republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
30. IZREDNA SEJA
(5. marec 2013)
bu^slou^
\
O^	^ ^
i | S 1
sls
i I« / Js
^«rKhi«***
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 30. izredna seja (5. marec 2013)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2013
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
DNEVNI RED 30. IZREDNE SEJE
1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE (ZVRS-G), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1017-VI
30
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................5
1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE (ZVRS-G), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 1017-VI...............................................................................................5
JANI MODERNDORFER........................................................................................................................5
EVA IRGL................................................................................................................................................6
LJUDMILA NOVAK................................................................................................................................7
EVA IRGL................................................................................................................................................7
MIRKO BRULC.......................................................................................................................................8
RIHARD BRANISELJ.............................................................................................................................9
JASMINA OPEC.....................................................................................................................................9
MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................10
MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................10
DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................11
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................11
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................12
FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................12
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................12
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................12
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
30. izredna seja
5. marec 2013
Predsedujoči: Janko Veber.
Seja se je začela 5. marca 2013 ob 17.56.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 30. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednji poslanka in poslanec, in sicer mag. Katarina Hočevar in mag. Dejan Židan. Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 30. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 1. marca 2013 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Pri tem vas moram obvestiti, da predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel in zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje o dnevnem redu. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 30. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 17 poslank in poslancev, s prvopodpisanim Janijem Moderndorferjem.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagateljev predloga zakona, gospodu Janiju Moderndorferju.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani poslanke in poslanci!
predsednik Državnega zbora
Skupina poslank in poslancev je dne 22. 2. v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Predlog zakona je bil vložen hkrati s konstruktivno nezaupnico, namen vložitve pa je bil v tem, da se prične zakonodajni postopek in da lahko poslanske skupine oziroma parlamentarne stranke, ki so podprle konstruktivno nezaupnico, takoj po izvolitvi nove predsednice Vlade pričnejo s pogovori za oblikovanje nove koalicije in sestave nove vlade. Skladno z dogovori, ki so se že pričeli, so bili vloženi tudi amandmaji, ki sledijo sklenjenim dogovorom bodočih koalicijskih partneric. Vsi predlagani amandmaji so bili na matičnem odboru sprejeti in so odraz poteka koalicijskih pogajanj.
Prva novost, ki jo prinašajo predlagane spremembe, je razdružitev megaministrstva oziroma Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, in sicer tako, da se vrača samostojno Ministrstvo za kulturo. Na to, da se nam zdi ukinitev Ministrstva za kulturo sporna, nesmiselna in predvsem napačna odločitev, smo opozarjali že od prve namere, od same ukinitve naprej. Že takrat smo nasprotovali umestitvi področja kulture v tako imenovano megaministrstvo, saj se nam je taka odločitev zdela skrajno neresna in tudi škodljiva. Kot taka se je kasneje tudi izkazala. Izkušnje so pokazale, da je bila s tem kultura, ki zajema vse ravni našega načina oziroma osmišljanja te družbe in države oziroma ji daje identiteto, odrinjena na sam rob. Menimo, da je bilo samostojno ministrstvo vedno državotvorno oziroma je državotvorno ministrstvo in da lahko samo kot samostojna institucija predstavlja, zastopa, ohranja in skrbi za kulturo tako znotraj državnih meja kot tudi zunaj.
Z vloženim amandmajem to ministrstvo ne bo prevzelo delovanja področja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot je bilo sprva predvideno, pač pa bo le-ta še naprej ostal in deloval v nespremenjeni organizacijski obliki. Smo mnenja, da so Slovenci po svetu pomemben del našega naroda, zato je pomembno, da je naša država z njimi in da se zaveda, da so Slovenci po svetu del nje. Kljub
5
DZ/VI/16. izredna seja
temu, da smo prepričani, da bi se ta vez lahko enako dobro razvijala tudi brez posebnega ministrstva, smo v izogib napačne sporočilnosti takšne določbe koalicijskim partnerjem predlagali, da tudi v novi vladi ureditev tega področja ostane nespremenjena. Dalje, da je predlagana spojitev notranjih zadev z javno upravo, ki naj pokaže, da v sodobni evropski demokraciji niso nujno represivni organ mirjenja jeznih državljanov, pač pa so lahko in morajo biti sodoben servis vsega tistega, kar državljan pričakuje od svoje države.
Glede na to, da od leta 2012 naloge, ki jih opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti v skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških in Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja opravlja ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve, se ime ministrstva skladno s tem preimenuje v Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tu gre zgolj za novo poimenovanje, medtem ko pristojnosti oziroma delokrog ministrstva z organizacijsko obliko vred ostaja nespremenjen. Novost je tudi imenovanje državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, ki bo pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud, saj želi nova vlada intenzivirati posvetovanje s civilno družbo ter tako povečati vključenost civilne družbe v procese vladnega odločanja. Predlagane spremembe predvidevajo tudi prenos državnega tožilstva nazaj pod okrilje Ministrstva za pravosodje, kamor po našem mnenju tudi sodi. Da je takšna ureditev pozitivna, se je pokazalo tudi iz dolgoletne prakse, poleg tega pa se, če je tožilstvo umeščeno pod Ministrstvo za notranje zadeve, po nepotrebnem odpirajo nekatera vprašanja, ki največkrat vodijo samo v konflikte.
