NARODNO ŽELEZN. GLASBENO DRUŠTVO »SLOGA*
V LJUBLJANI
priredi
cerkveni koncert
v ponedeljek, dne 24. februarja 1930, ob 8 zvečer v frančiškanski cerkvi v Ljubljani
Spored:
1. Otto Mailing', op. 46: Slike iz Svete dežele, soli,
mešani zbor, orkester in orgle
a) Jeruzalem	d)	Velikonočno jutro
b) Betanija	e)	Nazaret
c) Mrtvo morje f) Pri Jakobovem vodnjaku
2. H. Walford Davies: Solemn Melody, godalni
orkester in orgle
5. Saša Šantel: Slavnostna staroslovenska maša, peteroglasni mešani zbor, soli, orkester in orgle
a) Gospodi	d)	Svet
b) Slava	e)	Blagoslovljen
c) Vjeruju	f)	Aganče Boži j
Spored izvajajo: Mešani zbor »Sloge«, operna pevka ga. Iv. Ribičeva (sopran), operni pevec g. Št. Marčec (tenor), g. M. Premelč (bariton), g. kapelnik Neffat (orgle). Orkester sestavljajo člani Orkestralnega društva Glasbene Matiče, člani društvenega in opernega orkestra. Pred izvajanjem programa se vrši predavanje.
Dirigent: H. Svetel.
Vstopnice po 5 do 15 Din v predprodaji v Matični knjigarni in na dan koncerta pri blagajni pred vhodi.
513 HO
Slike iz Svete dežele
po Chr. llichardt-u (Skrajšaui nemški prevod E. pl. Erzbefgn prevel II. Svetel.)
1. Jeruzalem.
(Solo in zbor.)
V sveto mesto napotimo se, v svetem mestu tamkaj ostanimo, tvojih psalmov glas, naj zdaj se oglasi:
Sion, Moria in Golgata!
Gora Sion, kjer pastir kraljevski z duše breme si odvalil težko s harfo pred Gospodom pevajoč.
Moria, kjer kralj pastirski je 'pretrpel v srcu strašne bolečine, ko je svoj’ga daroval sinu.
Golgata. kjer oče vseh nebeški svoj’ga sina je pokril z bolestjo tam, kjer božjega ni čul glasu.
Sion, Moria, Golgata,
Davidovih večnih psalmov glasi, stebri neminljivosti božanske, čujte angelski: alleluja.
Tja k oltarju naj hitim ponižnoi da me jagnje sveto krivde opere.
2.	Betanija.
(Solo in zbor.)
Na Oljski gori nam žariš, vsa v solneu žgočem se svetliš kot gnezdece nasproti.
Ti nisi orlov pust brlog, si lastovice gnezdece, ki varje rad ga vsakdo.
Prijatelj dragi, ti želim tak dom, kot je Betanija, kjer rad Gospod je bival; v nevihti v varstvo sprejme te, kot je sprejela Jezusa in njega nauk spolnjuje.
Ne leči žalosti, skrbi, a vdano nosit jih uči,
Kar zakon je Gospoda; oh skrbi, da še smrtna noč oči zatisne nam nekoč in v milosti končamo.
3.	Mrtvo morje.
(Solo in zbor.)
O	mrtvo morje, kaj me vabiš kot plačilo dneva?
Iva j kličeš ini, kaj razodevaš, moreš mi povedat?
Če tudi val ljubko šumi in voda modro se blesti, Sodome grenki sad si le, ki nikomur ne ugaja.
0 blesk sveta, o čar želja, užitkov sla omamna, valovom tem enaka si
si tudi le prevara: nebeški zdi se njih sijaj, z modrino vabijo na kraj, ki po utehi hrepene, da nad prevaro ostrine.
Oj zbogom, ti mrtvo morje, mogočno, lepo. nemo; če grob samo, kot ti bi bil, bi smrt ostala tebi!
1 am spodaj Moab skalnati
na krst v Jordanu spomni me: tam pomlajen okopljem se in hvalim moč Gospoda.
4.	Velikonočno .jutro.
(Solo in zbor.)
Nocoj se kamen odvali in angelci pojejo, molče osvobodi ga smrt, ki prej bil žrtev njena.
In ko odsev konča zvezda ob zgodnji jutra zori, iz groba vstane luč sveta, premaga smrt in temo.
Ni bil blesteč, kot Hermona sneg. ponosen ne, kot Karmelski vili. je bil navaden človek le. ki ni spoznal ga vsakdo.
Ni ljudstvo zanj zaznalo še, hlepelo je po čudih; ti, ki jih je ovčice zval, poznali so pastirja.
Poznan je bil, ko klical je »Marija« v vrtu milo. poznan je bil. ko je delil uborni kruli na dvoje, poznal ga je Jeruzalem, ko tja prišel je slavno po/.nan je bil, ko hodil je po logili Galileje.
Če v stisko Cerkev je zašla in vera pešat jela, če svet zanikat ga je litel, kot v grobu da počiva, je vselej dvignil dušno moč stotisočerim vernim!
Poznali so pastirsko moč in nauk poznali so pastirski.
