Uredništvo in opravništvo : Maribor, Koroško ulice 5. V „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 1 12. ure dopold. Telefon št. 113. TRAZA 1 HAMA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ' Naročnina listu: Celo leto 12 K Pol leta 6 K četrt leta ...... 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati a*i oznanila se raòunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velilt popust. Št. 113. Maribor, dne 30. septembra 1912. Letnik IV. Proti sedanji vladi. Rajkenburg, 29. sept. Danes dne 29. t. m. je priredila Slov. kmečka zveza v našem trgu. politično zborovanje, katero je vodil župan gospod Dular. Na zbonoviaujm je .govoril državni in deželni poslanec dr. K o r o š e c, ki je med drugim tudi izvajal: Kmečki stan nima pri vseli slovenskih strankah prijateljev in zagovornikov. Liberalni in Stanerei jan ski listi rai'ìi smešijo ! kmečki stan ' in' \ najrajšle napadajo naše tovariše poslance-kmetOl ter jih sramotijo in ponižujejo. Pri volitvah razglašajo geslo: kmet naj /kmeta voli. a ko je kmet izvoljen, mu jemljejo z neosnovani mi napadi na njegovo izobrazbo in sposobnost ugled. Katoliške stranke ipošijjajo največ kmetov v postavodajalne zastppe. .(Odobravanje,) Sedanja večina j državnega zbora in sedanja Vlada se tudi kaj malo ozira, na kmeta! ( in njegove interese. Boj proti kartelom se je poizägubil v n »številnih enäqetah, katere so vladni zlastopniki znali tako spretno sestaviti, !da te enketei | niso1 odkrivale škodljivosti kartelov, (ampak skušale 'dokazati njih nedolžnost. (Socialna demokracija 1 je naredila samo kapitalistom uslugo, ko se je udala I ter sodelovala pri anketah, čeprav so niaši slovenski poslanci svarili pred takjim prikritim ' zavlačevanjem < kartelnega vprašanja ter odklonili vsaktero udeležbo. Trgovinsko ministrstvo , se je brez vsakega pridržka postavilo na stran kjartelistov in pošiljalo /k nekaterim en-ketam kot svojega zastopnika celo karteliranegai tovarnarja. Pravzaprav je industriji le cestitaci, da se njeni interesi v trgovinskem ministrstvu tako vestno u-poštevajo, Tem bolj nas žali, ko 'gledamo, kako bagatelno se ravna od strani vlade zadnji čas s poljedelskim ministrstvom. Lani več časa nismo imeli poljedelskega ministra in takrat je vodil *' poljedelsko ministrstvo sedanji finančni minister Zialeski. Potem je prišel Braf, 'sicer izredno zmožen in naklonjen kmetijstvu, toda smrtnonevarno bolan. Ko je umrl, niso imenovali za voditelja ministrstva velesposob-nega sekcijskega šefa. Ertla, ampàjk Heinol’d'aj, kateri je že itak imel s svojimi resortom in ministrskim predsedstvom dovolj opravila. Ertl jim je bil prepa- meten in preodločen v zasledovanju agrarnih interesov. T|ako se je zgodilo, da je stalo zadfnji Čas poljedelsko ministrstvo neprestano pod kur atelo finančnega in trgovinskega ministrstva^. (Ogorčenje.) Jasno je še nam v spominu, kako je finančni minister Zaleski vso svojo armensko zgovornost ! uporabljal, da se v proračunu črta večmilijonska podpora za poškodovane po uimah in za povzdigo živinoreje. Na eni strani finančni minister davi in črta budget poljedelskega ministrstva, na drugi strani