Na koncu naj povem samo še, da po našem mnenju lahko s takšno predlagano spremembo strukture zakona o vladi tudi po sami obravnavi takšen predlog sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za dopolnilno obrazložitev.	Predlog
zakona je obravnaval Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Evi Irgl.
Izvolite.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, ministrica!
Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Predstavnik	predlagatelja,	gospod
Moderndorfer, je v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da predlagani zakon omogoča novoizvoljeni predsednici Vlade pravočasno
predlaganje kandidatov za ministre, skladno z zastavljenimi resorji. Predlog zakona ob vložitvi še ni bil koalicijsko usklajen, zato se dopolnjuje z vloženimi amandmaji štirih poslanskih skupin. Predlog zakona skupaj z vloženimi amandmaji tako predvideva: izločitev področja kulture iz dosedanjega Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v samostojno Ministrstvo za kulturo, pripojitev področja javne uprave Ministrstvu za notranje zadeve, s čimer bo celovito urejena celotna javna uprava, prenos področja državnega tožilstva kot dela pravosodja v širšem smislu nazaj na Ministrstvo za pravosodje. V ime Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se dodaja enake možnosti z namenom poudarjanja pomena tega področja.
Predstavnica Zakonodajno-pravne službe, gospa Katarina Kralj, je v predstavitvi pisnega mnenja Zakonodajno-pravne službe opozorila na načelno pripombo, enako kot pri sprejemanju zadnje novele Zakona o Vladi Republike Slovenije iz leta 2012, da je v nasprotju z načelom pravne varnosti, da se začasna sprememba nazivov in delovnih področij ministrstev kot tudi ustanovitev novih ministrstev in njihovih delovnih področjih ureja v prehodnih določbah Zakona o Vladi Republike Slovenije in ne z ustreznimi istočasnimi spremembami Zakona o državni upravi, kjer je sedež te materije. Načelo pravne varnosti zahteva, da je sistem pregleden in da so zakoni medsebojno usklajeni.
V	razpravi v zvezi z namenom predlagatelja, da državno tožilstvo ponovno umesti v okvir Ministrstva za pravosodje, noben izmed poslank in poslancev ni izrazil nasprotovanja takšni ureditvi. Ob tem je bilo opozorjeno, da umeščenost državnega tožilstva v okvir Ministrstva za notranje zadeve, ki je bila v preteklem obdobju močno kritizirana, ni sporna. Pri tem so spomnili na odločbo Ustavnega sodišča, ki je izpostavilo, da Ustava v 135. in 136. členu za izvrševanje državnotožilske funkcije določa načelo funkcionalne samostojnosti državnih tožilcev, kar zahteva tudi samostojnost državnih tožilcev kot državnih organov. V zvezi s predlogom o ponovni ustanovitvi samostojnega Ministrstva za kulturo je bila izražena bojazen, da bi to lahko bil začetek ponovnega večanja državnega aparata in posledično večjega zadolževanja države.
V	nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, Državljanske liste in Demokratične stranke upokojencev Slovenije k 1., 2., 3., 4. in 5. členu. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so sprejeti amandmaji vključeni. Dopolnjeni predlog zakona je tudi sestavni del tega poročila. Hvala.
6
DZ/VI/16. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za predstavitev poročila odbora.
Sprašujem, če želi podati mnenje predstavnica Vlade. Želi. Besedo dajem gospe Ljudmili Novak, ministrici, pristojni za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, ki opravlja tekoče posle.
Izvolite.
LJUDMILA NOVAK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci!
Vlada Republike Slovenije pozdravlja odločitev Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora, ki je sprejel amandmaje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, s katerim se ohranja ureditev, določena v Zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, po kateri je Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu samostojen centralni organ državne uprave za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez listnice. Naj tukaj izrazim osebno zadovoljstvo kot dosedanja ministrica za to področje, ker vem, da so s takšno odločitvijo zelo zadovoljni in veseli tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Vlada Republike Slovenije zavrača navedbe predlagateljev zakona o delu, ki se nanaša na razdružitev Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in ustanavljanje samostojnega ministrstva, pristojnega za kulturo. Vlada Republike Slovenije zatrjuje, da področje kulture v mandatu te vlade ni bilo odrinjeno na obrobje, kvečjemu ravno nasprotno. Pridružitev v organizacijskem smislu se je izkazala za učinkovito. O morebitni reorganizaciji v smislu samostojnega Ministrstva za kulturo bi bilo smiselno razmisliti ob izvedbi volitev in imenovanju Vlade za obdobje trajanja celotnega mandata. V nasprotnem pa gre za odločitev, ki je nepremišljena in bo poleg nesorazmernih stroškov prinesla tudi nekatere negativne posledice.
