavil, da pasejo njihove duše. Poudarjal je da je za kristjana veliko premalo, ako m proti veri, kajti vsak pravi Kristusov učenec mora bita odločno za Kristusa in mora skupno z njim graditi kraljestvo božje. Priporočal je tudi t>ogum v hoji za Kristusom, ki je daroval življenje za naše duše. Za zgled nam je postavil svete mučence, ki so izpričali ljubezen do Krst usa in njegove Cerkve s krvjo. Torej slišale smo marsikaj lepega n izpodbudnega, a prav nič tistega, kar je pravila dotična ženska v zdravnikovi predsobi. Meni se zdi kar nerazumljivo, kako morejo gotovi ljudje tako zlobno zavijati besede, lagati, obrekovati in črniti duhovnike, čeprav še Kako Nizozemska ..čisti** svoje državljane Vlada si je postavila nalogo, čimprej obnoviti domovino gmotno ;n moralno. Prvo izvaja z vso odločnostjo. Zida se kar naprej, prometne zveze upostavljajo z vso naglico. Prehranjevalna kriza je premagana, morski nasipi popravljeni, zemlja obdelana. Težja naloga je obnoviti mirno sožitje državljanov. Tudi Nizozemska je imela svoje kolaboracioniste (ljudi, ki so bodisi iz strahu, bodisi iz oportunizma sodelovali z Nemci), ki so zdaj v koncentracijskih t.iboriščih; po številu jih je okrog 70 tisoč. Vlada si je postavila cilj, da tudi te svoje državljane zopet tri vede do koristnega udejstvovanja v državnem občestvu. Ker je v vladi večina katoličanov, so se ti sporazumeli s socialisti iu sklenili to vprašanje rešiti na krščanski račm, ki ne pozna maščevanja, ampak razumevanje in usmiljenje. Zato bodo v oktobru izpustili za prvi poskus 24 tisoč političnih internirancev. Tudi katoliški škofje so izdali te dni pastirsko pismo, v katerem pišejo, da naj »v imenu Jezusa Kristusa, našega Gospoda, ki je prosil svojega Očeta za sovražnike«, tudi Nizozemci ravnajo s političnimi ujetniki z ljubeznijo in pravičnostjo. Malo hudi so bivši partizani, ki ne glodajo s preveč prijaznim očesom te milostne zazsodbe, a katoliški tisk jih opominja: ali ne molite vsak dan prošnje »odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušča mo svojim dolžnikom?« Le z ljubeznijo bomo prišli do pravičnosti. Saj bodo politični kaznjenci že dovolj kaznovani s tem, da so jim za plenili premoženje in bodo morali zmva začeti na gospodarskem polju. Tako je mala Nizozemska pokazali lep zgled, kako se vpelje mir med državljane Kazen ne sme biti večna, prevladati mora krščansko usmiljenje. Kako pa na Mkem? Okrog 50 tisoč kolaboracionistov imajo po taboriščih. Vsi prihajajo počasi pred sodbo, a ker Norvežani vedo, da je vsako človeško življenje največja dobrina za posameznika in za narodno skupnost, so pri oh sodbah silno previdni in nima-j > namena, se državljanov z likvidacijami iznebiti, ampak jih kolikor največ zopet vpeljati v koristno dolo za državo. Zato je bilo v telem letu le 6 smrtnih obsodb izvršenih nad glavnimi kolaboracionisti. Navadnim protipartizanom, ki se bili povezani v »Nasional Sam-i ng«, dajejo prilko, da si poskrbe zopet civilni poklic iu postanejo k« listni člani človeške družbe. Še 11 lo to jim dovolijo, da sprejmejo l rostovoljno kako kazen ali se obvežejo plačati odškodnino, namesto da bi se vršil proces proti njim. Noedko se čitajo v časopisih podobni oglasi: »Mladenič, bivši član »Nasional Samling«, diplomiran na trgovski akademiji, ki ima že triletno prakso, išče delo. Pripravljen je iti tudi na poizkusno dolo«. Partizanske edinioe so se prostovoljno razšle, ker so smatrale svojo nalogo za dokončano in nočejo delati vladi težav z ustanavljanjem svoje »oblasti«. So pač trezni in krščanski severnjaki. DUHOVNA OBNOVA ZA ŽENE Za dekleta smo imeli letos nekaj duhovnih obnov, zaprte duhovne vaje in tudi večji shod Marijinih družb. Sedaj so se oglasile matere in prosijo, da bi imeli tudi zanje vsaj kratko duhovno obnovo. Zato vabimo vse članice Marijinih druži) za krščanske matere pa tudi 'druge žene iz vse dežele k duhovni obnovi, ki bo zanje v četrtek 17. oktobra v cerkvici sv. Antona v Gorici na trgu istega imena. SPORED: V stolnici se udeleženke lahko udeleže sv. maše, opravijo sv. spoved in prejmejo sv. obhajilo do 9,30, ko se daruje zadnja sv. maša. Pri Sv. Antonu bodo stanovski govori ob 10. uri, ob 11.30 in ob 2. uri popoldne. Nato bo blagoslov s petimi litanijami. Po blagoslovu se bomo poklonili svetogorski Materi božji v stolnici. Žene, pridite, da obnovite krščanskega duha v svojih srcih in družinah! Z ljubljenim Sinom Vas blagoslovi Devica Marija! Vodstvo Marijinih družb. Marfanka: <20) Marjetica rx. Dr. Vinko je začudeno ogledoval komaj došlo pismo. Nijas - Indija, je s trudom razbral žig na njem. Ni se mogel domislili, da bi tam imel kakšnega znanca, akoprav se mu je pisava zdela znana. Pretrgal je ovoj in iz njega se je usul cel šop drobno popisanih listov. Mrzlično jih je razlistal in poiskal zadnjega. Z največjim presenečenjem je zastrmel v podpis: ( če Pavel Zalar. Še in še ga je prečital, ker se ni mogel prepričati, da mu res piše Pavle - misijonar. Skocro dvajset let je že minilo, kar je za njim izgubil sleherno sled. Dr. Vinko bi ga preje iskal povsod, kot pa na daljnem otoku Tihega oceana. Pavle — misijonar! Kako je to mogoče? Tiste dni po smrti Marjetice ga je zadnjič videl. Da, spominja se, da ga je že takrat presenetila na njem neka resnost in odločnost, katere ni imel nikoli. Povedal je, da odpotuje na svoja posestva na Gorenjsko. Cez dva tedna se je od tam pismeno oglasil in ga prosil, naj sprejme nadzorstvo nad Cirilom in Metodom, katerima zapušča za njuno šolanje potrebno vsoto denarja. Od takrat ni dobil od njega nobenega glasu več. Dr. Vinko se je poglobil v čitanje pisma, slep in gluh za vso svojo okolico. Ni opazil, kako je svetlolasa glavica mlade deklice dvakrat pokukala izza belih vrat, ki so vodila v njegovo privatno stanovanje. Razočarana se je deklica odmaknila in se napotila v medicinski laboratorij. »Atek je danes dobil neko zelo zanimivo pismo«, je skrivnostno povedala mlademu asistentu Cirilu, ki je pripravljal aparate pri veliki mizi v kotu. Zaverovan v svoje delo, je samo mimogrede slišal njene besede. Mirijam je užaljeno načobila drobne ustnice: »Kaj tudi ti nimaš danes niti e-nega pogleda zame?« Sunkovito se je ozrl in njegov topli pogled je vprašujoče obstal na njenem ljubkem obrazu: »Mirijam, kaj se je zgodilo?« Približala se je in se mu zaupno obesila na roko: »Veš, Ciril, neko strašno resno pismo čita atek, niti opazil me ni, ko tem stopila v sobo. Hotela sem ga prositi, naj me pusti na duhovne vaje, ki se bodo pričele prihodnji teden v našem zavodu. Zadnji čas je, da postanem malo bolj resna, ali ne, Ciril?