pa naklada kmetom na podlagi neresničnih podatkov visoke o-sebno-dohodninske davke. (Novo ogorčenje,). Sedaj smo dobili novega poljedelskega ministra v osebi senatnega predsednika pri upravnem sodišču dr. Zjenkerja. Mož ni imel nikdar nobenega stika s kmetijstvom ih agrarne zahteve so mu devetkrat zapečatena knjiga. Mislili smo, da. je ad Callom bil baron Widmann samo izjema, z imenovanjem Zenker-jevim je 'dokazano, da postajajo možje C/allove« strokovnjaške Izobrazbe sistematično poljedelski ministri. StiirgkJnJvo ministrstvo se imenuje ministrstvo kapacitet in res Avstrijski kmetje so dobili za svojega .ministra kapaciteto v juridičnih stvareh. (Smeh.) To so kapacitete na krivih prostorij. Ves svet bi se smejal, če bi Cehi kmeta Prašeka svojedobno postavili na prostor justičnega ministiia, sedaj morajo agra,rei pripustiti v svoj lasten zasmeh, da jim posta-vttjb strokovnjaka v juridičnih zadevah ' na prostor poljedelskega ministra. Na mesto, s katerega je nekdaj ponosno vihrala zelena zastava kmečkega stanu, so sedaj posatili Zenker j a z bobnom, da bo naznanjal smrtni dan kmečkega stanu. (Splošno pritrjevanje.) Najve-čja krivda zadene v tem oziru češke agrar.ee, ki so prodali svojo Samostalnost in se dajo slepo voditi od veleindustrij Ale a dr. Kramara. 'Zlato je umevno, da njih listi izražajo nado, ö}a< bo novi’ poljedelski minister skrbel za češki uradniški naraščaj,, toda kako bo skrbel za kmetijstvo, to je tem zaslepljenim hlapcem čeških industri j al cev deveta briga. Njihova zahteva bi morala biti, edino pametna in slovanska zahteva, da postane jurist Zenker Jnaslednik ) dr. Ho-čhenburgerja, Tam bi bil na svojem mesto ! Toda Cehi prenašajo tudi Hochenburgerja, če se jim le dovoli, da'temejoj tudi sami biti (pri koritu, (pritrjevanje.) Dovolj je bilo nam Slovencem in .Hrvatom že, da sedi v sedanji vladi Hochenhurger, selfe.j je prišel za Hochenburgerjem še Zenker, da zajsužnjii naše pridno in za svoj obstanek se boreče kmetijstvo za deklo industrije in velikega kapitala. Slovenski vinogradniki j Sedaj so nastopili zopet n^vjami časi za vas, ker se je treba bati, oh bo finančni minister na novoj 1 prišel 1 z1* vinskim d a v k o m, in živinorejcem preti nevarnost, da se resnično odprejo meje tuji živini, 'kajti | poljedelsko ministrstvo ivodr ( mož, [ki se nikdar ' ni brigal za kmečke interese in ki se bo vsled tega udajjal pritiskom finančnega in trgovinskega ministrstva. Industrijalci se že sedaj pripravljajo za nove trgovinske pogodbe in trgovinski minister jim je javno obljubil pomoč ,pri pripravah, agrarcem (pa cijajo v teh veiekritičnih časih na mesto kmetijskega strokovnjaka — jiiridičnega za ministra! Hr.vaško-slovenski poslanci k tej spremembi v kmetijskem ministrstvu ne bomo molčali, ko pridemo oktobra v državno zbornico. (Navdušeno odobravanje.) Iskali bomo tudi zaveznikov, proti temu omalovaževanju avstrijskega kmečkega stanu, (Novo nav-dušjenje.) Iskali jih bomo, kjer bomo upali, da jih najdemo. In če jih tudi nikjer ne najdemo, čutimo se Slovenci in Hrvfati močne dovolj, da se sami bojujemo proti sistemu, tki je našim kmečkim ' in narodnim interesom