Odbor je sprejel tudi amandma, s katerim se k Ministrstvu za notranje zadeve prenašajo naloge s področij javne uprave in lokalne samouprave, ki jih po veljavni ureditvi opravlja Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Predlagatelj amandmaja v obrazložitvi zelo skopo navaja, da naj spojitev notranjih zadev z javno upravo pokaže, da v sodobni evropski demokraciji niso nujno represivni organ mirjenja jeznih državljanov, ampak da so lahko in morajo biti sodoben servis vsega tistega, kar državljan pričakuje od svoje države. Vlada poudarja, da utemeljitev predlagatelja amandmaja, s katerim se predlaga umestitev področja javne uprave s sedanjega Ministrstva za pravosodje in javno upravo na Ministrstvo za notranje zadeve zaradi pričakovanja sodobnega servisa javne uprave državljankam in
državljanom, ne predstavlja argumenta za prenos. Vlada opozarja, da je Policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve samostojna že od leta 1998 in tudi po veljavni zakonodaji. Vlada pri tem opozarja, da je predlagatelj amandmaja spregledal, da v pristojnost Ministrstva za notranje zadeve spadajo številne naloge s področja upravnih notranjih zadev, migracij, naturalizacij in drugo.
Tako je Ministrstvo za notranje zadeve že zdaj na področjih, ki so v njegovi pristojnosti, servis državljanom, in že tako šibek argument predlagatelja amandmaja v celoti izgubi veljavo. Vlada meni, da bi reorganizacija, ki je predlagana na hitro, nepremišljeno in brez vsebinskih argumentov ter strokovnih analiz, prinesla poleg nesorazmernih stroškov tudi škodljive posledice. Vlada Republike Slovenije glede prenosa dela delovnega področja Ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva ter na nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, ni ustavno sporna. Prenos je pokazal tudi pozitivne rezultate. Vzpostavljen je bil Direktorat za državno tožilstvo, ki svoje pristojnosti učinkovito izvršuje, zato je nesmotrno, da se dobro delujoča enota ukine in se pristojnosti ponovno vrnejo pod Ministrstvo za pravosodje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za podano mnenje Vlade.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, in sicer začenjamo s Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke. Besedo dajem gospe Evi Irgl.
Izvolite.
EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred seboj imamo zakon o vladi, ki ga je v proceduro vložila Poslanska skupina Pozitivne Slovenije s prvopodpisanim Janijem Moderndorferjem. Ko je Janševa vlada prevzela vodenje države leto dni nazaj, se je jasno zavezala, kaj so ključne prioritete, ki jih narekuje situacija, v kakršni smo se znašli in kaj je treba storiti takoj, brez odlašanja, da izidemo iz krize in da se nam ne zgodi bankrot države, o čemer je pred dnevi govoril tudi predsednik Vlade Janez Janša. Na levem političnem polu se zelo krepi želja po oblasti, želja po obvladovanju državnega premoženja, zato tudi takšno nasprotovanje tako slabi banki kot Slovenskemu državnemu holdingu, nimamo pa iz te strani jasno določenih ciljev in vsebinskega programa.
Poleg fiskalne politike in ključnih reform je vlada Janeza Janše takoj na začetku šla v reorganizacijo javne uprave in zmanjšanje števila ministrstev. S tem se niso samo znižali stroški poslovanja, temveč se je z vsebinskim in organizacijskim združevanjem nalog, katerih koordinacija je bistvena za oblikovanje politik na posameznih področjih, zagotovila večja
7
DZ/VI/16. izredna seja
operativnost in izboljšanje dela vlade. Ta vlada je glede na rezultate in sprejete reforme, navkljub stalnemu odrekanju zaslug za to, s strani nekaterih medijev, predvsem pa opozicije, delala dobro.
Kot sem že zadnjič dejala je vlada Janeza Janše samo v enem letu naredila več kot predhodna vlada v treh letih. Vsaka vlada ima legitimno pravico, da si ustvari takšne delovne pogoje, v katerih bo svoje delo skušala opravljati po svojih najboljših močeh. V SDS se zato zavedamo, da lahko spreminjate zakon o vladi, vendar opozarjamo, da bi bilo dobro, da prej delate na programu kot pa na kupčkanju z ministrstvi in ministrskimi položaji. Odločili ste se, da Ministrstvo za kulturo ponovno postavite kot samostojno ministrstvo. V javnosti je obveljalo v tem letu napačno mnenje, tudi s pomočjo nekaterih medijev, ki so pridno asistirali opoziciji, da je vlada Janeza Janše ukinila Ministrstvo za kulturo. To ne drži. Nismo ukinili ne Ministrstva za kulturo, še manj pa kulture same. Pripojili smo ga ministrstvu za izobraževanje in v nobenem smislu ni bila zaradi tega kakorkoli okrnjena skrb za kulturo in s tem identiteta slovenskega naroda. Bolj kot to, v kakšni strukturni obliki Ministrstvo za kulturo deluje, je pomembno, kakšen je vsebinski doprinos na področju kulture. Mnogi uspešni ustvarjalci in umetniki, priznani tako doma kot v tujini, ne danes, ne v preteklosti niso potrebovali samostojnega ministrstva za svoje dosežke. Prava kultura prihaja od ljudi, od srca, in ne od političnih institucij.