« »Le glej, Mirijam, da te še tam ne obdržijo! Kaj bom potem jaz brez tebe?« ji je smeje se odgovoril. »Oddahnil se boš in si drugo dobil, ki ne bo tako otročja, kot sem jaz « »Bom poskusil« ji je navidez silno resno odgovoril. Zažugala mu je s stisnjeno pestjo in že odbrzela skozi odprta vrata na vrt. Kmalu je od tam zagoetolel njen srebrni smeh, spremljan od veselega lajanja njenega psička. Cirilu je kot najlepša pesem udarjal na srce. Ah, kako vroče je ljubil to malo, ljubko deklico, ki mu je bila do sedaj samo sestrica iu mu bo kmalu postala žena. Tisto leto po smrti ljubljene Marjetice sta prišla z Metodom v mesto v šole. Dr. Vinko ju je vzel na stanovanje. Mirijam je takrat i-mela komaj pot mesecev. Kakor dva zvesta mala psička sta se navezala nanjo, da ju je moral dr. Vinko večkrat od nje zapoditi h knjigam. Njuni nepokvarjeni otroški srci sta vzplamteli v največji ljubezni do tega malega otroka, ki je že takoj ob rojstvu izgubil mamico. Dr. Vinko je bil takrat tako resen in žalosten. Samo ob pogledu na malo Mirijam se je njegov obraz zjasnil. Mirijam je rastla ob njunem učenju, ob nežnih spevih stare Mare in ob skrbni ljubezni očetovi v ved-uo lepšo deklico. Kmalu so je tudi ona lahko pridružila igram dveh bratov na vrtu; najlepše pa je bilo, ko je ob počitnicah z njima odpotovala k mami Marjeti v prijazni dom pod Dolgim brdom. Tako so rastli skupaj v ljubezni in slogi, kot otroci istega očeta, se učili in igrali, molili in delali načrte za bodočnost. Tisto leto, ko se je Ciril vpisal na medicinsko fakulteto v oddaljenem mestu, je Metod končal višjo kmetijsko šolo, katera edina ga je veselila, in se povrnil domov k mami. Z vsem ognjem svoje mlade duše je hotel takoj uveljaviti vse svoje znanje. Popravil je hišo, sezidal nov hlev, izboljšal živino, dokupil njive in parcele gozdov, si nabavil stroje, da je kmalu njihova kmetija zaslovela kot prva v vasi. Še predno je Ciril dokončal univerzo, se je Metod poročil s pridno in pošteno mladenko iz bližnje vasi. In sedaj mama Marjeta vsa srečna že ziblje prvo vnučico rdečelično Cvetko. Zgodilo se je, da Ciril celih pet let ni več videl Mirijam. Med tem časom je dr. Vinko postal primarij največje bolnice v mestu. Ko je Ciril dokončal univerzo in promoviral za doktorja medicine, ga je že čakalo mesto asistenta v bolnici. Z veseljem se je vrnil k dr. Vinku, ki ga je sprejel, kot bi bil njegov lastni sin. Nemalo se je začudil, ko je pred njega stopila Marijam. Skoro bi je več ne spoznal v lej krasno vzove-teli deklici. »Klanjam se, gospodična«! — jo je v zadregi pozdravil. Zvonko se mu je zasmejala in mn kar obe roki prožila v pozdrav. »Čestitam, Ciril, k tvojemu doktoratu. Pa te lepo prosim, pusti gospodično pri miru, zate sem I® bom vedno le Marijam, kakor boš ti zame vedno le Ciril, tudi takrat, ko boš imel že dolgo belo brado do pasu.