talko poguiben. (Novo parlamentarno zasedanje moramo po mojem prepričanju začeti z veselo vojsko proti vsem našim neprijateljem, kjerkoli se nam pokažejo ali na /vladni raJi na nemški strani, ali magari četudi i na> j č e š k o h p o 1 j s k] i 1 strani. (Veliko in trajno odobravanje.) Na predlog č. g. svetovalca Cerjaka se je izrekla Hrvašfco-slovenskemu klubu zaupnica in se je klub pozval,, j da se v jesenskem zasedanju 1 odločno ziavjzame za narodne in kmečke interese hrvaško-slo-tenskega naroda. S tem se je končalo zborovanje! Naše prireditve. Loba pri Zidanem mostu. Včeraj, dne 29. septembra, se je vršil pri nas v !sobi (Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva dobro obiskan politični shod. Naš državni in Fefa in Gašper. (Napisal Januš Goleč.) (Dalje.) V. Cas priprave in pomisleka se je vlekel počasi kot megla- Ni pa v tem času naša nevesta Šivala bale, ne kupovna, ampak šlo je vse v starem tiru naprej; le tu pa tam sta se srečavala z ženinom, s£ pogovarjala navadne reči in si ob slovesu podbada roke. Vse se je pač godilo ha pošten in dostojen hribovska način. Vendar enkrat, po dolgem čakanju, je tudi sv. Juriju udarila na uho vesela „aleluja“ in osem dni po veliki noči so gospod razglašali, da sta se namenila stopiti iv zakonski stan : ženin je Gašper, po domače Pelujnsek, nevesta ’ pa Genofefa, ' po domače Majdakova ja^jčaricai itd. Glasen šum, je nastal po celi cerkvi. \ Omožene ženske so se pomikale; zastarele, jesenske device so se sicer tudi smejale, v srcu pa se hudovale nad Gašperjem, ki si 'je zbral to grdogledo Fefo, ne pa katere izmed njihl-i (Le možje so, kimali in hvalili Gašperja, češ, da, je pravo pogodil in da prekanjeni mešetar že ve, kje je kaj za prigrizek na starost. Gostija je bila čez tri tedne brez vsakega šuma in ropota. Babure so radovedno tiščale glave iz vseh voglov in gledale, če bode imelai Fefa; venec ali ne? In res, ni ga imela,, akoravno bi ga bila bolj zaslužila, kakor marsikatera, druga klopotača. Po 1 dokončanem obredu je ipeljal mož Gašper Svojo ženko v krčmo, kjer je popil nai veselje par fraklov več, nego po navadi. Fefa, !pa je kupila jedno žlico v;eč, nego jih je imela pri ka,jši; / lonec, ki je držal za dva* in s to balo sta jo majhala okoli večne luči proti domu in se nastanila pod jedno streho, v Majdakovi bajti na hribu. V sreči in zadovoljnosti sta živela naša nova zakonska in Fefa je bila popolnoma prepričana, da so se gospod zmotili, ko jso jej prerokovali o ljudskih vratih. Kupčija je šlia dobro, še celo dvojni cvet je pognala, pa obrodila tudi dfvojen sad, ker sta obà nosila na j&den kup: Fefa jajčji in kurji izkupiček, Gašper pa kozlovskega. Res dobro se jima( je godilo celo spomlad in poletje. Prisvetila pa je rumenega Eca jesen, (Pesem lovskega roga, in glasen pok, pumf, ki se je razlegal raz hribov, je oznanjal jesen in zajčjo smrt. V možu Gašperju se je zopet vzbudila lovska strast, ki se mu je rodila v mlaidepiŠjki (dobi, | pognala pa cvet v udovski. Komaj je že čakal, kedaj mu bodo gospod župnik poslali glas . in ga povabili na) Radi na lov. ,Že davno jim je bil odpustil taisto ne lepo besedo