Tožilstvo z Ministrstva za notranje zadeve ponovno vračate nazaj pod Ministrstvo za pravosodje. Največ razprav v okviru zmanjševanja ministrstev pri zakonu o vladi pred enim letom je bila deležna prav odločitev o prenosu tožilstva na Ministrstvo za notranje zadeve. V Pozitivni Sloveniji ste ves čas stali na stališču, da je takšen prenos protiustaven in sporen. Nekaj dni nazaj je Ustavno sodišče povedalo, da temu ni tako in da takšna odločitev ni sporna, sploh pa ne protiustavna. Vse politične, mestoma tudi politikantske razprave na to temo, ki jih je uprizarjala tudi nova mandatarka, so tako postale popolnoma neutemeljene in brezpredmetne. Vendar spomnimo, predlog, da se tožilstvo s pravosodja prenese na Ministrstvo za notranje zadeve, je bil Virantov. Kakšna je bila ob tem računica Državljanske liste lahko samo špekuliramo, se bo pa videlo, kakšna je načelnost te stranke tudi pri nekaterih drugih vprašanjih. Dejstvo je, da je Državljanska lista v vlogi pogajalca za sestavo Janševe vlade oziroma koalicije tista, ki je pogojevala prenos tožilstva na notranje zadeve z vstopom v koalicijo. Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve boste dodali enake možnosti. Zakaj ne invalidov glede na to, da imamo tudi v parlamentarnem odboru takšen naziv?
Pozdravljamo pa v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke odločitev, da
ohranite ministrstvo brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ukinitev ministrstva bi pomenila, da se Slovence v zamejstvu in po svetu, citiram: "prepušča poljubni usodi, s tem pa v zadnji posledici asimilaciji", konec citata. Tako pravijo v Narodnem svetu koroških Slovencev. Hvala bogu ste se na koncu tudi zaradi vztrajanja manjšinskih organizacij odločili, da to ministrstvo obdržite v takšni obliki kot do sedaj.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke sprememb zakona o vladi ne bomo podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil stališče gospod Mirko Brulc.
Izvolite.
MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovana gospa ministrica, vsi prisotni!
Z izvolitvijo nove predsednice Vlade Republike Slovenije, mag. Alenke Bratušek, in s tem izglasovano nezaupnico Vladi Republike Slovenije, ima novoizvoljena predsednica Vlade možnost, da skupaj z bodočimi koalicijskimi partnerji na novo oblikuje delovna področja ministrov. Socialni demokrati nismo sopredlagatelji predloga zakona, ampak smo sopodpisniki vloženih in na matičnem delovnem telesu sprejetih amandmajev k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Z amandmaji se odpravljajo pripombe Zakonodajno-pravne službe, predvsem pa tako dopolnjen predlog zakona predvideva, da se: izloči področje kulture iz dosedanjega Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v samostojno Ministrstvo za kulturo, področje javne uprave pripoji Ministrstvu za notranje zadeve, s čimer bo celovito urejena celotna javna uprava, področje državnega tožilstva ne glede na odločitev Ustavnega sodišča prenese nazaj pod okrilje Ministrstva za pravosodje, saj se samostojnost državnega tožilstva - takšna je zahteva tudi Ustavnega sodišča - tako utrdi, k imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve doda enake možnosti z namenom poudarjanja pomena tega področja, ki je že sedaj sestavni del tega ministrstva.
Sprva je bila predlagana tudi ukinitev ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Po predhodnih usklajevanjih z bodočimi partnerji je predlagatelj zakona to spremembo opustil, kar posebej pozdravljamo. Socialni demokrati smo dobro leto nazaj nasprotovali ukinitvi Ministrstva za kulturo in oblikovanju obsežnega resorja, ki je zajemal celotno izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Eksperiment odhajajoče Vlade se je izkazal za škodljivega tudi zato, ker ni bil obvladljiv. Področje kulture je bilo v tem
8
DZ/VI/16. izredna seja
obširnem ministrstvu odrinjeno na obrobje, zato zdaj podpiramo oblikovanje samostojnega kulturnega ministrstva. Prav tako smo Socialni demokrati nasprotovali premestitvi državnega tožilstva pod okrilje Ministrstva za notranje zadeve in vrnitev nazaj pod pravosodje podpiramo. Pri tem je treba zanikati očitke, da gre tu za nekakšno užaljenost glede odločitev Ustavnega sodišča, ampak zato, ker menimo, da to področje resnično sodi v širšem smislu v pravosodje.
Socialni demokrati bomo dopolnjen predlog zakona o vladi podprli. Ker je moja predhodnica naštela vse vrline vlade Janeza Janše, naj povem, da je vlada Janeza Janše v enem letu res naredila več kot vlada Boruta Pahorja v treh letih, rezultat pa je viden v protestih, standardu državljank in državljanov, številu nezaposlenih, pomanjkanju investicij, lustracije upokojencev in še in še in še bi lahko našteval. Tako da sem vesel, da Vlada odhaja in živim v prepiranju, da bo nova vlada uspešna pri sanaciji vseh poškodb v tej naši družbi. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Naslednja je Poslanska skupina Državljanske liste. Stališče bo podal gospod Rihard Braniselj. .
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, predsednik.