« Iz srca se je tudi Ciril pridružil njenemu razposojeuemu smehu in prijateljstvo je bilo sklenjeno. (Nadaljevanje sledi) Domače novice GORICA Zadnjo nedeljo sept. se je zbrala meška mladina ital KA okrog M. B. na Kostanjevici. Prišli so iz vse Furlanske nižine m iz Goi'ice. Do 1300 jih je bilo. ki so se zbrali na letnem zborovanju- Prišli so tudi nadškof, monsinjorja Val dem arin in Soranzo ter drugi duhovniki. G. nadškof je maševal, fantje so poli, d on Borsatto iz Vicenze je pa imel zaključni govor. — Na takih skupnih zborovanjih se ital. moška mladina navdušuje za krščansko ideale in utrjuje v borbenosti zanje. V Gorici so te dni izsledili in spravili na varno tatinsko tolpo, ki je štela kakih 20 elanov. Ta tolpa je bila, ki je v zadnjem letu zakrivila večino roparskih vlomov in drugih tatvin v Gorici in okolici. »Dobička« so imeli pri svojem poblu več milijonov lir. Nekaj nakradenega blaga so našli. Blizu Doberdoba so odkrili v nekem starem gradu žensko truplo, ki je bilo že močno razpadlo. Računajo, da je tam ležalo več kot poldrugo leto. Niso mogli še ugotoviti imena nesrečne ženske. V Gorici je UAIS priredil vrsto kulturnih prireditev v Ljudskem domu. Več večerov zaporedoma so bili na sporedu pevski nastopi in judebno. V nedeljo cb 10. uri dopoldne pa so priredili odhod simboličnih voz po mestu. Ko smo jih gledali, so nam nehote uhajali spomini na »Pesta dell’uva«, saj ni bilo malo nedeljskih udeležencev, ki so se je njega dni udeleževali s prav takim navdušenjem, kakor v nedeljo. Vendar smo opazili, da je bila ena velika razlika- takrat so prirejali take reči popoldne, da so ljudje lahko zjutraj šli k maši, če so hoteli. Sedaj pa, če le morejo, organizirajo take reči v jutranjih urah, da so tako tudi ljudje dobre volje prisiljeni ostati brez maše. Ob taki prireditvi ‘seveda niso smeli manjkati pretepači obeh narodnosti, ki so smatrali za sa^lužno mi rodno delo, da drug drugemu prilepijo na glavo kak rog. — Večjih nesreč ni bilo. Pametni ljudje so o-stali doma zdravi. Sveta gora Milostna podoba svetogorske M. B. je še vedno na Kostanjevici v Gorici. Govorili so sicer, da jo bodo prenesli na Sveto goro, toda se zdi, da prenosa ne bo, dokler se razmere v deželi bolj ne ustalijo. KJjub temu pa kliče Sveta gora vedno več romarjev. Posebno zadnje nedelje jih je prišlo že do tisoč in več. Prihajajo iz vse dežele, iz področja B še bolj kot iz A. Zadnjo nedeljo sept. je prišel na Sv. goro slov. pevski zbor s Kostanjevice, ki j- pel pri veliki maši. Svetišče je še kar dobro ohranjeno. Manjkajo le šipe v oknih, ki so deloma pobite. Lepo barvana stekla aa oknih pa so rešili med vojno ter „ih prenesli na varno. Tudi imenitnih orgel ni. Tudi te so rešili ter jih spravili drugam. Samostan je bolj trpel, posebno oprema za romarje je izginila, tako da je sedaj težko dobiti posteljo za čez noč. Streha pa ne manjka. Ko prideš iz Gorice, te na Prevalu ustavi všranga«. Pokazati moraš 1( gitimacijo ameriškemu vojaku, potem pa nimaš več težav do vrha, kvečjemu moraš paziti, da le kak >.jeep« no povozi. Na vrhu se oddahneš pri gospej Ravnikarjevi iz stare Černetove družine, ki ti postreže s pristnim »bricem«. Dušo ti očisti p. Oton, ki si je že precej dobro pozdravil zlomljeno nogo. Srce pa ti potolaži M. B., ki še vedno deli milosti na tem svete in kraju. V goriški stolnici bo v torek 15. oktobra ob 10. uri slovesna maša zadnšnica za pokojnega g. župnika iz Gorenjega polja Izidorja Zavadlava. Spominjali c,e bomo