pijanec in jih odslej tudi lepo imenoval, ne več dedeca, ampak: našega gospoda. Gašperjeve srčne želje so; se kmalu izpolnile; prikolomastil je na hrib Hizlov Mihi1 in mu naznanil, da, je Jutri ob 6. uri zjutraj v; St. (Juriju sv. maša:, potem pa bodo odrinili vsi n,ai Radi nad zajce in lisice. GaÈjper se je do dobra očedil, napolnil torbo, oprtal puško in moral se je Še obrniti, daj ga. je odobrila Fefka še old zadaj. Dopadel se jej je kot lovec in z zadovoljnim: „Rode že, Gašper“;, gaj je pustila od domai. Po končani sv. maši in po okrepčanem želodcu je odrinilo kakih 30 lovcev zi gospodom župnikom na čelu na stojišča, Prekajeni mešetar se je vedno držal .gospoda župnika, ker je videl, dai Ro precej o-bilno steklenico žgane pijače pobasali v torbo. Vedno je brakiral za gospoda in prignal, že predpoldan kake Štiri zajce pod strel. ’ Setveda se je gospođu to doparlo ' in pri vsakem padlem zajcu je moral Gašper krepko potegniti iz steklenice,, Ni. se branil, kedo bi se pa tudi ustavljal gospodu. OkoE 12. ure qpoldne je bil že tako okajen, da je vijdel mesto jednega zajca kar tri in kričal je na vse grlo: „Gospod, katerega pa naj požnorajn, ker vidim kar tri?“ Gospod župnik so mu smeje odgovorili: „Gašper, le kar sretinjega potegni!“ In r,es, strel je počil in srednji, resnični zajec se je zvijal v smrtnih bolečinah. Z-veliko lovsko srečo so lovili celi (dan in proti večeru dospeli na Radi k sv. Pankraciju, kjer bi naj prenočili in drugo jutro zopet nadaljevali svoje morjlno delo. Gospod so dali pripraviti dobro večerjo in poskrbeli tudi z;a potrebno mokroto. Naš Gašper se ga je bil do dobra navlekel in se kmalu zakqpal v slamnato ležišče. Drugi lovci pa so kvartali, govorili v latinščini itd. Vse je pač bilo Židane volje, le lovec Pelujnsek je spal in grozno smrčal. Dregali so ga, mu puhali dim v prostorne nosnice, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Gašper se je sedaj obrnil na levo, pa zopet že vlekel dreto; na desno in zopet ista godba-, le malo bolj na lahko in v taktu« se je gibala, kadar se je prevrnil na' trebuh. Vsi so že bili nevoljni in se posvetovali, kaj Ji storiti s trobentačem Gašperjem. Iz resnega ugibanja jih vzdrami Pučkovega J okla pes, ki je cvilil na potrebo. Takoj so bili vsi jedini: ugasnimo luč, psa pa denimo h Gašperju na« toplo. Sklenjeno — storjeno. Vsi so polegli ,po svojih ležiščih; pes je sicer nekaj časa cvilil, nato pa utihnil. Ni trpelo dolgo in predramil se je tudi Gašper. Najpoprej je na dolgo in glasno zaz'dehal, se otipal in skrbno ogledal na vse strani. Ko pa/ je zapazil, da je vse tiho in v trdnem nočnem spanju, je zlezel izpod slame in se zmuznil do peči. (Dalje priliojk) deželni poslanec gospod P i šj e k ,nam je v jako poljudnih besedah poročal o djelovanju, oziroma o nedelovanju najšega'deželnega zbora. .Gospod poslanec je žel za svoja izvajanja splošno odobravanje. Kmetje so se pritoževali, da jim hočejo Vrane uničiti vse poljske pridelke, zlasti koruzo, hn so prosili gospoda poslanca, naj ukrene vse potrebno, da se vsakemu kmetu dovoli na svojem polju streljlati vdane. A tufdd dva soci j a sta prišla na shoid, da bi