Poslanska skupina Državljanske liste bo podprla predlog zakona o vladi, in sicer iz povsem enostavnega razloga. Katerakoli vladna koalicija prihaja, potencialna, mogoča, kakorkoli že, ima legitimno pravico, da si delovanje vlade ustroji po svoje, da si ministrstva ukroji po svoje, da opravi določene prenose in tako dalje. Mislim, da temu ni nasprotovala niti takratna opozicija v začetku mandata zdajšnje koalicije. Temu tudi ne sme biti sedaj tako. Glede prenosov pristojnosti javne uprave nazaj pod notranje zadeve, mislim, da je zadeva nesporna, tudi včasih je bilo tako. Nekoliko dalj časa bi se ustavil pri prenosu tožilstva nazaj na Ministrstvo na pravosodje. Da ne bomo preveč špekulirali, bom jaz pojasnil, kako je s to zadevo bilo, da ne bi preveč špekulirali, ugibali in izvajali neke teorije zarote. Izvirna ideja je bila s strani Državljanske liste, in sicer ideja v tej smeri, da se funkcionalno poveže, približa delovanje tožilstva, NPU in kriminalistične policije, čim bližje, če se le da pod enim resorjem.
Isto je, da se poveže v delovanje pod istim resorjem tudi Specializirano državno tožilstvo in Nacionalni preiskovalni urad. To je možno na dva načina - da izločiš NPU in kriminalistično policijo z notranjih zadev na pravosodje oziroma da izločiš tožilstvo in ga prestaviš na notranje zadeve. Takrat je bil cel halo. Veliko besed o protiustavnosti, o samostojnosti tožilstva in tako dalje. Zdaj smo priča, da se je izkazalo, da je ta prenos bil
nesporno ustaven, da ni prišlo do nobenih škodljivih posledic, da je tožilstvo še vedno samostojno in neodvisno. Ves ta vik in krik je bil odveč. Državljanska lista je celo pristala potem, ko je strokovna javnost pritiskala in želela, da zaradi videza nepristranskosti pride do prenosa tožilstva pod resor pravosodja. Mi smo se s tem strinjali, bi na to pristali, vendar smo v koalicijski pogodbi to imeli zapisano in na silo tega nismo želeli sami izvajati. Kot rečeno, nobene škode. Nobene škode pa tudi ne bo, če se tožilstvo vrne pod resor pravosodja. Želimo si, da bo tožilstvo delalo bolje, da bo tožilstvo imelo vse pogoje za svoje delo. To bi moral biti naš cilj. Kar se tiče kulture tudi nobene težave. Če civilna družba oziroma kulturniki vidijo to kot močan simbolni pomen, da je sektor kulture posebno ministrstvo, je ta želja lahko udejanjena.
Kot rečeno, Poslanska skupina Državljanske liste bo zakon o vladi z vsemi spremembami, ki jih prinaša, podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke bo podala stališče gospa Jasmina Opec.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani!
Če se vrnemo dobro leto dni nazaj, ko se je sestavljala dosedanja vlada, smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ob takratnem noveliranju zakona o vladi pojasnjevali, da je osnovna pravica vsake nove koalicije, da sestavlja vlado, da si svoje delo organizira tako kot misli, da je za uspešno delo najbolje. Pustimo zdaj ob strani, kako so sprejemanje tega zakona pred več kot 12 meseci spremljali protesti, mučne razprave, obtoževanja, celo ustavne presoje s strani takratne opozicije. Še danes obžalujemo takratna večmesečna nasprotovanja in polemike o tem, kam spada in kam ne spada državno tožilstvo. Čeprav je sedaj tudi Ustavno sodišče potrdilo, da so bile neupravičene, saj niso povzročile nič drugega, kot vrgle senco dvoma državljanov v korektnost tožilcev v konkretnih zadevah in spodbudile mišljenje, da tožilci pri svojem delu niso strokovni in neodvisni.
V	Slovenski ljudski stranki upamo, da se v prihodnje, tudi na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, zgolj zaradi populizma ne bomo več igrali z občutkom zaupanja ljudi v pravo in pravni sistem. Če ocenjujete, da mora biti državno tožilstvo ponovno pod pravosodnim resorjem, tej odločitvi v Slovenski ljudski stranki ne bomo nasprotovali. Ustavno sodišče je pred dvema tednoma zelo jasno pojasnilo, da je državno tožilstvo samostojno in neodvisno, da mora delovati strokovno, zgolj na podlagi Ustave, zakonov ter sprejete politike pregona, ne glede na to, pod katero ministrstvo je organizacijsko uvrščeno.
9
DZ/VI/16. izredna seja
Predlog novele predvideva tudi vrnitev samostojnega kulturnega resorja. Z zadovoljstvom danes ugotavljamo, da slovenska kultura še danes cveti in bogati našo družbo, da ni nič manj bogata in da nas nič manj ne navdihuje, kot so to napovedovali nekateri ob združitvi Ministrstva za kulturo skupaj z ministrstvom za izobraževanje. Še enkrat se je pokazalo, da oblika ne more določiti vsebine in da so vsakršne drugačne interpretacije imele zgolj demagoško noto. Kot že rečeno, kadrovska organiziranost je tokrat v vaših rokah, zato tudi na tej točki nimamo nič proti, če zadevo vrnete v predhodno stanje.