tudi drugih duhovnikov, ki so bili umorjeni v zadnjih letih. GORENJE POLJE Izvršitev odloka o interdiktu nad Gorenjim poljem G. dekan iz Kanala, ki je bil od prevzv. g. nadškofa pooblaščen, da izvrši odlok o interdiktu nad Gorenjim poljem, je sporočil vernikom t<; duhovnije, naj se v nedeljo 29. LX. ob dveh popoldan zberejo v cerkvi. Ob določeni uri se je nabralo v svetišču veliko število ljudi. G. dekan je prebral najprej pismo in potem odlok o interdiktu. Nato je vernike spomnil na veliki zločin, ki se je zgodil v tej duhovniji in glede katerega tudi domačini niso brez krivde. Spodbujal je dobre duhov-ljane, naj to kazen sprejmejo v zadoščenje za zločin s pravo spokor-ruifdjo- Tiste, ki jim je znano, kje je g. župnik pokopan, je prosil, naj to sporočijo, da bodo mogli blagega dušnega pastirja dostojno pokopati na blagoslovljeni zemlji. Ob koncu je izrazil upanje, da kazen ne bo trajala dolgo, ako bodo verniki pokazali, da resnično obžalujejo vne-bovpijoei zločin in se izkažajo vredne, da se jim spet vrne služba božja. Nato jo g. dekan odprl tabernakelj in vzel iz Njega Najsvetejše Pri tem so je slišalo med ljudstvom glasno ihtenje. Z Jezusom v sv. hostiji je odšel g. dekan iz cerkve, v kateri so zaprli kor in zvonik, proti Kanalu. Na meji gorenjepoljske duhovnije so ga čakali drugi duhovniki s številnim ljudstvom, ki je spremljalo Najsvetejše do kanalske župne cerkve. Ko je bilo Najsvetejše na poti, so peli vsi zvonovi po duhovni-jab. kanalskega dekanata. fc>amo go-renjepoljski zvonovi so molčali in s tvojim molkom oznanjali grozot-nost zločina, ki se je tam izvršil. V kanalski cerkvi je g. dekan spet spregovoril o potrebi pokore, da zadostimo za toliko krivico, ki se ni zgodila le nedolžni žrtvi, ampak vsej Gerkvi in Kristusu samemu. Poročila govorijo tudi o nekaterih versko in moralno popolnoma otopelih ljudeh, ki so se ob izvršitvi odloka interdikta v Gorenjem polju smejali. Ali niso s tem dokazali, da izvršeni zločin odobravajo in da nosijo zanj vsaj posredno odgovornost? Oblasti, ki so preiskovale vso zadevo, so vzele stvar tako, kakor da bi ne vedeli že vrabci na strehi, kdo nosi glavno krivdo nad takimi zločini, pa naj se zgodijo kjer koli. V vsaki vasi so splošno znani ljudje, brez katerih se taki zločini ne morejo izvršiti. Ali naj bodo brez krivde n. pr. organizatorji sestankov, na katerih govorniki hujskajo ljudstvo, da v razburjenosti zahteva smrt za tega in onega, ki odklanja komunizem-, š:ii demokratični tisk ali obsoja zm dela komunistične stranke? Med ljudstvom se slišijo o zločinu vsakovrstni glasovi. Nekateri pravijo, da so 15. IX. imeli namen umorili še štiri druge osebe. Drugi pravijo, da je gospod gotovo ubit ■n da vedo za njegov grob. Zadnji čas so pa raznesli vest, da je g. Zavadlav v ječah OZNE v Ajdovščini. Tudi umore drugih oseb po dolgo prikrivali. Naj pa bodo govorice take ali take, gotovo je, da imamo opravila z velikim zločinom nad duhovnikom, ceikvijo in ljudstvom samim. Ce ima kdo interes na tem, da razglaša gospoda Zavadlava za še živega in bi na ta način rad omilil zločestost svetokrunskega uboja, naj roskrbi, da se gorenjepoljski župnik živ in zdrav pojavi med svojimi župljani. Medtem so g. župnika našli. Njegovo truplo