zgago delala, pa sta odnesla za enkpsfoit dolge nosove. Socialdemokrat je pač povsod enak. Je čisto prav, da pridejo tu in tam na naše shode, bodfo vsaj kmetje videli, kakšno izobrazbo imajo ,ti rudeči reŠeniki ljudstva. f Ustanovitev pododbora Slovenske kmečke ave-ze pa se, je morala preložiti na prihodnjič, jker je moral gospod poslanec oditi z vlakom. Gospodu poslancu bodi tem potom ponovno izraženo naše zaupanje in prisrčna zahvala za njegov trud. Tud vsem drugim poslancem se je izreklo zaupanje. Jarenina. Sjlomšeikova svečanost, se je ' dne 26. septembra vršila ob l(h uri predpoldne. Cerkev je bila polna dobrega, vernega ljudstvja. Najpoprej so bile vi-gilije, potem pridiga, levi tirana, sv. ,maša in libera Za rajnega. Pridigal je gospod župnik šentiljski Ev. Vračikp o 'delovanju in življenju Slomšeka. Po cerkvenem opravilu se je vršila slavnostna konferenca, ki je bila prav živahna in katero je vodil gospod Evald Vračko., |Nekjateri gospodje so povedali dokaj zanimive dogodljaje iz življenja' velikega škofa, !Ti še nezapisani dogodki se bodo o priliki priobčili. Da se enkrat povzdigne Slomšek na altarje, je treba še pred vsem v ljudstvu misel o svetosti Slomfšekovi u-trjejvati in širiti. Svetovalo se je, da bi se vsako leto v posameznih farah nedelja po 24. septembru obhajala v spomin Slomšekove smrti s svečano službo božjo in s primerno pridigo, !Naj bi se tudi kmalu na kompetentno stran poslala peticija, da se vsaj za-čnejo predpriprave za kanonizacijo. Od izdaje letnih duhovniških drobtinic se pa je splošno. odsvetovalo, ker se ne bi stva,r rentirala in imamo sedaj itak že dovolj čajnikov. Pač pa bi bilo dobro, ako se ta.j letos izda taka knjiga ' kot „almanah“ I v spomin petdesetletnice smrti velikega! Antona Martina Slomšeka. V tem almanahu ' bi se lahko priobčili še ' nepriobčeni spomini na Slomšeka, popisi velikih letošnjih svečanosti, boljši govori, pridige itd. jNa koncu je še nabral gospod* predsednik med omizjem 22 K za našo „Slovensko Stražo“, katere so gospodje darovali v zahvalo, da je Slomšek otel St. Ilj. 1 Ptuj. Včerajšnja SlomŠekova- slavnost je n ajd vse pričakovanje izborno vspela. Iz vseh krajev ptujske o-kolice se je zbralo obilo ljudstva in. so bili prostori v Narodnem domu nabito polni. Zbrano množico je pozdravil častiti gospod Jager, ki je cifal besedo dr. H o h n j e e u, kateri je z njemu lastna zgovornostjo proslavljal nepozabnega Slomšeka ! 'in navduševal; k posnemanju njegovih naukov. Po dr. Hohnjecu je še nastopilo več govornic, med njimi ' tudi odposlanka ljutomerske Dekliške zveze. Vse so žele mnogo pohvale. Ravno tako dovršene, kot govori, so bile tudi deklamacije. Igra „Nekdaj in sedaj“, ki jo je spisala za vse dobro tako vneta gospodična Razlag in .so je včeraj prvokrat predstavljala!, je dosegla popolni vspeh. (Gospodični moremo le čestitki. jZplo pohvalno moramo omeniti tudi krasno petje, o katerem se je splošno čul samo glas priznanja. Kratko lahko rečemo: SlomŠekova slavnost v Ptuju se je imenitno obnesla. Pokazali smo, da vemo in znamo ceniti velike može, da smo jih torej vredni. Se bolj kot dozdaj bomo v bodoče skušali