Veliko več simbolike smo v Slovenski ljudski stranki videli v prvotni nameri, da bi ministrstvo brez listnice oziroma za Slovence v zamejstvu in po svetu pripojili h kulturi. Z ukinitvijo tega resorja bi dali našim rojakom v tujini povsem napačno sporočilo. Pomenilo bi, da se jih ne želi obravnavati kot enakovredne, temveč da jih vidimo kot neko folklorno posebnost, ki spada pod kulturni resor. Zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pozdravljamo treznost nove koalicije, da ni že na prvi točki svojega mandata iskala konflikta in je prisluhnila pomislekom, ne samo nam, opozicijskim politikom, temveč tudi tistim, ki bi to spremembo zagotovo občutili na svoji koži, našim zamejcem, našim rojakom, živečim po vsem svetu.
V Slovenski ljudski stranki smatramo, da ni pomembna toliko sama organiziranost Vlade kot take, temveč so veliko bolj pomembni ukrepi, rešitve in rezultati, ki bodo posledica dela morebitne nove vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predstavitev stališča Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo podala gospa Marjana Kotnik Poropat.
MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS):
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovana ministrica s sodelavcem!
Stališče Poslanske skupine DeSUS glede zakona o vladi je naslednje. Negotovo politično stanje, upoštevaje družbeno in gospodarsko klimo v državi, terja učinkovito in hitro deblokado pri oblikovanju nove vlade in s tem deblokado delovanja samega Državnega zbora. Prizadevanja stranke in Poslanske skupine DeSUS so šla in gredo vseskozi v smeri, da čim prej dobimo operativno vlado in da politika začne delati za državljanke in državljane naše države to, kar od nje pričakujejo. Nova mandatarka mag. Alenka Bratušek je bila potrjena 27. februarja 2013. Njena prvenstvena naloga v tem trenutku je ta, da na podlagi učinkovitih pogajanj z večino strank oblikuje novo koalicijo in da čim prej ponudi Državnemu zboru v razpravo in potrditev novo vlado. Ti
procesi intenzivno potekajo in pričakujemo, da bodo čim prej zaključeni.
Naslednji korak je oblikovanje Vlade, za kar pa je treba spremeniti sedanji zakon o vladi in uskladiti strukturo ministrstev. Rešitve tako v predlagani zakonski obliki kot v amandmajski obliki so rezultat dogovarjanj potencialnih partneric nove vlade. Predlagan prenos tožilstva nazaj na ministrstvo, pristojno za pravosodje, v Poslanski skupini DeSUS soglasno podpiramo. Menimo, da je taka rešitev primernejša, saj jo je terjala tudi strokovna javnost, ki je bila na stališču, da tožilstvo spada v okvir resorja pravosodja. Kljub temu je Ustavno sodišče v svoji odločbi, kot nam je znano, ugotovilo oziroma ocenilo, da prenesena pristojnost tožilstva na MNZ ni neustavna. S tem se strinjamo oziroma smo to stališče sprejeli in s tem nimamo nobenih problemov več. Menimo tudi, da je oblikovanje samostojnega Ministrstva za kulturo sprejemljivo. Tako rešitev terja tako strokovna kot tudi laična javnost. Bili smo priča protestom v tej smeri in smo še priča kontinuiranim kritikam na ta račun.
Poslanska skupina DeSUS se strinja tudi s prenosom področja javne uprave na MNZ, saj bo tako področje javne uprave in notranjih zadev pod okriljem enega ministrstva, kar zagotovo predstavlja, menimo, učinkovitejše in racionalnejše delovanje ministrstva. V naši poslanski skupini smo soglasno podpirali tudi prvoten predlog glede ukinitve ministrstva brez resorja. Menili smo, da tega področja glede na vsebino, ki jo pokriva, ni treba organizirati kot samostojno ministrstvo, četudi kot ministrstvo brez resorja, temveč bi se lahko te naloge enako učinkovito opravljale tudi znotraj organiziranosti drugačnega tipa, na primer kot urad Vlade. Ker je prevladal dogovor, da naj se to ministrstvo kot tako ohrani v sedanji obliki, v Poslanski skupini DeSUS tudi tako stališče sprejemamo in podpiramo.
Poslanska skupina DeSUS bo predlog zakona o vladi soglasno podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Predstavitev stališča Poslanske skupine Nove Slovenije bo podal mag. Matej Tonin.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Draga ministrica, spoštovani kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!
Za vsakega, ki prevzame odgovornost za vodenje države, se nam v Novi Sloveniji zdi prav, da si sam postavi ekipo in da si sam tudi organizira način delovanja. S tem prevzemate, dragi kolegi, tudi odgovornost za končne rezultate. V Novi Sloveniji vas bomo definitivno sodili po vaših rezultatih in ne bomo ponavljali vaših napak, ko ste delali hrup za prazen nič, ko ste vlagali ustavno presojo, ki je pokazala, da neustavnih posledic ni, ko ste organizirali kakšne mini proteste zaradi združevanja posameznih resorjev h kakšnemu ministrstvu.
10
DZ/VI/16. izredna seja
Zato že sedaj napovedujem, da Nova Slovenija ne bo nasprotovala vašemu predlogu sprememb zakona.
Želel bi dodati še par komentarjev, ki mislim, da se v teh razpravah vztrajno ponavljajo. Glede Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu - to ni ministrstvo, to je urad. Lahko še enkrat ponovim, da smo v Novi Sloveniji zelo veseli, da ste se odločili pametno, trezno in da ta urad puščate v nespremenjeni obliki in si s tem na nek način po nepotrebnem ne odpirate dodatne fronte z našimi Slovenci, ki živijo izven naših meja. Glede tožilstva in glede samostojnega Ministrstva za kulturo - lahko ste videli v našem primeru, da zadeve niso sporne, da delujejo v redu in na nek način si delo delate po nepotrebnem. Ampak, kot sem rekel, to je vaša stvar, za to stvar boste tudi prevzeli odgovornost.