O	rešen ik, zakaj srce pred smrtjo se mi trese?
Naj tvoj pastirski dobri nauk mi pokoj kdaj prinese.
Pokliči tiho moje ime, kot klical si jih v vrtu, potem bom zmagal smrtni strah m legel v grob bom srečen.
5.	Nazaret.
(Solo.)
Na višinah teli prenežno čuvala je Mati dete. je brezskrbno rajalo; z njo k vodnjaku je hodilo, na zeleni ruši snilo palme so ga senčile.
ivaj je dete tu počelo?
S čredami se je igralo, goro Sion zidalo, v senci smokvinega listja, zlagalo obok za tempeI je razumno iz trska.
Srce se Mariji širi, ko nagledat se ne more, lepe slike angelske; solnce stopa, vse poživlja,
deček moli za človeka, njemu vsa molitev gre.
6. Jakobov vodnjak.
(Solo in zbor.)
Od poti strt, opešajoč prišel Gospod je v solnčnem žaru k studencu svežem Jakoba, pod smokve blagodejno senco.
Približa žena z vrčem se, da bi Gospoda poslužila,
Gospod, življenja bister vir, naj danes njej uteši žejo.
In izroči ji svetlo luč, ki noč nobena jo ne ugasne, besedo to, da vsaki duh časti v resnici naj Gospoda!
Kdo slišal je na svetu tem, kar rekel je ubogi duši, le Garizim, kamniti vrh, prepad globoki, hlad večerni.
Vendar se je lazširilo tja daleč čez gorovja mejo. malikov tempelj, žrtvenik pred silo to minil je.
Beseda prič močno zveni, podira tempelj in bogove; v človeka duši že živi, odpira mu neba modrino.
Malik pred njo okameni. zveni, razruši tempelj v logu, zveni, da okostnjak leži na žrtvenika razvalinah.
In vselej, kadar praznoverje v Krista veri se razraste, človeška zloba križ obda, zaničujoč njega svetlobo.
Glej, sveti tu studenca vir. ki moč v srce vliva vernim, čuj, Jakobov vodnjak uči:
Častite vedno vsi Gospoda!
Slavnostna staroslovenska maša.
1.	Gospodi.
Gospodi pomiluj, gospodi pomiluj.. Gospodi pomiluj!
Hriste pomiluj-, Hriste pomiluj .. Hriste pomiluj!
Gospodi pomiluj, Gospodi pomiluj . Gospodi pomiluj!
2.	Slava.
Slava vo višnjih Bogu i na zemlji mir človjekoin blagovolenija.
Hvalim Te, blagoslovim Te, Klanj a jem se Teb je, Slavoslovim Teb je,
Hvali zdajem Teb je veliki j e radi slave Tvoj e je.
Gospodi Bože, kralju nebeški, Bože otce svemogi,
Gospodi Sine, jedinorodni Isuse Hriste,
Gospodi Bože, Aganče Božij. Gospodi Sine, Gospodi Bože, Gospodi Sine otač.
Vzemijei griehi mira:
Pomiluj nas!
Vzemi jei griehi mira:
Primi molenija naša!
Sedte i o desnuju otca:
Pomiluj nas!
Jakože Ti sam svet,
Ti sam Gospod,
Ti sam višnji Isuse Hriste
sa svetim Duhom
vo slavje Boga Otca. Amen!
>. Vjeruju.
Vjeruju u jedinago Boga Otca svemoguštago Tvorca nebu i zemlji, vidivim že vsjem i nevidivim.
U jedinago Gospoda Isusa Hrista sina božija jedinarodnago i od Otca roždenago pried svjeh vijek.
Svjeta od svjeta,
Boga od Boga,
nestvorena Otca im že vsa biše. Nas radi i našega radi spasenija. sasedšago snebes i vapltivšago se od Duha svetago iz Marije djeve i včlovješča se.
Ilazpetago žezami pri Pontinjein Pilatu stradavša i pogrebena.
I vaskršago tretji den po pisanijem Vasedšago nebo, sedešta na desnuju otca
i paki grjeduštago sa slavoju suditi živim i mrtvim.
Njegože carstviju ne budet konca.
I v Duha svetago Gospoda i životvoreštago od Otca i Sina izhodeštago.
Iže s Otcem i Sinom sa poklanaema i sa slavima glagolavštego proroki.
I	v jedinu svetuju katoličkuju i apostolskoju črka v Tzpovjedaju jedino krštenije v odpuštenje grjehov, izpovjedaju vaskršenije mitvih
i	žizu buduštago vjeka. Amen.
4. Svet.
Svet, svet, svet, svet Gospod Bog Gospod Sabaot.
Pina sut nebesa
i	zemlja slavi Tvoje.
Osana, osa na vo višnjih.
5. Blagoslovljen.
Blagoslovljen iže pride v ime Gospodnje.
Blagoslovljen, blagoslovljen, blagoslovljen,
Osana, osana vo višnjih!
6. Aganče Boži j.
Aganče Božij, Aganče Božij, iže vzemlješi grjehi mira pomiluj, pomiluj nas.
Aganče Božij, Aganče Božij, podaj nam mir, podaj nam mir!