Slomšekove nauke vdejstviti v življenju. Sv. Peter na Kronski gori* Včeraj se je vršil pri nas po rani sveti maši shod Slovenske kmečke zveze v cerkveni hiši. Predsedoval je veleposestnik gospod Sirnik. Poslanec dr. Karol Verstovšek poroča o delovanju državnega zbora in o položaju glede deželnega, zbora. Vo-lilci so izražali svoje želje o Šoli, o love itd. in izrazili poslancu popolno zaupanje. Sv. Janž pri Dravogradu. V gostilni gospoda Casa se je (vršil shod Slovenske kmečke zveze opoldne po opravilu. Vodil ga je starosta gospod Bart. Poslanec dr. Karol Verstovšek je poročal o državnem zboru in pa tudi o deželnem zboru. Gospod župan Werdnig se strinja s postopanjem gospoda poslanca in mu izraža popolno zaiipanje. Gospod nadučitelj Alt opozarja gospoda poslanca radi občinskih cest, ha, kar mu da gospod poslanec potrebna j pojasnila. Predsednik gospod Bart se zahvali gospodu poslancu za poročilo in zaključi shod. SlomŠekova slavnost v Žičah. se je vršila včeraj na prostem v Dražjivasi pri gospodu ‘Janezu Klincu. Priznati moramo, da se je ebbro obnesla. Udeležba je bila nepričakovano lepa. Videli smo goste iz Poljčan, St. 'Jerneja, 'Loč, iCa-drama, Zreč in posebno dosti iz Konjic. Precej obširen vspored se je prav 'dobro rešil. Pozdrav gospoda Brgleza je bil prisrčen, (govor! navfdušenega žičkega fanta prepričevalen,1 petje! posebno mično, deklamacije dobre, igra izborna. ! Od dr. Kreka v igri „Tri sestre“ narisane krepke značaje znajo Ie brihtni Žički fantje in dekleta predstavljati. Zabavali smo se prisrčno, pa si tudi nekäjj naukov za življenje vzeli seboj. Posnemati hočemo velikega A. M. Slomšeka in neutrudno delati za vero, dom, cesarja. Iskrena hvala prirediteljem! Bizeljsko. Dne 22. septembra) smo tudji mi Bizejljani na primeren način proslavili nepozabnega škofa A. M. Slomšeka, V cerkvi je bil pri obeh opravilih primeren govor, popoldne pa v prostorih gospoda Pečnika ljudska slavnost z deklamacijami, igro in petjem pob vodstvom gospoda Kolednika, Igraj aj se je igra „Oh, ta Polona“, ki je (vzbudila mnogo smeha in poka, Hvala za prireditev. Igri „fi ri sestre“ in „Oh, ta Polona“' sie ponovite. pregled. Delegacije. Dunaj, 27. sept. V danajšnji seji 'odseka ! avstrijske, I, deleigacije Po kratki specijalni debati je bil sprejet proračun zunanjega ministrstva l v splošnem in ' v podrobnostih. Resolucija 'delegata! grofa Latourja, naj se delegacije sklicujejo pravočasno, je bila šle potem sprejeta. Proti Hochenhurgerjevemu fermami. Društvo čeških odvetnikov na Moravskem je sklenilo protestno resolucijo prot jezikovnemu ukazu justičpega ministra dr. Hoc h e n b u rge rj a, v kateri zahtejyajo od čeških pojslancev vseh strank, naj delujejo z vsemi zakonitimi sredstvi na to, da se ta ukaz razveljavi. onn JJldvetldkom so se pridružili J še ( tudi1 sodniki. 