Zaključil bi s tem, da se večkrat ponavlja, kako bo vse drugače, kako bo vse lepo - ko bi le tako bilo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Predstavitev stališča Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti bo predstavil dr. Laszlo Goncz.
DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica, gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!
Uvodoma naj poudarim, da se tudi v naši poslanski skupini strinjamo s predlaganimi spremembami zakona o vladi, usklajenimi na seji pristojnega matičnega odbora, saj je to vprašanje na koncu koncev le pristojnost z vidika organiziranosti sleherne koalicije. Zato se lahko strinjamo tudi s ponovnim uvajanjem Ministrstva za kulturo, z združitvijo področja javne uprave in notranjih zadev v skupno ministrstvo in tudi s prenosom tožilstva na Ministrstvo za pravosodje.
Posebej poudarjam, da smo kot poslanska skupina narodnih skupnosti, ki to problematiko obravnavamo s posebno tenkočutnostjo, še posebej zadovoljni, da se ohranja tudi samostojnost Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga bo še naprej vodil minister brez listnice. Ob tej priliki poudarjam tudi naša pričakovanja do bodoče vladne koalicije z vidika uresničevanja pravic ter ohranjanja in razvoja avtohtonih narodnih skupnosti. Ker predlagane spremembe zakona o vladi konkretno ne determinirajo tega področja, se nam zdi toliko bolj pomembno, da na kratko opozorimo na najvažnejša pričakovanja avtohtonih narodnih skupnosti. Le-to se lahko tretira oziroma smatra kot nekakšno izhodišče za potencialno sodelovanje poslancev avtohtone madžarske in italijanske narodne skupnosti z morebitno novo koalicijo.
Kot prvo omenjam že večkrat soglasno potrjeno potrebo po dokončni pripravi in čim
hitrejšem sprejetju predloga zakona o avtohtoni italijanski in madžarski skupnosti ter v tem kontekstu smiselno nadgradnjo ostale zakonodaje o varstvu avtohtonih narodnih skupnosti. Z vidika izvajanja ukrepov proti asimilaciji ter v prid obstoja in razvoja avtohtonih narodnih skupnosti, vključno s spodbujanjem gospodarskega razvoja narodnostno mešanih območij v regijah, je nujno treba sistemsko nadgraditi in dejanskim potrebam prilagoditi način ustvarjanja gospodarske osnove avtohtonih narodnih skupnosti.
Pomemben pogoj sodelovanja z vidika vitalnega delovanja in razvoja organizacij in ustanov avtohtonih narodnih skupnosti je tudi kontinuirana sistemska rešitev financiranja, vključno z zagotavljanjem finančnih sredstev vsaj na dosedanji ravni, kar je nujno predvsem zaradi visoke stopnje ranljivosti maloštevilnih skupnosti. Nadaljevati je treba že začete aktivnosti v prid doslednejšega izvajanja dvojezičnosti v javni upravi, pravosodnih organih, pri izvajalcih javnih služb in nosilcih ter drugih dejavnikih javnih pooblastil na območju občin oziroma regij, kjer italijanska in madžarska narodna skupnost živita.
Na koncu naj še poudarim, da je treba oziroma bo treba poiskati tudi bolj učinkovit način umestitve organa oziroma službe znotraj Vlade Republike Slovenije, ki opravlja neposredne in povezovalne naloge na področju, ki zadevajo posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, dr. Laszlu Gonczu.
Predstavitev stališča Poslanske skupine Pozitivne Slovenije bo podal gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Glede na to, da je pred enim letom v tej dvorani potekala podobna razprava, ko se je sprejemal podoben zakon z enim samim ciljem, to je, da bo predsednik Vlade čim prej lahko oblikoval Vlado, verjamemo, da bo ta zbor, tudi omenjeni zakon, ki ga danes obravnavamo, omogočil tudi predsednici Vlade, da na podlagi tega zakona predlaga Vlado. Zato bo Pozitivna Slovenija takšen predlog zakona s sprejetimi amandmaji tudi podprla.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Prehajamo na glasovanje.
11
DZ/VI/16. izredna seja
Proceduralno gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Prosil bi za 5 minut odmora.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije dajem 5-minutni odmor za posvetovanje v poslanski skupini. Sejo bomo nadaljevali ob 18.50. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 18.45 in se je nadaljevala ob 18.50.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani poslanke in poslanci!
Ugotavljam, da je odmor za posvet v Poslanski skupini Pozitivne Slovenije potekel. Nadaljujemo z delom in prosim, da zavzamete svoja mesta in preverite delovanje glasovalnih naprav. Prehajamo na glasovanje.
Ugotavljam, da je interes za obrazložitev glasu. Najprej v imenu poslanskih skupin. Čeprav so skoraj vse poslanske skupine predstavile stališča, sprašujem, če želi kdo obrazložiti glas v imenu poslanske skupine. Ne želi. Odpiram možnost prijave za obrazložitev glasu v lastnem imenu.