so pripeljali na goriško pokopališče na »festival dela« 6. X. popoldne. To pot to rej ni manjkal najbolj značilni voz komunističnega »kulturnega dela«. SRPENICA Pred nadškolijski dvorec v Gorici prihajajo seboto za sobi to in tudi ob nedeljah birmanci z vseh koncev i-aše dežele. Birmanci prihajajo v hišo škofijskega pastirja po darove Sv. Duha, ker je nadškofu sedaj ■lemogoče, da bi sam. obiskoval svoje vernike po deželi. Iz sri>eiiiške fare smo bili pn birmi v nedeljo 1. septembra. Domišljamo si, da smo bili letos gotovo največja skupina, ki je prišla 60 km daleč po sv. birmo. (Vaša skupina je bila res lepa in velika Prav radi bi objavili tudi Vašo krasno sliko. Ne le radi pomanjkanja prostora, ampak tudi iz drugih razlogov je ne moremo objaviti in upamo, da nam ne boste zamerili. Op. ur.) Da smo morali z oti*oki na tako dolgo pot, je kriva hudobna protiverska in proticerkvena propaganda in ljudska zaslepljenost. Vsi domačini vedo, koliko težav smo morali premagati, da se je končno vendar večina odločila za birmo v Gorici. Vsi pripravljeni o-tvoci pa le niso šli. Nekateri so se ^bali, ker so nas plašili z vsemi mogočimi napadi, ki da nas morda doletijo na poti. Nekateri so pa v veri tako opešali, da mislijoi, da bodo tudi brez sv. birme in morda tudi s preziranjem Sv. Duha in ti stih, ki jih je Beg postavil za pastirje naših duš, kar dobro z Bogom izhajali. Slovesnost se je v Gorici in potem tudi doma zelo lepo obnesla Pri sv. birmi nam je g. nadškof spregovoril zelo lepe besede v lepi slovenščini. Ljudje so govorili: »Kako lepo govori... Zna slovenski bodo starši priglasili. -- Istrski duhovniki so pozvali starše, naj store svojo krščansko dolžnost in naj I.riglase otroke h krščanskemu nauku, kajti če tega ne store, bi pomenilo to nekak javni odpad od Boga m vere. Narodna oblast je nakazala za po-1 ravo v vojni poškodovanih cerkva v Istri sto tisoč lir (Pač veliko!) V Pazinu imajo škofijsko Malo semenišče za istrske Hrvate s popolno gimnazijo. Šola se začne 7-ktobra. Tržaški škof je javil, da so oblasti v področju B njegove škofije zaprle enega duhovnika in ga odpeljale neznano kam, pet pa jih je pribežalo v Trst, ker so bili pravočasno opozorjeni na nevarnost. Listnica Uredništva kot mi..« itd. Po birmi smo se po klonili svetogorski M. B. na Kostanjevici. Po povratku domov smo se za uspelo romanje zahvalili Bogu v župni cerkvi. V posameznih domovih se je pa nadaljevalo veselje birmancev in botrov ter vseh domačih, ki so z zanimanjem poslušali, kako lepo je uspela letošnja izredna birma. Na tem mestu se zahvaljujemo g. nadškofu še enkrat za vso očetovsko ljubezen, ki nam jo je izkazal. Zahvaljujemo se pa tudi bovškemu g. guvernerju, ki nam je dal na razpolago vozilo. Srpeničani ISTRA Iz Istre poročajo, da imajo tam po mnogih vaseh prvo sv. obhajilo, ponekod tudi sv. birmo. Prvoob-bajancev je zelo veliko število, ker zadnja leta po mnogih krajih vsled vojnih operacij in radi uboštva ljudstva niso mogli imeti prvega sv. obhajila. Tamkajšnje oblasti so sklenile glede verouka, da se bo še naprej poučeval na ljudski šoli iri v prvih razredih gimnazije, toda kot neobvezen predmet. To se pravi, da se bodo učili samo tisti otroci, ki jih Prejeli smo: Veleč.