800 članov broječa zveza Čeških sodnikov i e [na svojem protestnem sestanku dne 28. t. m. sklenila resolucijo proti Hochenburgerjevemp : jezikovnemu I ukazu, katerega označujejo kot protivnega državnim o-snovhim zaikonom.. Obtožba Hochenburgerja. Praga, bne 27. septembra. „Češke Slovo“ na-znanja, da bo poslanec Klofač v imenu čeških poli- za zunanje zadeve se je končala debata o ekspozeju tiču r b strank v prvi seji parlamenta 'dvignil obtožbo ministra zunanjih zadev, grofa. Berchtolha ! in se je proti justičnemu ministru Hochenburgerju zaradi u-končno odobril proračun zunanjega ministrstva- De- stavolomstva. bata je bila tudi danes jako interesantna. Odsek se je, stoječ pod vjtisom vesti, ki prihajajo iz Bajkama in napovedujejo jako težke čase, kakor, { samoobsebi umevno, bavil pred vsem z balkanskim vprašanjem. Vsi govorniki so se pečali s stalijščem Avstrije na-piram temu vprašanju in eventualnimi koraki avjstr. politike v slučaju resnih balkanskih komplikacij. Minister za zunanje zadeve, grof Berchtold.', je dsjncs povzel besedo in odgovarjal na tekom debate stavljena vprašanja in dodal kratke pripombe. Posebno je treba povdariti, da se je danes tudi grof Berchtold izrekel z,ai tako politiko napram 'Turčiji, ki gre za tem, da se pri rešitvi turškega vprašanja u-bere srednja pot, da se na eni strani čuvajo suve-renitetne pravice Turčije, na drugi strani-pa) tja se ustreže upraivičajnim zahtevam balkanskih narodov. Kakor videti, je šel grof Berchtold na zelo neodločna pota. V sledečem sejno poročilo: Po Udržalu in dr. Ellènbogenu je delegat 'dr. Kramar obširno golvoril o balkanskem vprašanju in izjavil, da bi morale Bolgarska, Srbija in Grška začeti Vojno, ker bi to zahteval elementarni ljudski Koroški deželni zbor. Koroški deželni zbor sedaj zboruje. V seji dne 28. t. m. je bil predložen zakonski načrt 'o osem-mi-lijonskem, posojilu ! mesta 'Celovec, !Tla zakonski na-č|d i® bil sprejet. V isti seji se je tudi razjpravjjalo o deželnem proračunu, ki znaša 7,101.483 K in jele deloma krit. Primjajnjkljiaj zfn,ajš,a 4,082,556 KJ, V svr-ho pokritja prinjjainjkljaja je v;ečina sklenil/a, zvjjšiati vse doklade,, ki bodo znašala do 90%. V skrajno burno debato je posegel tudi sloven-ski poslanec Grafenauer, ki je bičal1 z žgočim sarkazmom popolnomja mvqzielno! lilberaflno fležellno gospodarstvo na Koroškem. Končno je bil sprejet pred-log za zvišanje doklad z 29 proti1 9 glasom. (Zopet nov dokaz, ’dal ni slabših? ( gospodarjev ( pod 1 milim solncem, kakor so liberalci, bodisi nemškega ali slovenskega pokoljenja. Nemško-češki spori. . . Praga, dne 27, septembra, Kakor vedo poro- čila iz obeh taborov, je skoro izključeno, da bi bilo mogoče še tekom tega tedna zopet začeti s spravnimi pogajanji, pač pa je mogoče, da se spravna pogajanja prične koncem prvega tedna meseca pktob- glas, če se ne uresničijo upravičene želje krščajns- , ^ ™ kega prebivalstva. Ce se takoj ne izvede'! popolna rf" za^°l,n^i vztrajajo baje na tem, da se administrativna avtonomija, se katastrofi ni mogoče “OChenburgerjev ferman prekliče, prefflno se pogaja,-izogniti. Izvedba te avtonomije je najboljše sredstvo, nla Z0Det nnpnn v nomsw, w-a - *- •-»- *•- da' se nja,pravi mir na Balkanu. Delegat Lecher je polemiziral z 'dr. Kramarjem in obžaloval, da zunanji minister ni omenjial v svojem ekspozeju gospodarskega vprašaju j a. Ro njegovem govoru je bila seja prekinjena; do pol 4. ure popoldne. V začetku popold. seje je poprosil za