Besedo ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi!
Že iz stališča Slovenske ljudske stranke in velike večine oziroma vseh poslanskih skupin, ki se ne vidijo v tej koaliciji, je bilo jasno povedano, da imate pravico - in prav je tako -, da sestavite vlado tako kot mislite, da bo najbolje delovala.
Če boste šli pogledat za leto dni nazaj magnetograme, kaj in koliko gnojnice ste polivali po takratni koaliciji, ko smo prišli z zakonom o organiziranju vlade, boste videli, da sta bila vaš pristop in naš pristop popolnoma drugačna. Tudi to je že naznanilo, da bomo v opoziciji delovali drugače, kot ste delali vi in vaših napak ne bomo ponavljali. Me pa nekoliko skrbi - na tem mestu bom opozoril na državnega sekretarja za civilno družbo. Upam, da to ni mišljeno tako, kot je pisal Peter Toš v Delu v zvezi z ukinjanjem naših dveh avtohtonih slovenskih manjšin in širjenjem tega na vse države bivše Jugoslavije, pa še mogoče na katere izven, iz katerih je včasih kdo živel v naši državi.
Okoli tožilstva pa toliko - pričakoval bi od tistih, ki so že v prvi koaliciji predlagali takšno spremembo, da bi to obdržali, prevzeli odgovornost na tem ministrstvu in kaj naredili. Ne pa, da sedaj taisti obračajo in zamenjujejo in se z vsem tem ponovno strinjajo. Tožilstvo, kamorkoli bi ga dali, pa tudi sodstvo, se mi zdi, da je skoraj vseeno. Delalo ni prej, delalo ni sedaj in bojim se, da ne bo delalo niti v bodoče.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Gospod Pukšič, pri vsej tej razpravi ni bilo zaznati, vsaj
jaz nisem zaznal, vaše opredelitve, kako boste glasovali. / oglašanje iz dvorane/ V redu.
Naslednji, ki želi razpravljati oziroma obrazložiti svoj glas, je gospod Ivan Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospod predsednik.
Število ministrstev povečujemo za 9 %. Sprašujem, kaj se je povečalo za 9 %? Plače? Zaposlenost? Družbeni bruto produkt? Gospodarska rast? Nič! Narobe delamo. Danes, namesto da imamo izredno sejo o sestavi nove vlade, bi morali imeti izredno sejo, kaj bomo delali in od česa bomo živeli. To je temeljno vprašanje, ne koliko bomo imeli ministrstev. V tem trenutku imamo število ministrstev na ravni Finske. Zdaj jo bomo presegli. Na katerih drugih področjih pa mi Finsko presegamo? Po gospodarski rasti? Po družbenem bruto produktu? Po tehnološkem razvoju? Nikjer! Vidite, zaradi napačnih odločitev. Ta trenutek in v preteklosti smo bankrotirali, zdaj pa drvimo proti totalnemu bankrotu!
Pred letom dni sem postavil hipotezo, da se pamet seli vedno na stran vsakokratne pozicije. Vesel sem, da se je v letu dni to potrdilo. Ko je kadarkoli kdo iz Pozitivne Slovenije karkoli predlagal, ni bilo sprejeto, zdaj pa je to vse sprejeto. Ampak, takrat je bilo vse sprejeto iz nasprotnega pola. Vidite, to je past Slovencev. Ne znamo delati ustvarjalno, ne znamo razmišljati, kaj bomo delali in od česa bomo živeli. Znamo birokratizirati. Danes je lepo se "nagadžati", koliko ministrstev bomo imeli. Veste, v kakšni zablodi živimo? Ne veste. Ker niste doživeli tega, kar sem jaz doživel, kar doživlja gospodarstvo - bankrota. Ko boste, boste pa razumeli.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Gospod Vogrin, tudi vas nisem slišal, ali boste podprli zakon ali ne.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Gospod Veber, se opravičujem. Srce mi ne da, da bi ga podprl, ker gre v napačni smeri. V smeri birokratizacije Slovenije.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Razpravo ste že imeli. Hvala za vašo jasnejšo opredelitev pri obrazložitvi glasu. Ugotavljam, da ni novih želja po obrazložitvi glasu, zato prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 26.
(Za je glasovalo 48.) (Proti 26.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 30. izredno sejo zbora. Hvala za današnje sodelovanje in lep večer še naprej.
Seja se je končala 5. marca 2013 ob 18.58.
12
DZ/VI/16. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
b
BRANISELJ, RIHARD..............................................................................................................................9
BRULC, MIRKO........................................................................................................................................8
g
GONCZ, DR. LASZLO...........................................................................................................................11
i
IRGL, EVA..............................................................................................................................................6, 7
k
KOTNIK POROPAT, MARJANA..........................................................................................................10
m
MODERNDORFER, JANI............................................................................................................5, 11, 12
n
NOVAK, LJUDMILA.................................................................................................................................7
o
OPEC, JASMINA......................................................................................................................................9
p
PUKŠIČ, FRANC.....................................................................................................................................12
t
TONIN, MAG. MATEJ............................................................................................................................10
v
VOGRIN, MAG. IVAN.............................................................................................................................12
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke
PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov
PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke
PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
13