besedo minister zunanjih zadev grof Berchtold in je odgovarjal na razna vprašanja, Povidarjal je, da j'e treba! poseta francoskega ministrskega predsednika v Petrogradu in ruskega zunanjega minfetra v Londonu, katerima ni odrekati političnega pomen aj, smatrati pred vsem za Čin mednarodne kurtoazije, ki pa gotovo pospešuje cilje, ki jih je govornik hotel doseči s svojim predlogom glede na razgovor velevlasti o bližnjem orijentu. Raz db ra mefd) obema skupinama velevlasti se sedaj ni bati in to tem manj, ker so one sprejele njegov predlog. ( Minister je nato-govoril o svojem predlogu, pri katerem je mislil na to. da bi pritegnil vfodstvto o-rijentalskega vprašanja na-se. „Ker pa se še vrše dogovori, ki so zelo prijateljskega in najzaupnejšiega zpačajaj, med posameznimi velevlastmi, nisem, žajl, že z ozirom na diskrecijo, ki sem jo dolžan drugim vladam, v stanu, da bi natančnejše govoril o stvairi in se moram omejiti na pojasnilo, da gre pri teh dogovorih za to, dal se najde srednja pot, po kateri bi mogla turška vlada sprejeti stavljene predloge, ki bi paj zamegli podati narodnostim v Turčiji pozitiven povod za pomirjenje in tako pospeševati ohranitev miru. Raznim delegatom je padlo v oči, da sem v svojem ekspozeju o-•menjal „temnega, nerešenega vprašanja.1“' Se ne končani italjjanskoj-turški spor in vse, kar je, ž njim v zvezi, in nemiri v balkanskih državah, IMaeedonije in Albaniji, ( že sami govore za-se ! in md odvzemajo nalogo, 'da bi nadalje govoril o tej stvari.“ Z ozirom na zahtevo, naj bi Avstrija pritiskala na Tt'a(lijo, da se čim preje sklene mir, je odgovoril minister, da je Avstrija lani v tem smislu podala inicijativo, pritiskati na eno .ali drugo obeh teh strank pa je nemogoče, ker je Avstrija zavzela nja zopet prično. V, nemških krogih so mnenja, da še ni mogoče začeti ta ali prihodnji teden z novimi pogajanji. Tudi češki sodniki1 so se posvetovali gled*e zadnjega Koche,nburgerjevega fermana in so se od-fOcno izjavili proti. Bosna. - Sarajevo, dne 27. septembra. ',V SiarAevu se vr,se sedaj vazne konference predstojništva zveze železniških uprav za direktno zvezo ( in direktni promet med Avstrijo;, Ogrsko, Srbijo, Bolgarsko in |Tur-djo ter za direktni promet med Nemčijo in Oriien-tom Konference se vrše v tukajšnji trgovski zbornica i J tSe )aviJ0i Preä vsem z ugotovitvijo tarifov in. se konferenc udeležuje 44 delegatov!1 iz' [ teh < dežel tarifa116^116111 r6dU j° med (lriTgira tudi ^enačenje Galicija. • , 'Kačcluik Poljske ljudske stranke, poslanec Star pinski, je v imenu svoje stranke napovedal boj poljski konservativni stranki. Raznoterosti. . Pujski GruuwaMsky dar izkazuje 1,596.748 K zapisafnih ; od teh je nabranih 8:5)1.220 K. Prvi mili-.jon je določen poljskim Šolam v okrajih, koder žive Roljaki v manjšini. Dozdaj so namreč dobile : Galicija 354.000 K, Slezij,a 200.000 K, Moravska 17.000 cr°n. btroski za tri nove poljske šole na Moravskem znašajo približno 270.000 K. Za poljsko gimnazij? v iin d0i0C®n “adal-in.!i znesek 25).000 K še poleg hi ,'0 t?’ ,kl ie, ZG I,abfanih- ,v bližnji prihodfnosti ima „Towarzystwo szkol.y ludowej“ : placanti )871.000 i5nnn